Aleš Cantarutti z aprilom novi generalni direktor GZS

Aleš Cantarutti z aprilom novi generalni direktor GZS

Mag. Aleš Cantarutti je bil na e-seji Upravnega odbora Gospodarske Mag. Aleš Cantarutti je bil na e-seji Upravnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije (UO GZS) 25. februarja 2021 imenovan za novega generalnega direktorja GZS. 4-letni mandat bo nastopil 1. aprila 2021. Cantarutti je v svojem predstavitvenem nastopu spregovoril o svoji viziji nadaljnjega razvoja GZS. Najpomembnejši poudarki: KLJUČNA USMERITEV GZS: PROGRAM SLOVENIJA 5.0 Kot ključno usmeritev je Cantarutti izpostavil program Slovenija 5.0. Izrazil je prepričanje, da lahko z razvojnim partnerstvom dosežemo strateške cilje slovenskega gospodarstva, kot je 60.000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega. Poudaril je tudi nujnost zelenega prehoda in digitalizacije, kjer vidi GZS kot povezovalca in spodbujevalca. SLOVENIJO V ČASU PANDEMIJE REŠUJE IZVOZNO GOSPODARSTVO Cantarutti je v svoji predstavitvi izpostavil še pametno specializacijo, novo industrijsko strategijo in pomen investicij v raziskave in razvoj. Slovenijo po njegovem mnenju v času pandemije rešuje robustno izvozno usmerjeno gospodarstvo. Z ustreznim pristopom je mogoče slovenski izvoz še okrepiti in tudi tu novi generalni direktor vidi veliko priložnosti za GZS. MED KLJUČNIMI PRIORITETAMI TUDI KARIERNA PLATFORMA Med ključnimi aktivnostmi v naslednjem obdobju je navedel neposredne tesne stike s člani, podjetji, ki GZS ...

Odprt je razpis GZS za priznanja za inovacije 2021

Odprt je razpis GZS za priznanja za inovacije 2021

15. februarja so se na trinajstih regionalnih zbornicah odprli razpisi za priznanja za inovacije 2021, dodatno pa je na GZS odprt tudi razpis za priznanja za inovacije slovenskih podjetij s sedežem v tujini in državljanov Republike Slovenije, ki živijo v tujini. Svoje inovacije lahko prijavite do 31. maja 2021 na razpis regionalne zbornice v regiji, v kateri je sedež vaše organizacije oziroma na razpis GZS v primeru inovacij slovenskih podjetij s sedežem v tujini in državljanov Republike Slovenije, ki živijo v tujini. Gre za dvostopenjski postopek, pri katerem se na prvi stopnji ocenjuje in podeljuje priznanja za inovacije na regionalnem nivoju, najboljše zlate regionalne inovacije pa se uvrstijo na drugo, nacionalno stopnjo. Na nacionalni stopnji vse inovacije ponovno oceni nacionalna komisija in dodeli nacionalna priznanja, ki so podeljena na Dnevu inovativnosti. Tudi letos bo podeljeno posebno priznanje za inovacijski izziv 2021 - INOVACIJE, KI REŠUJEJO IZZIVE COVID-19. Svoje inovacije lahko prijavite do 31. maja 2021 na razpis regionalne zbornice v regiji, v kateri je sedež vaše organizacije oziroma na razpis GZS v primeru inovacij slovenskih podjetij s sedežem v tujini in državljanov ...

Na srečanjih intervizijskih skupin o HR trendih, prihodnosti dela in učinkovitem podajanju navodil

Na srečanju HR intervizijske skupine MATPRO so bili predstavljeni HR trendi in prihodnost dela. Poudarek je bil tudi na digitalizaciji HR procesov v podjetju z namenom optimizacije, racionalizacije in predvsem ustvarjanja prostora za fokusiranje na razvoj človeških virov in zavzemanja strateške HR pozicije pri oblikovanju in doseganju strategij podjetja.Na tokratnem srečanju intervizijske skupine MATPRO za razvojnike pa so obravnavali temo učinkovitega podajanja navodil, ki je ena od kompetenc, ki jo pričakujemo od dobrega vodje ali menedžerja, saj prispeva k učinkovitemu izvajanju nalog in doseganju ciljev. Od vodje se pričakuje, da daje jasna in razumljiva navodila, poda okvir, kontekst in strukturo na eni strani in svobodo opravljanja naloge, kreativnost in avtonomijo zaposlenih pri doseganju ciljev na drugi strani. Vodja ima tako zahtevno nalogo uravnoteženja strukture in avtonomije v timu. Kako dober vodja drži ravnotežje med kaosom in redom ter s tem zagotavlja, da so cilji doseženi, smo odkrili na srečanju.

Webinar: Manufacturing Execution System (MES) - temelj digitalne preobrazbe proizvodnih podjetij, 12. 3. 2021 od 11:00 do 12:30

Webinar: Manufacturing Execution System (MES) - temelj digitalne preobrazbe proizvodnih podjetij, 12. 3. 2021 od 11:00 do 12:30

Vljudno vabljeni na webinar Manufacturing Execution System (MES) - temelj digitalne preobrazbe proizvodnih podjetij. Uvajanje konceptov Industrije 4.0 je ključno za uspešnost in konkurenčnost slovenske industrije. Manufacturing execution system (MES) je temeljna programska rešitev za upravljanje proizvodnje, informacijski proizvodni sistem za digitalizacijo procesov v proizvodnji, ki take koncepte tudi uvaja. Predstavljeni bodo izzivi, s katerimi se soočajo proizvodna podjetja, ključni razlogi za uvedbo MES sistema ter njegovi poslovni učinki. Skozi primere iz prakse bodo prikazali različne izkušnje uporabnikov pri uvajanju rešitev MES in konceptov Industrije 4.0. Pokazali bodo, zakaj je uvajanje sistemov MES primerna ne samo za največja, temveč tudi za srednja podjetja. Več informacij >>>

Predstavitev programov slovensko-angleškega znanstvenega sodelovanja in mobilnosti raziskovalcev, 14:00 – 15:40

Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) v sodelovanju z Britanskim veleposlaništvom in Znanstveno inovacijsko mrežo Velike Britanije vabi na spletno predstavitev programov slovensko- angleškega znanstvenega sodelovanja in mobilnosti raziskovalcev.Kljub izhodu Velike Britanije iz EU ostaja na voljo več različnih možnosti mobilnosti za raziskovalce iz obeh držav. Na dogodku bodo predstavljene različne sheme mobilnosti in vloga Velike Britanije v programu Horizon Europe.Na dogodek se je potrebno prijaviti do 1. marca 2021 preko spletne prijavnice >>>

672,5 milijarde EUR vreden instrument za okrevanje in odpornost

Na ravni EU je odobren Mehanizem za okrevanje in odpornost, ki bo državam članicam pomagal pri odpravljanju posledic pandemije koronavirusa. Do financiranja so upravičeni nacionalni načrti za okrevanje in odpornost na ključnih področjih, kot so zeleni prehod in biotska raznovrstnost, digitalna preobrazba, gospodarska kohezija in konkurenčnost ter socialna in teritorialna kohezija. Po uradni razlagi bodo investicije v premog in lignit izključene, Evropska komisija je pripravila tehnične smernice o tem, kako uporabiti tako imenovano načelo "Ne povzročaj pomembne škode", ki bo veljalo za celoten sklad. Spoštovanje tega načela bo predpogoj za potrditev načrtov ter bo tako zagotavljajo, da noben ukrep v načrtu za okrevanje in odpornost ne bo privedel do bistvene škode okoljskim ciljem.  Spodbujanje prehoda na zeleno gospodarstvo je ključni cilj navedenega instrumenta. Poleg omenjenega načela bo k temu prispevala tudi zahteva, da mora vsaj 37 % odhodkov za naložbe in reforme iz vsakega nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost biti namenjeno za dosego podnebnih ciljev.  30. april je rok za predložitev nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost, v katerih bodo države članice navedle svoje programe reform in naložb do leta ...

