Predstavniki ključnih slovenskih metalurških podjetij ter izobraževalnih in raziskovalnih ustanov, povezanih v Strateški svet za metalurgijo, so mag. Vojmirju Urlepu, državnemu sekretarju v Kabinetu predsednika Vlade Republike Slovenije, predstavili nujnost sprememb v zakonodaji Republike Slovenije na področju okoljevarstva in raziskovalne dejavnosti, ki vplivata na poslovanje ključnih podjetij v panogi.
Ob začetku 11. seje Strateškega sveta za metalurgijo, ki je potekala v četrtek, 12. septembra 2019, je Tibor Šimonka, član uprave Skupine SIJ, v imenu gostitelja zbrane nagovoril z besedami: »Evropa in tudi Slovenija sta temelj metalurgije v svetu in sta bili vedno močan igralec v metalurgiji, metalurška dejavnost pa odločujoča v raziskavah, patentih in inovacijah, v proizvodnji industrijskih zlitin, nadaljnji tehnološki predelavi, pri končni uporabi in tudi ponovni uporabi (recikliranju). V Skupini SIJ, največji vertikalno integrirani metalurški skupini v Sloveniji, verjamemo, da bodo skupna prizadevanja podjetij, izobraževalnih in raziskovalnih ustanov z jasno izraženimi potrebami in s posluhom Vlade Republike Slovenije pomagala pri vzpostavitvi ugodnega poslovnega okolja, da bo panoga še naprej eden najmočnejših tehnoloških sektorjev.«
KOVINSKOPREDELOVALNA INDUSTRIJA V BDP DRŽAVE PRISPEVA VEČ KOT OSEM ODSTOTKOV
V celotni kovinskopredelovalni industriji, katere del je tudi metalurgija, je bilo v Republiki Sloveniji v letu 2018 skupno aktivnih 3.069 družb s 70.881 zaposlenimi, čisti prihodek od prodaje je dosegel 11,9 milijarde evrov, dodana vrednost na zaposlenega je bila 43.037 evrov, delež prodaje na tujih trgih pa je znašal 75 odstotkov. Te družbe so ustvarile 3,05 milijarde evrov dodane vrednosti, 1,09 milijarde evrov EBITDA in 483 milijonov evrov čistega dobička. »To pomeni 8,2[1] odstotka celotnega BDP v nacionalnem gospodarstvu oziroma 36,6 odstotka celotne dodane vrednosti v predelovalnih dejavnostih,« je pomen kovinskopredelovalne industrije za Republiko Slovenijo predstavil Bojan Ivanc, glavni ekonomist pri Analitiki GZS.
DRŽAVA NAJ PODPIRA ENO KLJUČNIH GOSPODARSKIH PANOG
Marko Drobnič, predsednik Strateškega sveta za metalurgijo in predsednik uprave Taluma, je na srečanju poudaril, da slovenska metalurška podjetja z ustanovitvijo Strateškega sveta za metalurgijo prednosti povezovanja in sodelovanja v skupnih projektih že udejanjajo v praksi: »Številni izzivi, s katerimi smo se v preteklosti soočali, dokazujejo, da imamo trdne temelje, potencial rasti metalurgije do leta 2050 pa nam odpira možnosti še za krepitev naše vloge na evropskem in svetovnem trgu. A za doseganje svojih ciljev potrebujemo tudi primerljivo podporno poslovno okolje za aktivno poslovanje na konkurenčno izredno intenzivnem globalnem trgu. Ti pogoji morajo biti primerljivi tako na energetskem področju, saj delujemo v energetsko intenzivni panogi, kot tudi na okoljskem ter razvojno-raziskovalnem področju. V panogi si moramo še naprej aktivno prizadevati za še tesnejše povezovanje in internacionalizacijo na tistih segmentih in trgih, kjer še nismo prisotni, ter razvijati kompetence za svojo prihodnost, kar smo z oblikovanjem karierne platforme že zastavili. Glede na to, koliko ustvarimo, bi si želeli oziroma pričakovali, da nam proporcionalno dodelijo tudi vire za naš nadaljnji razvoj. Zagotovo jih bomo več kot oplemenitili.«
INDUSTRIJA ZA HITREJŠE IN JASNE POSTOPKE PRIDOBIVANJA OKOLJEVARSTVENIH DOVOLJENJ
Podjetja so na seji pridobivanje okoljevarstvenih dovoljenj označila kot ozko grlo pri izvajanju naložbenih projektov. Janja Leban, direktorica Službe za varstvo okolja pri GZS, je pojasnila: »Podjetja potrebujejo jasno, nedvoumno in razumno zakonodajo ter pospešitev postopkov izdaje okoljevarstvenih soglasij in dovoljenj. Da bi pospešili postopke, so nujni sprememba zakonodaje, kadrovska okrepitev ARSO za izdajo okoljevarstvenih soglasij in dovoljenj pa tudi boljša komunikacija med upravnimi organi in podjetji ter opredelitev odgovornosti nevladnih organizacij in civilnih iniciativ, ki vstopajo v postopke.«
PANOGA POTREBUJE FINANCIRANE BAZIČNE RAZISKAVE
Slovenska metalurgija ob razvitih kapacitetah in kompetencah tekmuje na globalnem trgu, za uspešen nadaljnji razvoj pa inovacijski proces v tej panogi zahteva visoko raven znanstvenoraziskovalnega dela, ki je usmerjeno v temeljne in aplikativne raziskave, ter sodoben pristop pri prenosu znanja z javnih raziskovalnih zavodov in univerz v realno gospodarstvo. Tako sta na srečanju prof. dr. Jožef Medved, predstojnik Katedre za metalurško procesno tehniko na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, in dr. Matjaž Godec, direktor Inštituta za kovinske materiale in tehnologije, poudarila: »Med bazičnimi raziskavami v zadnjih desetletjih ni bilo temeljnih metalurških projektov, ki jih bi financirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS (ARRS). Metalurgija spada v široko področje materialov, ki je največje raziskovalno področje, v katerem so zastopani kovinski, anorganski in polimerni materiali. Projekti s področja metalurgije, ki izhajajo z manjših inštitutov in fakultet, zato niso uspešni pri prijavi. Tovrstna temeljna znanja pa so nujna za vsa slovenska metalurška podjetja.« Skladno s svojimi strateškimi cilji si člani tako prizadevajo tudi, da bi metalurgija – kot ena ključnih gospodarskih panog v Republiki Sloveniji – pri ARRS pridobila status avtonomnega raziskovalnega polja.
