Podjetja so podprla predloge davčnih sprememb in so jim v povprečju naklonjena, saj naj bi to prispevalo k njihovi rasti poslovanja in novemu zaposlovanju. Višino socialno-razvojne kapice vidijo med 4.000 in 5.000 EUR kot najustreznejšo, pri čemer naj bi njena uvedba prinesla novih 6.100 visoko-plačanih delovnih mest. To je pokazala anketa, ki jo je Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) izvedla med 140 podjetji. Gospodarska zbornica Slovenije je z anketo med podjetji želela preveriti utrip med podjetji glede napovedanih davčnih sprememb od 2022 naprej. Na anketo, ki je bila izvedena med 1. in 14. junijem 2021, je odgovorilo 140 podjetij. Med respondenti je bilo 23 % velikih podjetij, 30 % srednjih, 47 % pa mikro in majhnih. Glede na splošno populacijo je bila pri odgovorih večja reprezentativnost velikih in srednjih podjetij, po ekonomskem pomenu (glede na dodano vrednost med velikimi in majhnimi družbami) podjetij pa je bila sestava ustrezna. Sektorsko gledano je okoli 40 % podjetij delovalo v predelovalnih dejavnostih, 17 % v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnosti, 12 % v finančnih in zavarovalniških dejavnostih, 9 % v trgovini, preostali pa v ...

Na desetdnevnem dogodku Evropske komisije bodo udeleženci - potencialni prosilci in drugi zainteresirani s področja raziskav in inovacij v EU - lahko pridobili informacije o odprtih razpisih ter imeli možnost postaviti vprašanja o glavnih instrumentih financiranja, postopkih Obzorja Evropa in novostih. Informativni dnevi bodo obravnavali 9 tem. Podrobnejše informacije >>>

Vlada RS je konec maja potrdila Nacionalni program spodbujanja razvoja in uporabe umetne inteligence do leta 2025. S celovito podporo slovenskim raziskovalno-inovacijskim deležnikom pri razvoju tehnologij in rešitev, temelječih na UI, z uvajanjem in vzpostavitvijo referenčnih rešitev, temelječih na UI, v sodelovanju z vsemi družbenimi skupinami v Sloveniji ter s podporo uveljavitvi slovenskih deležnikov na področju UI tudi v mednarodnem okolju želijo pospešiti gospodarsko rast ter na tej podlagi vzpostaviti prepoznavnost Slovenije kot kredibilnega partnerja pri nadaljnjem uvajanju in regulaciji UI v družbi na človeka osredotočen način in v njegovo dobro. Nacionalni program spodbujanja razvoja in uporabe umetne inteligence do leta 2025 (pdf) >>>

Banka Slovenije je precej izboljšala svojo predhodno, decembrsko napoved in ocenjuje, da bo po osrednjem scenariju gospodarska rast v 2021 5,2-odstotna, v 2022 pa 4,8-odstotna. Pripravili so tudi dva alternativna scenarija, ki bi bila lahko posledica gibanja epidemije. V primeru pesimističnih pričakovanj bi BDP porasel za 2,9 %, v primeru optimističnih pa za 6,2 %. Cene primarnih surovin (vir: ECB) naj bi se po letošnjem velikem porastu v 2022 stabilizirale, v 2023 pa že upadle za 8 %. Povprečna rast cen naj bi se v letošnjem letu povečala za 1,3 %, v 2022 in 2023 pa za 1,6 oz. 1,7 %. Zelo zanimiv pogled kaže pričakovana dinamika pri investicijah. Zasebne investicije naj bi se krepile med 5 in 7 % v obdobju 2021-2023, državne pa naj bi po 31-odstotni rasti v 2021, v 2022 porasle še za 13 % in v 2023 še za 5 %.

Slovenija je na IMD lestvici konkurenčnosti inštituta zdrsnila za pet mest, na 40. mesto med 64 državami. Svojo uvrstitev je poslabšala predvsem na področjih poslovne in vladne učinkovitosti ter pri infrastrukturi, medtem ko jo je izboljšala pri gospodarski uspešnost. Pri digitalizaciji v podjetjih so nujni odločnejši koraki in učinkovitejša zakonodaja.Pet pridobljenih mest pri gospodarski uspešnosti je posledica dviga salda tekočega računa plačilne bilance (padec uvoza je bil v 2020 večji od izvoza) ter relativno visokega deleža ohranjenih delovnih mest. Slabost na tem področju predstavlja še vedno nizka deleža tujih neposrednih investicij v Sloveniji ter investicij v osnovna sredstva. Zadnji vpliva tudi na nižjo rast produktivnosti. Tudi delež tujih neposrednih naložb slovenskih podjetij ostaja nižji kot v primerljivih državah. Kot opozarja GZS, je to eden od razlogov za počasnejši prodor slovenskih podjetij na tuje trge.Na področju vladne učinkovitosti smo izgubili pet mest. K temu je prispevala velika rast javno-finančnega primanjkljaja ter slabšanje poslovne zakonodaje. Poslabšali smo se zaradi manj privlačnih spodbud za tuje investitorje, protekcionizma države, ki otežuje poslovanje podjetij, in oteženega zaposlovanja tujcev. Tudi področje varstva konkurence je bilo ...