Javni poziv za sodelovanje v nacionalni kampanji za promocijo slovenskega gospodarstva v tujini »I feel Slovenia. Green. Creative. Smart.«

SPIRIT Slovenija želi s pozivom dopolniti bazo t. i. ambasadorjev, katerih poslovni modeli, rešitve, izdelki in storitve izkazujejo ključne komponente slovenskega gospodarstva: zeleno, kreativno in pametno. Kampanja je namenjena celoviti in enotni promociji slovenskega gospodarstva na globalnem konkurenčnem trgu. Izpostavlja ključne konkurenčne prednosti Slovenije na nišnih področjih zelenega in krožnega gospodarstva, okoljskih tehnologij, robotizacije, mobilnosti, digitalizacije, vesoljskih in drugih visokih tehnologij, razvoja in raziskav, znanosti ter kreativne industrije. Poziv je odprt do 12. 3. 2021. Podrobnejše informacije >>>

Razmere na trgu dela se izboljšujejo

Dnevni podatki o registrirano brezposelnih se v februarju po večjem sezonskem naraščanju v januarju zopet znižujejo, kar pomeni, da se zaposlenost povečuje. Do 17. februarja je število upadlo na 89,3 tisoč (januar: 91,5 tisoč). Zadnji podatek o gibanju zaposlenosti kaže, da se je decembra število delovno aktivnih (891.000) povečalo za 0,2 % glede na november 2020. Največ izmed teh se je zaposlilo v predelovalnih dejavnostih (4.800) in gradbeništvu (4.700). V prvem sektorju je bilo zaposlovanje višje zaradi povečanih tekočih naročil, v gradbeništvu pa je tudi decembrska mila zima botrovala k temu, da se je zaposlovanje povečalo. Pregled po dejavnostih pokaže, da se je število delovno aktivnih oseb v decembru 2020 na mesečni ravni znižalo v trinajstih, zvišalo pa v sedmih dejavnostih. Najbolj se je tudi v tem mesecu – kot že v oktobru in novembru – znižalo v gostinstvu (za 1,5 % glede na november, na približno 32.800). Ker je to sektor, kjer se produktivnost ne povečuje veliko, bo umik zajezitvenih ukrepov prispeval k hitremu zaposlovanju v tem sektorju (potencial 4 do 5 tisoč delovnih mest). Pregled na medletni ...

Decembrske plače močno navzgor

Decembrska povprečna bruto plača (pri pravnih osebah), sicer izplačana v januarju 2021, je znašala dobrih 2.020 € in je bila medletno višja za 8,9 %. V zasebnem sektorju je bila višja za 5,3 %, v javnem za 14,6 %. Če znotraj javnega pogledamo le sektor država (brez podjetij v državni lasti), je bilo povečanja skoraj 20-odstotno. Zaradi izplačila dodatkov je bila decembrska povprečna plača v zdravstvu in socialnem varstvu višja kar za 40 %, v dejavnosti javne uprave in obrambe za 14 %, v izobraževanju za 8 %. V celotnem letu 2020 je bila povprečna bruto plača višja za 5,8 %, neto za 6,6 %.Ti podatki nas ne smejo zavesti, saj je bila rast povprečnih prejemkov vseeno nižja, saj so zaposleni, ki so bili na čakanju na delo ali skrajšanem delovnem času,prejeli nižje prejemke, ki niso v tej statistiki (nadomestila). Na drugi strani je izplačilo izrednega dodatka od 13. marca do konca maja 2020 prav tako vplivalo na dvig povprečne plače, medtem ko izplačilo decembrske izrednega (200 EUR) ni. »Prilagojena« rast povprečne neto plače je bila tako po naši ...

Izvoz blaga decembra višji za 6,7 %

Izvoz blaga je bil decembra po podatkih iz plačilne bilance višji za 6,7 %, v celem letu pa nižji za 7,5 %. Pri storitvah je padec v potovanjih decembra prispeval k 13-odstotnemu medletnemu znižanju, kar je bil relativno nizek padec glede na celotno leto (-20 %).Padec pri potovanjih (-83 % v decembru) je ublažila rast izvoza ostalih poslovnih storitev (+11 %), in sicer predvsem pri storitvah raziskav in razvoja in tehničnih, s trgovino povezanih, in drugih poslovnih storitvah. Tudi sektor transporta je povečal izvozni izkupiček za 4 %.Vir: Izpod peresa glavnega ekonomista pri Analitiki GZS, 19. 2. 2021

#koronainfo: MDDSZ podalo pojasnilo 19. člena #PKP8

Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) je na Gospodarsko zbornico Slovenije (GZS) podalo pojasnilo 19. člena ZDUOP (PKP8), ki ureja prepoved izplačila dobička, nagrad za poslovno uspešnost, (…) v primeru koriščenja ukrepa skrajšanega delovnega časa v letu 2021.Pojasnilo je dostopno na povezavi >>>

Arhiv: Vurtualni dogodek EU Industry Days, 23.  - 26. 2. 2021

Arhiv: Vurtualni dogodek EU Industry Days, 23. - 26. 2. 2021

Dnevi industrije EU (EU Industry Days) so vsakoletni vodilni evropski dogodek, namenjen razpravam o industrijski strategiji in njenem izvajanju. Letos bodo potekali virtualno od 23. do 26. februarja. Na plenarno zasedanje Zeleno = rast ali kako lahko evropska podjetja zagovarjajo zeleni prehod, ki bo 23. februarja ob 10.50 in za vsa zasedanja Dnevov industrije EU se lahko prijavite na povezavi >>>.  