POZIV K AKTIVNEMU VKLJUČEVANJU METALURŠKE DEJAVNOSTI V JAVNE RAZPRAVE
Mag. Vojmir Urlep, državni sekretar v Kabinetu predsednika Vlade Republike Slovenije, do lanskega leta pa tudi aktiven gospodarstvenik, ki ima bogate izkušnje v vodstvenih organih gospodarskih družb, je pozorno prisluhnil razpravi in člane Strateškega sveta za metalurgijo med drugim pozval, naj aktivno sodelujejo v javni razpravi pri pripravi nacionalnih strateških dokumentov, kot je denimo zadnji nacionalni energetski in podnebni načrt. Po njegovih besedah se zaradi želje po postavljanju ambicioznih ciljev zelo hitro lahko zgodi, da so ti nerealni. »Vključite se v debate,« je pozval člane. Urlep je sicer pozdravil povezovanje znotraj metalurške industrije in skupni razvoj kovinskih in večkomponentnih materialov nove generacije, kar je po njegovem dokaz, da ima Slovenija z vidika konkurenčnosti in strukture gospodarstva ter razpoložljivega znanja dobro izhodišče za svoj nadaljnji razvoj. Državni sekretar sicer meni, da je morda devet prioritetnih področij, ki jih je država definirala v Strategiji pametne specializacije, še vedno preširoko zastavljenih, saj je treba za posamezna področja zagotoviti tudi vire financiranja.
Dodatne informacije:
Vesna Nahtigal, koordinatorica Strateškega sveta za metalurgijo
E: vesna.nahtigal@gzs.si
T: 040 512 767
Strateški svet za metalurgijo je bil ustanovljen leta 2013 in povezuje največja slovenska podjetja s področja metalurgije in kovinskopredelovalne dejavnosti ter izobraževalne in raziskovalne ustanove. Na podlagi Strategije razvoja metalurgije od leta 2015 do leta 2025, ki jo je pripravil Strateški svet, si člani sveta prizadevajo za vključenost metalurgije v strateške dokumente Republike Slovenije kot ene ključnih prednostnih gospodarskih panog, za vzpostavljanje ugodnega podpornega in poslovnega okolja za razvoj panoge, med drugim za izobraževanje kadrov in krepitev njihovih kompetenc, visoko raven znanstvenoraziskovalnega dela kot avtonomnega raziskovalnega polja s ciljem inoviranja naprednih kovinskih materialov za zahtevne aplikacije, prehod v krožno gospodarstvo in delovanje po načelih trajnostnega razvoja.
Člani: Talum, Impol, Skupina SIJ – Slovenska industrija jekla, Štore Steel, Gorenje gospodinjski aparati, TPV, Magneti, Kovis livarne, LTH Castings, Naravoslovnotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani – Oddelek za materiale in tehnologije ter Inštitut za kovinske materiale in tehnologije. Strateški svet za metalurgijo sodeluje z Gospodarsko zbornico Slovenije.
Metalurška dejavnost je v Sloveniji v letu 2018 zaposlovala deset tisoč ljudi v 82 družbah. Te so skupno ustvarile skoraj za tri milijarde evrov prihodkov in pol milijarde evrov dodane vrednosti (1,4 odstotka BDP). Dodana vrednost na zaposlenega, ki meri, kako učinkovita je proizvodnja, je bila nad 49 tisoč evri, kar je desetino nad državnim povprečjem. Gre za podjetja, ki so izrazito izvozno naravnana in so 80 odstotkov celotne prodaje ustvarila na tujih trgih. Za naložbe so v zadnjih nekaj letih ta podjetja namenila okoli pet odstotkov letne prodaje.
[1] Na voljo je podatek za leto 2017; proizvodna struktura po dejavnostih.