Spletni dogodek z naslovom Uresničitev inovacij s skupnostjo EIT Manufacturing so 15. junija 2021 organizirali SRIP MATPRO, Inštitut Jožef Stefan in SRIP ToP.Institut Jožef Stefan (IJS) je polnopravni član inovacijske skupnosti Evropskega Instituta za inovacije in tehnologijo na področju proizvodnje [European Institute of Innovation and Technology - EIT Manufacturing] – EIT-M, ki v Evropi povezuje vodilne akterje (podjetja, raziskovalne organizacije in univerze) na področju proizvodnje. Njegova glavna ambicija je, da z močno interdisciplinarno in zaupanja vredno skupnostjo doda edinstveno vrednost evropskim izdelkom, postopkom, storitvam in spodbudi ustvarjanje v okviru globalno konkurenčne in trajnostne proizvodnje.Doc. dr. Igor Kovač, vsebinski koordinator EIT-M na IJS, je na dogodku podal podrobnejše informacije o tem, kaj je EIT-M, kako se lahko podjetja, izobraževalne ustanove in ostali deležniki vključijo v program in kakšne so njihove prve izkušnje.Kot je poudaril, EIT-M za dosego svojih dolgoročnih ambicij uvaja nove programe v celoten trikotnik znanja - za področje inovacij, izobraževanja in ustvarjanja novih podjetij, vse pa z jasnim namenom, pripeljati izdelek, storitev ali postopek na trg (podpirajo pot od TRL 5-7 do TRL 8-9, torej od prototip do ...

Mednarodna konferenca ob začetku slovenskega predsedovanja Svetu EU bo posvečena inovacijam in inovacijskemu ekosistemu Evropske unije in Slovenije. Dogodek ob podpori Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo organizira Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), izveden bo v obliki hibrida s kombinacijo dogodka v živo z omejenim številom udeležencev v dvorani na GZS in spletnega prenosa v živo.Program: 9.00 – Pozdravni nagovor (Tibor Šimonka, predsednik GZS in Zdravko Počivalšek, Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo)9.15 – Panevropski inovacijski sistem: recept za zeleno, digitalno in z inovacijami podprto okrevanje (Mariya Gabriel, komisarka za inovacije, raziskave, kulturo, izobraževanje in mladino, Evropska komisija)9.40 – Kje je Slovenija in kam gremo? (Jernej Salecl, direktor direktorata, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo)10.00 – Pogovor z evropskima samorogoma (Mariano Silveyra, Cabify & TBC)10.20 – Odmor s kavo10.40 – Evropska sredstva za raziskave, razvoj in inovacije v naslednjih letih (predstavnik Evropske Komisije)11.00 – Priložnosti za financiranje raziskav, razvoja in inovacij v Sloveniji (Sibil Klančar, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo)11.15 – Pogovor s slovenskimi inovativnimi podjetji – kje so, kam gredo in kako inovirajo? (Saša Rihtaršič, Danfoss; Matjaž Čemažar, ...

[Vir: sporočilo za javnost GZS] Konec maja je bil v obravnavo in sprejem poslan predlog Zakona o sežigalnicah odpadkov in napravah za sosežig odpadkov. Gospodarska zbornica Slovenije opozarja, da predlog zakona ruši skupno politiko in pristop, ki na področju emisij iz industrijskih naprav v EU velja že skoraj 35 let in zajema cca 50.000 naprav. Z usmerjanjem zgolj na emisije v zrak iz nekaterih naprav namreč vzpostavlja parcialni pogled na okolje.Na Gospodarski zbornici Slovenije izpostavljamo, da predlog zakona s pomanjkljivo strokovno tehničnim vpogledom v področje, ki ga želi urediti, naprave za sežig in sosežig odpadkov v Sloveniji spravlja v potencialno neskladje z dogovorjenimi tehnološkimi merili, ki so strokovno opredeljena in dogovorjena na ravni EU ter za vse v celotni Evropi veljajo enako.Mejne emisijske vrednosti, ki jih je možno v določeni panogi doseči z uporabo najboljših razpoložljivih tehnik, se ugotavljajo skozi »Seviljski proces«, ki predstavlja poseben protokol zbiranja podatkov o uporabljenih tehnologijah in z njimi povezanimi emisijskimi vrednostmi, na osnovi katerih se pripravijo referenčni dokumenti najboljših razpoložljivih tehnologij - »BAT«. Imenovani protokol določa tudi postopke zagotavljanja in preverjanja kakovosti zbranih ...