#koronainfo: Moratoriji in državna jamstva za nova posojila: pobuda GZS, ZBS in OZS za podaljšanje interventne zakonodaje

Gospodarska zbornica Slovenije ( GZS), Združenje bank Slovenije (ZBS) in Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) so 17. februarja v skupnem pozivu na Vlado RS naslovili pobudo, da se predlogi podaljšanja nekaterih ukrepov s področja moratorijev in državnih jamstev za nova posojila vključijo v #PKP9. Predlagali so, da se odlog plačila obveznosti podaljša do konca leta 2021 ne glede na morebitno koriščenje te možnosti, podaljšanje poroštvene sheme za nova posojila ter njeno poenostavitev pri manjših posojilih. Več na povezavi >>>

Anketa GZS o državni pomoči: Ohranjanje zaposlovanja ključno za ohranitev gospodarske aktivnosti

70 % storitvenih in 60 % industrijskih podjetij je v lanskem letu beležilo padec prodaje, je pokazala anketa Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), v kateri je sodelovalo 423 podjetij. Povprečnemu podjetju se je prodaja zmanjšala za 15 %. Kljub epidemiji pa je pretežni del podjetij leto zaključil s pozitivnim dobičkom iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA). Kot najkoristnejša ukrepa za ohranitev poslovanja so anketirana podjetja ocenila čakanje na delo in skrajšan delovni čas. 39 odstotkov podjetij, ki so pomoč prejela, pa bo moralo v povprečju vrniti 40 odstotkov pomoči. V anketi o državni pomoči, ki smo jo izvedli na GZS med 25. januarjem in 9. februarjem, je sodelovalo 423 podjetij. Njihove odgovore smo ustrezno uravnotežili, da odražajo mnenje populacije. Zbirali smo podatke o ključnih parametrih poslovanja (prodaja, dobiček iz poslovanje pred amortizacijo, neto dobiček), prejeti državni pomoči in njenem morebitnem vračanju, poglede na ustreznost inštrumentov ter oceno zadovoljstva s kompleksnostjo uveljavljanja pomoči, hitrostjo izplačil in povratnimi informacijami. Povprečno podjetje je v 2020 beležilo okoli 15-odstotni padec prodaje, pri čemer jih je dobrih 60 % beležilo padec v povprečni višini 30 %; kar 23 ...

#koronainfo: Pojasnilo MDDSZ v zvezi z višino delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) je podalo pojasnila v zvezi s tretjim odstavkom 44. člena Zakona o dodatnih ukrepih za omilitev posledic covid-19 (v nadaljevanju: ZDUOP). ZDUOP v členih od 39 do 53 ureja začasni ukrep delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo, pri čemer se v 44. členu določa višino delnega povračila nadomestila plače. Tudi v primeru iz tretjega odstavka 44. člena je višina povračila izplačanega nadomestila plače navzgor omejena z višino povprečne plače v Republiki Sloveniji za mesec oktober 2020, saj omenjena določba uzakonja zgolj možnost, da ko je opravljanje dejavnosti onemogočeno s predpisi, delodajalec dobi povrnjene tudi prispevke delodajalca (bruto II). Podrobnejše informacije so dostopne na portalu gov.si >>>

#koronainfo: PKP8: odgovori na najpogostejša vprašanja

Pravna služba GZS je nabor odgovorov na najpogostejša vprašanja na temo interventne protikoronske zakonodaje dopolnila z naborom odgovorov na vprašanja v zvezi z novo sprejetim #PKP8. Dostopni so na povezavi >>>

#koronainfo: Predlogi GZS za #PKP9

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je na Vlado Republike Slovenije naslovila širši povzetek vseh problematik, ki niso bile zajete v dosedanji protikoronski zakonodaji. Številni  ukrepi  in dosedanja protikoronska  zakonodaja  je pomembno prispevala k vzdržnosti gospodarstva in obstoju številnih  podjetij. Na  Gospodarski  zbornici  Slovenije  (GZS) so  zapisali širši povzetek  vseh  problematik,  ki  niso  bile  zajete  v dosedanji  zakonodaji s pobudo, da  deveti paket naslovi manjkajoče ukrepe za nadaljnje premagovanje razmer v koronakrizi in za olajšanje poslovanja. Predlogi se nanašajo naslednja področja: oprostitev vračila prejetih pomoči pri prepovedi opravljanja dejavnosti delno ali v celoti, subvencionriranje nakupa zaščitne opreme, izenačevanje pogojev poslovanja na področju dejavnosti trgovine, ukrep čakanja na delo, ukrep kratkotrajnih bolniških odsotnosti, podaljšanje ukrepa povračila fiksnih stroškov, finančni inženiring, spodbuda domačim investicijam v podjetjih, bon za športno –rekreativne aktivnosti, kulturni bon, zagonski ukrep –pomoč pri ponovnem zagonu podjetij, podpora razstavljavcem za udeležbo na sejmih, ...

Sestanek na temo sodelovanja z Evropsko vesoljsko agencijo (ESA)

Na temo sodelovanja z Evropsko vesoljsko agencijo (The European Space Agency - ESA) so se 15. februarja sestali predstavniki delovne skupine SRIP-a MATPRO in Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT). Po uvodni predstavitvi s strani MGRT je bilo v razgovoru podanih nekaj konkretnih pobud za čim bolj uspešno vključitev članov SRIP-a MATPRO v projekte ESE. Prvi korak bo organizacija posebne predstavitve potencialnih priložnosti za sodelovanje z ESO zainteresiranim članom SRIP-a. Slovenija je pridružena članica ESE, kar nudi slovenskim podjetjem in razvojno-raziskovalnim institucijam možnost sodelovanja pri projektih ESE na področju vesoljskih tehnologij. Sodelujejo lahko podjetja in institucije, ki se ukvarjajo z inovativnimi materiali, tehnologijami, procesi ali informacijskimi rešitvami. Priložnost za sodelovanje z ESO imajo tudi mala in srednja podjetja. Več informacij o ESA je na voljo na spletni strani gov.si >>>

Razpis Evropske vesoljske agencije (ESA) za mlade pripravnike

Evropska vesoljska agencija (ESA) je 1. 2. 2021 objavila poziv k sodelovanju v programu Mladih pripravnikov (Young Graduate Trainee - YGT). Program omenjenega pripravništva je dobra priložnost za mlade, ki so v zadnjem letu študija (magisterij) ali so ravno magistrirali, da začnejo svojo 'vesoljsko kariero'. Podrobnosti o programu so objavljene na povezavi >>>  V okviru YGT je tudi priložnost za pripravništvo v okviru Direktorata za industrijo, javne nabave in pravne storitve - Sekcija za nove, pridružene in sodelujoče države (The New, Associate and Cooperating States Section, Industrial Policy and SME Division, Industrial Policy and Auditing Department - IPL-IPS), ki med drugim pokriva tudi Slovenijo. Gre za pozicijo »Young Graduate Trainee for Industrial Incentive Scheme Programme Management«. Podrobnosti za to pozicijo so objavljene na povezavi >>> Vabilo za sodelovanje v programu YGT je namenjeno mladim iz držav, ki so članice ESA, pridružene članice ESA (sem spada tudi Slovenija) oz. imajo z ESA podpisane sporazume o sodelovanju.

Slovenski podjetniški sklad ponovno odpira VAVČERJE – enostavne spodbude malih vrednosti za MSP

Vavčerje bodo lahko koristila mikro, mala in srednje velika podjetja (organizirana kot d.o.o., s.p. ali zadruge) za različne poslovne storitve. Na voljo je nekaj več kot 10 mio EUR za podporo okoli 2.500 vavčerskih projektov.Vavčerji so nepovratna sredstva v višini od 300,00 EUR do 9.999,99 EUR, ki se lahko koristjo za različne poslovne storitve (vavčer za certifikate kakovosti, vavčer za patente, modele znamke, vavčerje za internacionalizacijo, vavčerje za digitalizacijo, itd.). S pomočjo vavčerjev bo možno pridobiti do 60 % sofinanciranja upravičenih stroškov za posamezni odobreni vavčer, posamezno podjetje bo lahko koristilo do 3 vavčerje na leto oziroma do maksimalne vrednosti 30.000 EUR na leto.Javni pozivi za vavčerje bodo odprti do leta 2023 oziroma do porabe sredstev.Pri pripravi in oddaji celotne vloge je možno dobiti tudi brezplačno pomoč.Več informacij je na voljo ma portalu Slovenskega podjetniškega sklada >>>

Gospodarska aktivnost v letu 2020

Ajpes je v javni objavi na kratko povzel nekaj parametrov, s katerimi meri gospodarsko aktivnost v letu 2020. Število poslovnih subjektov v Sloveniji se v letu 2020 kljub epidemiji ni bistveno spremenilo. Nasprotno, še povečalo se je (+1 %). Nadpovprečna rast subjektov je bila zaznana v dejavnosti gradbeništva in v nepremičninski dejavnosti, in sicer tako pri gospodarskih družbah (+4 %) kot pri samostojnih podjetnikih (+5 %). Število subjektov se je zmanjševalo v gostinstvu ter kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnostih (-2 %). Pri pravnih osebah je bil obseg prejemkov na transakcijske račune v 2020 za 11 % in pri samostojnih podjetnikih za 20 % nižji kot leto prej. To je skladno z našimi pričakovanju, da je pandemija v večji meri prizadela malo gospodarstvo, tudi zaradi njegove večje storitvene naravnanosti. Prav tako je verjetnost opravljene storitve in neizdanega računa večja pri manjših subjektih, kar pojasnjuje del razlike v padcu. Ob tem je zanimivo predvsem dejstvo, da so bili v 2020 pri pravnih osebah prejemki višji od izdatkov v višini 3,7 mrd EUR, medtem ko so bili v 2019 prvi nižji od drugih za ...

Decembrska objava industrijske proizvodnje nekoliko pod pričakovanji

Decembrska objava industrijske proizvodnje je bila nekoliko pod našimi pričakovanji. V celotni industriji je bila medletno nižja za 0,9 %, od tega v predelovalnih dejavnostih za 0,7 %, v energetiki pa za 4,9 %. Glede na nadpovprečno frekvenco padavin smo pričakovali rast v zadnjem sektorju, v predelovalnih dejavnostih pa stagnacijo proizvodnje. V celotnem letu naj bil padec znašal pri 6,2 % za industrijo oz. pri 6 % za predelovalne dejavnosti (naša ocena: -5 %). Ob tem velja opozoriti, da so podatki začasne narave, končni pa bodo objavljeni šele 10. avgusta 2021.V celotnem letu je bil prihodek v predelovalnih dejavnostih nižji za 7,8 %, kar pomeni, da so se cene blaga v povprečju znižale za okoli 1,8 %, kar izvira iz padca cen surovin. Do konca leta so se cene že okrepile, predvsem zaradi rasti cen kovin v drugi polovici 2020, saj so bili decembrski prihodki v predelovalnih dejavnostih že na ravni predhodnega leta (proizvodnja je bila nižja za 0,7 % v tem obdobju). Po tehnološki zahtevnosti proizvodov (delitev na sektorje, kjer je uporaba avtomatizacije večja ali manjša) je bila ...

Fiskalni svet opozoril na slabše črpanje EU sredstev

Primanjkljaj državnega proračuna je v 2020 znašal 3,5 mrd EUR (7,6 % BDP), brez upoštevanja neposrednega učinka COVID ukrepov pa bi znašal 2,5 % BDP. Odhodki so se brez upoštevanja COVID ukrepov povečali za 6,5 %, kar nakazuje na povečano trošenje države, vendar je ta vseeno nižja od rasti, ki je bila predvidena v rebalansu. Fiskalni svet je opozoril, da je črpanje EU sredstev in s tem povezanih investicij v 2020 spet zaostalo za načrti. ZZZS je v letu 2020 zabeležil najvišji primanjkljaj doslej, visoke odhodke ZPIZ je izravnal za četrtino višji transfer iz državnega proračuna kot v 2019, presežek proračunov občin pa je bil predvsem posledica okrepljene rasti prihodkov od dohodnine zaradi višje povprečnine. Delež dolga sektorja država v BDP se v Sloveniji nahaja pod povprečjem EU, medtem ko se po povečanju dolga glede na obdobje pred začetkom tokratne krize trenutno uvrščamo v zgornjo tretjino med državami EU. Po napovedih naj bi bilo povečanje deleža dolga v BDP do leta 2022 v Sloveniji sicer nižje od povprečja EU. Podatki Eurostata za dolg sektorja država do tretjega četrtletja 2020 ...

#koronainfo: Pobuda GZS za vključitev nujnega poslovnega razloga med izjeme ob prehodu meje

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je na notranjega ministra naslovila pobudo, da med izjeme, ko oseba ne bo napotena v karanteno in tudi ne potrebuje negativnega testa (PCR ali HAG), doda izjema prehoda meje v primerih nujnih poslovnih razlogov s povratkom v 24 urah po prehodu meje. Z določitvijo izjeme bo gospodarskim družbam omogočeno nemoteno poslovanje ter pridobivanje novih poslov v tujini. Celotno besedilo lahko preberete na povezavi >>>

Arhiv: #koronainfo: GZS pozvala vlado k zagotovitvi povračila stroškov pravnim osebam za obvezna testiranja

Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so prepričani, da lahko ukrep široke uporabe hitrih HAGT testov za odkrivanje okužb s koronavirusno boleznijo SARS-CoV-2 prispeva k hitrejši zajezitvi širjenja covid-19. Ob sproščanju omejitev je po vladnem odloku sedaj zahtevan obvezen negativni test zaposlenih v gospodarskih družbah v nekaterih sektorjih kot pogoj, da lahko ponovno začnejo delati, s prehajanjem v oranžno fazo ukrepov pa pričakujejo vedno več teh dejavnosti. Zato na GZS Vladi RS predlagajo, da podaljša ukrep iz #PKP7, po katerem je gospodarskim družbam, samostojnim podjetnikom in zadrugam zagotavljala 40 evrov mesečno kot povračilo stroškov za izvajanje hitrih testov med zaposlenimi (ukrep je veljal do 31.1.2021) in zagotovi sredstva za pokrivanje stroškov izvajanja hitrih testov v celoti za vse podjetnike iz dejavnosti, pri katerih je z vladnim odlokom zahtevan negativen hitri test zaposlenih. Oba ukrepa bi veljala za čas, dokler Slovenija ne pride v zeleno fazo epidemije in bodo okužbe »pod nadzorom« oziroma jim bodo epidemiologi lahko sledili.Predlagajo tudi poenotenje izjem pri testiranju zaposlenih v trgovini s sistemom, ki velja za zaposlene v šolstvu – hitro testiranje ni potrebno, če ...