Katere raziskave bodo (so)financirane preko Obzorja Evropa, novega evropskega programa za raziskave in inovacije? Evropska komisija je skupaj z nacionalnimi strokovnjaki več mesecev pripravljala programe dela, od 15.junija 2021 pa so ti tudi uradno objavljeni na portalu Funding & Tenders Portal, enotni vstopni točki za vse centralizirane programe Unije. o vseh programov dela lahko dostopate preko povezave >>> Portal Funding & tender opportunities >>>  

Do 25. 6. 2021 je v javni obravnavi predlog Uredbe o spremembah uredbe o zagotavljanju prihrankov energije. Predlog predvideva povišanje višine prispevka za energetsko učinkovitost, ki ga plačuje končni odjemalec električne energije, zemeljskega plina in toplote iz omrežja ter končni odjemalec trdnih, tekočih in plinastih goriv je preračunano na prodajno enoto za posamezno vrsto energije. Prvo povišanje, ki bo veljalo predvidoma od 1. 10. 2021 do konec 2023, predvideva 50 % povišanje prispevka na prodajno enoto za posamezno vrsto energije. Drugo poviševanje višine prispevka v višini 50 % je predvideno za obdobje 2024-2025 in tretje 50 % povečanje od 2026 naprej. Če ponazorimo, se bo višina prispevka za električno energijo s sedanje vrednosti 0,08 €c/kWh povišala na vrednost 0,27 €c/kWh v letu 2026. Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) pripravlja skupni odziv na objavljeni predlog v času javne razprave in  člane vabi k posredovanju pripomb na elektronski naslov romana.bencina@gzs.si do vključno 23. 6. 2021. Tabelarični prikaz: ...

S 15. junijem se je epidemija COVID-19 v Sloveniji iztekla. Po besedah državnega sekretarja na Ministrstvu za zdravje mag. Franca Vindišarja je trenutna epidemiološka situacija v državi ugodna, vendar bo svetovalna skupina kljub razglašenemu koncu epidemije še naprej tedensko ocenjevala potrebnost posameznih ukrepov, večjih sproščanj se za sedaj ne nadejajo. Več na portalu gov.si >>>

Strateško razvojno-inovacijsko partnerstvo Materiali kot končni produkti - SRIP MATPRO so v prvem sklopu Okoljskega dneva gospodarstva, ki je potekal virtualno 4. junija 2021, predstavili predstavniki gospodarstva in institucij znanja: NOVE VREDNOSTNE VERIGE ZA PODNEBNO NEVTRALNO KROŽNO GOSPODARSTVO SE ZAČENJAJO S PRAVIMI SUROVINAMI – MATERIALI, MOŽNOSTI NJIHOVEGA RAZVOJA IN PREBOJA dr. Matjaž Godec, Inštitut za kovinske materiale in tehnologije: RAZVOJ MATERIALOV IN TEHNOLOGIJ ZA ZELENI PREHOD dr. Jožef Medved, Naravoslovnotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani, dr. Bojan Podgornik, Inštitut za kovinske materiale in tehnologije, dr. Peter Cvahte, IMPOL 2000 d.d., dr. Stanislav Kores, TALUM d.d. Kidričevo POLIMERNI MATERIALI PRIHODNOSTI KOT POMEMBEN ELEMENT NA POTI DO TRAJNOSTI dr. Andrej Kržan, Kemijski inštitut in  Jure Pocrnjič, AFormX d.o.o.. Poseben poudarek je bil tokrat namenjen dvema pilotnima centroma, SiPCAST – Slovenski pilotni center za napredne strjevalne tehnologije in SiPCOMAT – Slovenski pilotni center za kompozitnr materiale.    

Svet za razvoj SAZU izvaja serijo posvetov na temo Komunikacijske tehnologije za življenje na daljavo: med oddaljenostjo in odtujenostjo. Četrti posvet z naslovom Digitalni razvoj Slovenije: perspektive, problemi in rešitve bo potekal v torek, 15. junija 2021 med 11. in 14.30 uro v digitalnem okolju MiTeam. Ob tem še posebej vabijo člane SRIP-ov, da pripravijo svoje predstavitve in jih preko povezave v vabilu pošljejo za objavo v virtualno okolje MiTeam. Podjetjem na ta način posvet ponuja odlično priložnost, da opozorijo nase tako »Europe’s largest digital innovation community« kot tudi na svoje inovativne rešitve, ki predstavljajo potencial za financiranje iz NOO programa in drugih EU sredstev. Na posvetu bo gost tudi eden glavnih svetovalcev EU na digitalnem področju Willem Jonker, ki bo po svojem nastopu cca 20 minut na voljo za odgovore na vprašanja udeležencev. V zaključku nudijo zainteresiranim podjetjem možnost dvominutnega nastopa v živo. Podrobnejše informacije najdete v pripetem pdf dokumentu >>>  