#koronainfo: Seznam izvajalcev hitrih testov

Vlada RS je določila več dejavnosti, kjer izjemoma lahko opravljajo storitve tudi v času epidemije. Pogoj je, da zaposleni enkrat tedensko opravijo testiranje na prisotnost SARS-CoV-2 po HAGT (hitri test) ali PCR metodi. Na spletnih straneh Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) je objavljen seznam nekaterih organizacij po Sloveniji, ki izvajajo hitre teste >>>

#koronainfo: ZZZS: Ponovna uveljavitev pravice do kratkotrajne odsotnosti -

Z 31. členom Zakona o dodatnih ukrepih za omilitev posledic COVID-19 (ZDUOP), ki je bil dne 4. 2. 2021 objavljen v Uradnem listu RS št. 15/21, se za obdobje od 5. 2. 2021 do 31. 12. 2021 ponovno uvaja pravica do kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni na enak način, kot je bilo to urejeno v 20. členu Zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (Uradnem listu RS, št. 152/20; v nadaljevanju: ZZUOOP) za obdobje od 24. 10. 2020 do 31. 12. 2020. Za obdobje med 1. 1. 2021 in 4. 2. 2021 kratkotrajne odsotnosti ni možno uveljaviti. Več na povezavi >>>  

#koronainfo: #PKP8 velja od 5. 2. 2021

V Uradnem listu Republike Slovenije št. 15 (4. 2. 2021) je bil objavljen Zakon o dodatnih ukrepih za omilitev posledic COVID-19 (ZDUOP), t. i. #PKP8. Zakon je začel veljati 8. februarja 2021. Dostopen je v pripetem dokumentu >>>

Vlada naj bolj prisluhne razvojnim potrebam gospodarstva

Vlada naj bolj prisluhne razvojnim potrebam gospodarstva

Ljubljana, 4. februar 2021 – Slovenska podjetja nujno potrebuje dolgoročne, strateško zastavljene ukrepe za takšen razvoj, ki bo Sloveniji omogočil uspešno odgovoriti na sodobne gospodarske in družbene izzive, Vlada Republike Slovenije pa naj tem potrebam gospodarstvenikov prisluhne bolj kot do sedaj. Takšno je osrednje sporočilo današnjega posveta GZS-Zbornice elektronske in elektroindustrije, na katerem so se udeleženci iz ene najbolj propulzivnih panog slovenskega gospodarstva spraševali o razvojni naravnanosti protikriznih ukrepov. Kot je uvodoma povedala izvršna direktorica GZS za industrijsko politiko Vesna Nahtigal, je Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) že v času prvega vala epidemije oblikovala predlog za nov zagon gospodarstva »Slovenija 5.0«. Poudarila je, da je GZS v svojih predlogih Vladi zato že nekajkrat izpostavila potrebo po dopolnitvi interventnih ukrepov za omilitev posledic epidemije s t. i. razvojnim paketom, ki bi vključeval subvencijo za razvojne kadre, raziskovalno-razvojni vavčer, (so)financiranje razvojno-inovacijskih projektov ter krepitve razvojnih oddelkov v podjetjih. Ob tem je dodala, da so prav skupna prizadevanja gospodarstva in razvojno-raziskovalno-izobraževalne sfere za povečanje sredstev, namenjenih raziskavam in razvoju, inovacijam, podjetništvu, digitalizaciji in prehodu v krožno gospodarstvo in družbo, spodbudila sklenitev Razvojnega zavezništva za vzdržen ...

#koronainfo: Ključni ukrepi Zakona o dodatnih ukrepih za omilitev posledic COVID-19 (#PKP8)

Gospodarska zbornica Slovenije je pripravila pregled ključnih ukrepov Zakona o dodatnih ukrepih za omilitev posledic COVID-19 (#PKP8). Ogledati si ga lahko v pripetem dokumentu >>> Po mnenju Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) #PKP8, ki je bil potrjen na seji Državnega zbora 3. 2. 2021, prinaša nujne ukrepe, a je gospodarstvo s sprejetim besedilom zakona le delno zadovoljno, saj so podjetja od #PKP8 pričakovala več. Na GZS pričakujemo, da bodo izpuščena področja bolje naslovljena v napovedanem #PKP9. Na Gospodarski zbornici Slovenije kot pozitivno ocenjujejo rešitev pri kriznem dodatku, saj odpravlja neenakosti med delavci, ki so pri decembrski plači prejeli plačilo za poslovno uspešnost in zato niso bili upravičeni do kriznega dodatka. Na problematiko je GZS opozarjala že v začetku januarja, ko je dala pobudo za spremembo mnenja MDDSZ glede upoštevanja poslovne uspešnosti. Kot dobrodošel ukrep v #PKP8 ocenjujejo tudi podaljšanje ukrepa čakanja na delo. Žal pa #PKP8 ne prinaša pričakovanih rešitev na nekaterih drugih področjih, za katere se je zavzemala GZS in so zelo pomembna za ohranitev vitalne moči slovenskega gospodarstva. Ureditev povračila pri minimalni plači ni v skladu s pričakovanji gospodarstva, saj v manjšem odstotku ...

#koronainfo: Državni zbor potrdil osmi protikorona zakon (#PKP 8)

Zakonu o dodatnih ukrepih za omilitev posledic Covid-19 (PKP8), ki ga je potrdil Državni zbor dne 3. 2. 2021, je namenjen zmanjševanju škodljivih posledic širjenja koronavirusa na prebivalstvo, gospodarstvo in na drugih področjih. V ospredje so ponovno postavljeni ukrepi za ohranitev delovnih mest in pomoči gospodarstvu, prioritetno pa se naslavlja tudi celostno skrb za starejše. PKP8 širi solidarnostne dodatke na še nekatere skupine ranljivih. Podaljšanje ukrepa subvencioniranja čakanja na delo doma Od začetka izvajanja interventne zakonodaje, torej od 1. aprila 2020 do konca januarja 2021, je bilo za vse interventne ukrepe (začasno čakanje na delo, karantena, višja sila, skrajšani polni delovni čas in začasno denarno nadomestilo) skupaj izplačanih okoli 433 milijonov evrov. Samo ukrep čakanja na delo je koristilo ali koristi skoraj 32 000 poslovnih subjektov. Eden ključnih interventnih ukrepov za ohranitev številnih delovnih mest je ukrep subvencioniranja čakanje na delo doma, ki se ga v PKP8 podaljšuje od 1. februarja do 30. aprila, z možnostjo podaljšanja do 30. junija 2021. Povračilo nadomestila plače bodo lahko uveljavili vsi delodajalci, ki so bili registrirani najpozneje 31. decembra 2020 in jim bodo po njihovi ...

Arhiv: E-strokovno srečanje s področja avtomobilske industrije: Danes smo dobri, jutri bi želeli biti boljši

Na e-strokovnem srečanju so govorci razmišljali o tem, kako dosegati pričakovanja in zahteve kupcev avtomobilske industrije na eni strani ter kako ohranjati in nadgrajevati znanje ter kompetence zaposlenih na drugi strani, da bodo lahko izpolnjevali ta pričakovanja in zahteve. Mag. Dušan Zorc je ob predstavitvi trendov avtomobilske industrije poudaril, kako velik pomen ima ohranjati/nadgrajevati znanje/kompetence zaposlenih, da lahko sledimo in izpolnjujemo zahteve avtomobilske industrije. Edvard Oražem, mag. gosp. ing. je izpostavil ključne korake, kako obvladovati zahtevo, vezano na IMDS bazo - mednarodno bazo podatkov o materialih. Gost srečanja dr. Peter Eniko je predstavil svoje videnje spremljanja trendov ter zahtev, ohranjanja/nadgrajevanja znanja ter kompetenc pri sebi in sodelavcih. Srečanje je 1. februarja 2021 pripravil SIQ Ljubljana.

Arhiv: E-okrogla miza Razvojna naravnanost protikriznih ukrepov?, 4. 2. 2021

Arhiv: E-okrogla miza Razvojna naravnanost protikriznih ukrepov?, 4. 2. 2021

Vabljeni k spremljanju e-okrogle mize Razvojna naravnanost protikriznih ukrepov?, ki bo potekala na letošnjem letnem posvetu Zbornice elektronske in elektroindustrije (ZEE) 4. februarja 2021.Moderatorka dogodka bo Vesna Nahtigal, koordinatorka SRIP-a MATPRO.Sodelovali bodo: Miha Bobič, Danfoss Trata d.o.o., Gregor Kocjančič, Amplituda d.o.o., Klemen Šešok, Iskra d.o.o. in dr. Peter Wostner, UMAR.E-okrogla miza se bo pričela ob 14.15 uri, medtem ko se bo letna konferenca ZEE pričela ob 13. uri.Na dogodek se je potrebno prijaviti preko povezave http://bit.ly/3rbQefa

Objavljena višina minimalne plače

Na podlagi 6. člena Zakona o minimalni plači (Uradni list RS, št. 13/10, 92/15 in 83/18) je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti določilo znesek minimalne plače. Minimalna plača za delo s polnim delovnim časom, opravljeno od 1. januarja 2021, je 1.024,24 eura. Znesek minimalne plače je objavljen v Uradnem listu RS št. 12 /2012 z dne 28. 1. 2021.

Arhiv: Partnerstvo v kulturno-promocijskem projektu Europe Readr

V pripravah na predsedovanje Slovenije Svetu EU v drugi polovici leta oblikujejo na Ministrstvu za zunanje zadeve partnerstva pri največjem kulturno-promocijskem projektu Europe Readr. Gre za dolgoročen evropski projekt, pri katerem sodelujejo vse države članice, evropske inštitucije in številni zunanji partnerji. Z brezplačnim naborom evropske literature na temo prihodnosti bivanja želijo po vsem svetu spodbujati bralno kulturo, kritično razmišljanje in trajnostni način življenja. Ponosni in veseli bi bili, da bi pri projektu sodelovala tudi inovativna slovenska podjetja, da bi v skupnem sodelovanju po svetu širila narativo trajnostne prihodnosti bivanja in s svojo blagovno znamko krepila ugled in širila domet projekta. Hkrati bi tovrstno sodelovanje omogočilo še bolj ambiciozno implementacijo projekta po vsem svetu in opozorilo na osrednjo vlogo ustvarjalnosti v gospodarstvu. Kaj vam sodelovanje ponuja? - vidnost blagovne znamke podjetja v 50+ državah po vsem svetu (logotip na spletni strani, družbenih omrežjih, plakatih, razglednicah, videih in ostalem gradivu), - vidnost trajnostne naravnanosti podjetja, njegovega družbenega angažmaja in podpore evropskemu povezovanju, - sodelovanje v komunikacijskih kampanjah (video intervjuji z vašim podjetjem), ...

#koronainfo: Podpora evropskemu gospodarstvu podaljšana do konca 2021

Evropska komisija se je 28. januarja odločila podaljšati začasni okvir za državno pomoč, sprejet 19. marca 2020 za podporo gospodarstvu ob izbruhu koronavirusa, in sicer do 31. decembra 2021. Prav tako se je odločila razširiti področje uporabe začasnega okvira, in sicer tako, da je povišala zgornje meje, ki so v njem določene, in omogočila, da se do konca naslednjega leta nekateri vračljivi instrumenti pretvorijo v neposredna nepovratna sredstva. Navedeno najavo smo pričakovali in je zelo pozitivna, saj državam spet omogoča več manevrskega prostora pri podpori gospodarstvu. Začasni okvir naj bi sicer prenehal veljati 30. junija 2021, razen za ukrepe dokapitalizacije, ki bi se lahko odobrili do 30. septembra 2021. Po de minimis ukrepih se meja dvigne z 800.000 na 1,8 mio EUR. Za podjetja, ki jih je kriza zaradi COVID-19 še posebej prizadela in katerih izguba prometa v upravičenem obdobju znaša vsaj 30 % v primerjavi z enakim obdobjem leta 2019, lahko država prispeva k delu fiksnih stroškov podjetij, ki jih ne krijejo njihovi prihodki, v znesku do 10 milijonov evrov na podjetje (prej 3 milijone evrov).

#koronainfo: Postopki pri testiranju delavcev na COVID 19

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) je na svoji spletni strani objavilo informacije glede (hitrega) testiranja delavcev na prisotnost virusa SARS-CoV-2, ter cepljenja proti virusu:»Ukrep testiranja na prisotnost SARS-CoV-2 pri delodajalcih lahko uvrstimo med ukrepe zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu. S tega vidika pojasnjujemo, da Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list Republike Slovenije, številka 43/11, ZVZD-1), določa temeljno odgovornost delodajalca za varnost in zdravje delavcev. Delodajalci sprejemajo ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu na podlagi ocene tveganja. V primeru spremenjenih okoliščin, ki vplivajo na sprejeto oceno tveganja, med katere sodi tudi nevarnost za okužbo z virusom SARS-CoV-2, ki povzroča COVID-19, delodajalci opravijo revizijo ocene tveganja in sprejmejo ustrezne ukrepe. Pri sprejemanju revidirane ocene tveganja delodajalci spoštujejo prepisane postopke, ki vključuje posvetovanje z delavci oziroma njihovimi predstavniki in objavo nove ocene tveganja.V določenih dejavnostih in delovnih procesih je s predpisi za obvladovanje epidemije predviden posebni presejalni programa za zgodnje odkrivanje okužb z virusom SARS-CoV-2 in testiranje posameznih skupin delavcev oziroma testiranje v posebej opredeljenih situacijah.Delodajalci, ki jih neposredno ne zavezujejo ...

Srečanje Skupine za Program odgovornega ravnanja® (POR®) in podelitev certifikatov

Srečanje Skupine za Program odgovornega ravnanja® (POR®) in podelitev certifikatov

15 slovenskih podjetij, ki delujejo po načelih trajnostnega razvoja, je na podlagi izpolnjenih pogojev 27. januarja 2021 prejelo certifikate Programa odgovornega ravnanja® (POR®). Program odgovornega ravnanja® (v angleščini »Responsible Care®«), je globalna pobuda kemijske industrije, ki vključuje branžna podjetja v skoraj 70 državah sveta. Poleg zagotavljanja procesne varnosti so podjetja na prostovoljni osnovi zavezana k neprestanim izboljšavam varstva okolja, varovanja zdravja in varnosti pri delu, kakor tudi za odkrit in korekten odnos do javnosti. Nadstandardno odgovorno ravnanje podjetij je vse bolj pomembno za sklenitev poslov v dobavno prodajni verigi. Izpolnjevanje pogojev in nenehen napredek pri kazalcih odgovornega ravnanja podjetja dokazujejo vsako leto. Pobuda je bila osnovana leta 1985 v Kanadi, v Sloveniji pa smo se ji pridružili leta 1998.Sodelujoča podjetja so člani Združenja kemijske industrije pri GZS, ki je nacionalni nosilec POR. Dr. Giulia Casasole, Responsible Care Manager pri CEFIC (Svetu evropske kemijske industrije), vabljena gostja tokratnega srečanja, je predstavila spletno platformo z orodjem za samooceno. Orodje zagotavlja popolno zaščito podatkov, njegove funkcije pa podjetjem omogočajo, da ocenijo svojo raven uspešnosti ...

Arhiv: #koronainfo: Vprašalnik GZS o državni pomoči 2020

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) vas vabi k izpolnitvi vprašanj o državni pomoči v letu 2020. Z vašimi odgovori bomo dobili popolnejšo sliko o tem, kako so na vaše poslovanje in premagovanje posledic Covid-19 vplivali sprejeti državni ukrepi, pomagali pa nam bodo tudi pri oblikovanju predlogov za izboljšave obstoječih in novih predlogov. Vprašalnik >>>

Arhiv: #koronainfo: Predlog zakona o dodatnih ukrepih za omilitev posledic COVID-19 (#PKP8)

Pravna služba Gospodarska zbornice Slovenije (GZS) je pripravila podrobnejšo analizo poglavitnih rešitev Predlog zakona o dodatnih ukrepih za omilitev posledic COVID-19 (#PKP8), ki ga je  Vlada sprejela na seji dne. Prinaša dodatne ukrepe za ohranitev delovnih mest in pomoč, med drugim podaljšanje subvencioniranja čakanja na delo ter prevzem dela bremena za dvig minimalne plače s strani države. Predlog zakona še ni bil obravnavan v Državnem zboru in še ne velja. Vel v pripetem dokumentu >>

Arhiv: Objavljen javni razpis za sofinanciranje raziskovalnih projektov za leto 2021

Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) je objavila javni razpis za (so)financiranje raziskovalnih projektov za leto 2021 in sicer: manjših temeljnih raziskovalnih projektov in manjših aplikativnih raziskovalnih projektov, podoktorskih temeljnih in podoktorskih aplikativnih raziskovalnih projektov, manjših temeljnih raziskovalnih projektov - Program dr. Aleša Debeljaka, večjih temeljnih in večjih aplikativnih raziskovalnih projektov. Rok za oddajo prijav na javni razpis je 12. februar 2021 do 14.00. Več informacij >>>

Arhiv: #koronainfo: Vlada potrdila predlog #PKP 8

Vlada bo zakon posredovala v sprejetje Državnemu zboru Republike Slovenije po nujnem postopku. Glavni cilj predlaganega zakona je omiliti in odpraviti posledice in vpliv nalezljive bolezni COVID-19 na področje gospodarstva, dela in delovnih razmerij, trga dela, socialnega varstva ter zdravstvenega varstva. Predlog zakona ureja dodatne ukrepe za ohranitev delovnih mest in pomoč gospodarstvu v zaostrenih razmerah epidemije COVID-19, med drugim podaljšanje subvencioniranja čakanja na delo ter prevzema dela bremena za dvig minimalne plače s strani države. Poglavitne rešitve so: subvencioniranje minimalne plače v prvi polovici leta 2021, v drugi polovici pa razbremenitev delodajalcev pri plačilu prispevkov za socialno varnost za delavce v delovnem razmerju; podaljšanje ukrepa čakanja na delo od 1. februarja do 30. aprila, z možnostjo podaljšanja ukrepa s sklepom vlade še 2 krat po 1 mesec; solidarnostni dodatek za prejemnike nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki delajo krajši delovni čas, vojnim veteranom in invalidom po zakonu, ki ureja socialno vključevanje invalidov, enkratni solidarnostni dodatek za dijake, starejše od 18 let; solidarnostni dodatek za študente s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki se v študijskem letu 2020/2021 izobražujejo na ...

Arhiv: Nepovratna sredstva za zaščito intelektualne lastnine

Program Ideas Powered for Business SME Fund je shema nepovratnih sredstev v skupni vrednosti 20 milijonov EUR, s katero želita Evropska komisija in urad EUIPO evropskim MSP-jem olajšati dostop do pravic intelektualne lastnine. Sredstva so namenjena podjetjem, ki želijo razviti svoje strategije na področju pravic intelektualne lastnine in te pravice zaščititi na nacionalni, regionalni ali evropski ravni. Z delnim kritjem stroškov storitve predhodnega pregleda intelektualne lastnine (IP Scan) in/ali pristojbin za prijavo blagovnih znamk in modelov daje zagon vašemu poslovanju. Več >>>

Arhiv: Javni razpis EUROSTARS 2021

amen javnega razpisa je izvajanje programa Eurostars 2. Eurostars 2 je program, ki s sofinanciranjem podpira MSPje, ki se intenzivno ukvarjajo z raziskavami in razvojem (v nadaljnjem besedilu: MSP, ki se ukvarjajo z RR) in njihove partnerje, pri izvajanju njihovih skupnih inovativnih projektov, ki imajo predviden kratek čas vstopa na trg. Cilj javnega razpisa je skladno s pogoji iz dvostranskega sporazuma, podjetja iz Slovenije (predvsem MSPje), spodbuditi k izvajanju tržno orientiranih raziskovalno razvojnih projektov (ki se izvajajo v obliki industrijskih raziskav in eksperimentalnega razvoja) in z namenom njihovega izvajanja, povezovanju v mednarodne konzorcije. Predmet javnega razpisa je sofinanciranje dela stroškov slovenskih partnerjev vključenih v projekte Eurostars. Slovenski partnerji lahko sofinanciranje prejmejo za izvajanje tistega dela Eurostars projektov, ki se izvajajo v obliki industrijskih raziskav in eksperimentalnega razvoja. Končni cilj vsakega projekta, da bi ta lahko prejel oznako Eurostars, mora biti nov izdelek, postopek ali storitev. Višina sredstev: za nacionalno sofinanciranje projektov Eurostars, ki bodo potrjeni v okviru mednarodnega roka v letu 2021 (4. februar), je v letu 2021 predvidenih 300.000,00 EUR, v letu 2022 pa 500.000,00 EUR. Več informacij in razpisna dokumentacija >>>

#koronainfo: GZS pozvala finančno ministrstvu k pomoči podjetjem v najbolj prizadetih dejavnostih

Gospodarska zbornica Slovenije je na Ministrstvo za finance RS naslovila pobudo za pomoč tistim skupinam podjetij, ki ostajajo pri do sedaj veljavnih interventnih ukrepih v celoti ali delno spregledane. Pri tem je izpostavila predvsem subjekte, ki pripadajo dejavnostim fitnesa, rekreacije in regeneracije, sejmarskih dejavnosti, industrije srečanj, gostinstva in turizma ter drobnega gospodarstva. Navedla je tudi nekaj predlogov sprememb veljavnih ukrepov - med drugim pri ukrepih čakanja na delo, kritju fiksnih stroškov, odlogu kreditnih obveznosti in obveznosti lizinga.Kot je GZS v pobudi zapisala, je ukrep čakanja na delo sicer v gospodarstvu dobro sprejet, vendar najbolj prizadetim panogam ne nudi dovolj visokega povračila. GZS zato predlaga, da se najbolj prizadetim panogam, ki po odlokih Vlade že dlje časa ne poslujejo oz. poslujejo v omejenem obsegu, omogoči povračilo celotnih stroškov nadomestil, t. j. 100% BTO2.GZS je izpostavila tudi poslovne subjekte, ki opravljajo več dejavnosti (primer: glavna dejavnost je trgovina, poleg trgovine pa imajo manjši gostinski objekt). Delodajalcem, ki kot eno izmed dejavnosti opravljajo dejavnosti, ki zaradi odlokov Vlade ne sme obratovati oz. obratuje v bistveno zmanjšanem obsegu in z njimi povezane dejavnosti, ...

Arhiv: #koronainfo: V osmem paketu pretežno z enakim naborom ukrepov (izpod peresa glavnega ekonomista GZS)

Osmi podporni paket ukrepov je bil naznanjen prej, kot smo pričakovali, in ne prinaša velikih presenečenj. Vsebinsko (in vrednostno) največjo podporo prinaša podaljšanje čakanja na delo še za 3 mesece (do aprila 2021), z možnostjo podaljšanja dvakrat za en mesec. Povračilo naj bi se po novem lahko opcijsko odmerilo tudi od bruto 2 (celotnih stroškov dela), in sicer po nekaterih neuradnih informacijah tudi v 100-odstotni višini, kar naj bi v celoti nadomestilo nastali strošek s čakanjem na delo delodajalcem, ki ta ukrep uveljavljajo (podrobnosti tega ukrepa v času pisanja prispevka niso znane). Menimo, da je ključni razlog v tem, da število dnevno registriranih brezposelnih še vedno močno narašča (nad sezonsko prilagojeno spremembo) in je 20. januarja doseglo 91.500.Drugi ukrepi, s sicer zelo omejenim vplivom na javne finance, so neke vrste povračila za dvig minimalne plače v obdobju pol leta (5-6 mio EUR), izplačilo enkratnega solidarnostnega dodatka za dijake (3-4 mio EUR) in nekatere spregledane socialne skupine in pa koriščenje čakanja na delo tudi za nosilce kmetijskih dejavnosti, ki zaposlujejo osebe na podlagi pogodbe o zaposlitvi (manj kot 0,1 mio ...

Teorija in praksa 4/2020: nekaj aktualnih raziskav o vplivu Covid-19 na slovenska podjetja

Četrta lanskoletna številka revije Teorija in praksa (4/2020), ki jo je kot gostja uredila prof. dr. Andreja Jaklič iz Centra za mednarodne odnose, obravnava spremembe v mednarodnih odnosih po pandemiji Covid-19. Objavljeni prispevki so zanimivi tudi za slovensko gospodarstvo; med njimi posebej opozarjamo na prispevka Andreje Jaklič in Anžeta Burgerja »Kompleksne strategije internacionalizacije v obdobjih kriz: analiza primera slovenskih izvoznikov v obdobju globalne recesije in v obdobju pandemije virusa Covid-19« ter »Spremembe v globalnih verigah vrednosti in Covid-19« avtorjev Andreje Jaklič, Metke Stare In Klemna Kneza. Prispevki v angleškem jeziku so dostopni na povezavi >>> Povzetke člankov v slovenščini objavljamo v pripetem dokumentu >>>

Arhiv: Iz dela SRIP-a MATPRO: Peer to peer coaching

Coaching vse bolj postaja sestavni del strukture učne kulture - veščine, ki jo morajo razvijati in uporabljati dobri managerji na vseh ravneh. Udeleženci spoznajo prednosti deljenja izkušenj, kako prenašati znanje in izkušnje ter tudi, kako jih pridobiti. »Peer to peer coaching« je demokratičen način za razvoj novih veščin in vodstvenih sposobnosti. Ena ključnih točk v tem procesu jesredotočenost na močna vprašanja. To udeležencem pomaga:- raziskati globlje vzroke problemov in izzivov,- razviti proaktivne navade in vedenje, usmerjene v rešitve,- podpirati se in ustvariti psihološko varno okolje za rast. Povezovanje in deljenje izkušenj ter »peer to peer coaching« spodbujamo tudi v okviru razvoja človeških virov SRIP-a MATPRO med vodji na razvojnem področju. Na tokratnem srečanju smo gostili, Nino Vrabelj, projektno managerko na GZS, ki je predstavila prihajajoče razpise in razkrila majhne skrivnosti velikih mojstrov prijavljanja projektov in Bojana Ivanca, vodja analitske skupine, GZS, ki nam je povedal, kako hitro oceniti stroškovno učinkovitost razvojnih projektov. Na naslednjem srečanju bomo obravnavali področje komunikacije, ki je ključnega pomena za prepričljivo vodenje. Učinkovite komunikacijske prakse pa prispevajo k povečanju vpliva vodje. Vir: World of Insights ...

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS: Nemški BDP v 2020 nižji le za 5 %

Destatis, nemški statistični urad, je ocenil, da je nemški BDP v 2020 upadel za 5 %, kar je manj od novembrske ocene EK (-5,7%). Več delovnih dni je prispevalo k ublažitvi padca za 0,3 odstotne točke. Dodana vrednost se je v trgovini, transportu in gostinstvu znižala za 6,3 %, v predelovalnih dejavnosti za 10,4 %. Samo v gradbeništvu so bili trendi pozitivni-dodana vrednost je zrasla za 1,4 % (več na: https://www.destatis.de/EN/Press/2021/01/PE21_020_811.html). Izdatkovna metoda BDP je pokazala, da je potrošnja gospodinjstev upadla za 6 %, potrošnja države pa porasla za 3,4 %. Investicije v osnovna sredstva so upadle le za 3,5 %, in sicer predvsem zaradi padca investicij v stroje in opremo (-12,5 %). Investicije v zgradbe so bile višje za 1,5 %. Realni izvoz se je skrčil za 9,9 %, uvoz za 8,6 %. Število delovnih mest je bilo nižje za 1,1 %. Znotraj industrije so najbolj odpuščali v kovinski industriji, industriji gume in plastike, proizvodnje strojev (sredina avtomobilske verige). Samo kemična industrija ...

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS: Industrijska proizvodnja v novembru 2020 že blizu ravni iz novembra 2019

Podatki o izvozu po metodi plačilne bilance so potrdili izboljšanje trenda v izvozu ob koncu leta. Novembrski izvoz blaga je bil medletno višji za 0,9 %, v prvih 11mesecih pa je bil nižji za 8,5 %. Ob tem je bila industrijska proizvodnja v novembru medletno nižja za 1,1 % (v območju evra je bila nižja za 0,6 %-sezonsko prilagojeno), v prvih 11mesecih pa za 6,5 %. Znotraj skupin dejavnosti po tehnološki zahtevnosti je bil padec zelo visok pri nizko tehnoloških dejavnostih (-9,4 % v novembru; -5,9 % v 11mesecih), kar je bilo verjetno posledica slabših trendov v tekstilni in lesni industriji. V ostalih treh skupinah dejavnosti je bila rast pozitivna ali padec zelo majhen. V dejavnosti rudarstva je bila novembrska 11-odstotna rast predvsem posledica večjega izkopa lignita v Premogovniku Velenje. Prihodki od prodaje v industriji so bili v 11mesecih za 7,5 % nižji, kar pomeni, da so se cene blaga v povprečju znižale za 1 %. Vrednost zalog v industriji je bila v 11mesecih nižja za 1,7 %, od tega najbolj v dejavnosti potrošnih dobrin (+9,4 %), medtem ko ...