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je na Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) posredovala pripombe na objavljeni predlog interventnega zakona, namenjenega predvsem pomoči najbolj prizadetim dejavnostim. Pri tem je izpostavila, da so bile tudi druge dejavnosti omejene v svojem delovanju, bodisi neposredno z začasnimi prepovedmi bodisi zaradi same narave dela. Zato se GZS zavzema za horizontalne ukrepe, ki so dostopni vsem gospodarskim subjektom pod enakimi pogoji, s čemer se zagotavlja enakopraven položaj vseh gospodarskih subjektov na trgu. Kot ključne ukrepe vidi zbornica razširitev uporabe Pravilnika o merilih sorazmernosti, površinsko odkopavanje v zvezi z reševanjem podaljševanja koncesij za izkope mineralnih surovin za slovensko industrijo gradbenega materiala ter podaljšanje ukrepa subvencioniranja dviga minimalne plače v 2021 do konca leta 2021. Poleg teh pa je GZS navedla predloge za spremembe/dopolnitve obstoječih členov predloga zakona in še enkrat izpostavila tiste predloge za dodatne ukrepe, ki bi po mnenju GZS še bili nujni. Svoje pripombe je GZS pred že predstavila tudi na seji Strokovnega sveta za konkurenčno in stabilno poslovno okolje.

Vljudno vabljeni na predstavitev v soorganizaciji SRIP-a MATPRO, Inštituta Jožef Stefan in SRIP ToP: Uresničitev inovacij s skupnostjo EIT Manufacturing. Institut Jožef Stefan (IJS) je v letu postal pravnomočni član inovacijske skupnosti Evropskega Instituta za inovacije in tehnologijo (European Institute of Innovation and Technology -EIT), ki v Evropi povezuje vodilne akterje na področju proizvodnje (Manufacturing) - EITM (https://eitmanufacturing.eu/). Njegova glavna ambicija je, da z močno interdisciplinarno in zaupanja vredno skupnostjo doda edinstveno vrednost evropskim izdelkom, postopkom, storitvam in spodbudi ustvarjanje v okviru globalno konkurenčne in trajnostne proizvodnje. Cilj EITM ni le prilagoditi se 4. industrijski revoluciji, temveč jo voditi. V ta namen uvaja nove programe v celoten trikotnik znanja - za področje izobraževanja, inovacij in ustvarjanja podjetij. Doc. dr. Igor Kovač, vsebinski koordinator EITM na IJS, bo v ta namen podal informacijo, kaj je EITM, kako se lahko podjetja, izobraževalne ustanove in ostali vključijo v program in kakšne so prve izkušnje. Prijava >>> Na e-naslov boste prejeli potrditev vaše prijave, kjer boste imeli priloženo tudi povezavo na predstavitev.

Indeks nabavnih managerjev v proizvodnji v območju evra je maja dosegel najvišji nivo, 63,1 (24-letni vrh), kar je bilo nad prvo oceno (62,8). Na Nizozemskem, v Avstriji, Italiji in na Irskem so beležili rekordne ravni, v Franciji, Španiji in Grčiji so bili od rekordov oddaljeni le malo. Dolgi dobavni roki dvigujejo raven cen pri surovinah in polproizvodih, saj proizvajalci tekmujejo za omejen nabor vhodnih materialov. Ker se povpraševanje kot plima širi, je doseglo skoraj vse članice, precej podobno je v svetovni proizvodnji. Pogled na lestvico pričakovanj med državami (J.P. Morgan Global Manufacturing) kaže, da je optimizem največji prav v državah območja evra, drugih državah članicah EU-27 in ZDA, sledijo Tajvan, Avstralija, Kanada (zadnji veliki proizvajalki surovin), Brazilija in Južna Koreja.[Vir: Izpod peresa glavnega ekonomista GZS od 29. maja do 4. junija 2021 ]

V maju 2021 se je medletna rast cen (HICP indeks, princip teritorialnih nakupov) povišala na 2 % v območju evra, kar je bilo pretežno posledica rasti cen energentov (+13,1%). Cene košarice potrošnikov brez energentov so medletno porasle le za 0,9 %, kar ne odstopa veliko od trendov v preteklih mesecih. Pri tem je potrebno opozoriti, da so se uteži v košarici HICP v začetku leta prilagodile povprečni porabi potrošnikov v letu 2020, ki je bila netipična. To pomeni, da je dejanska inflacija, ki jo doživlja povprečni potrošnik, nekoliko višja kot sicer kaže sprememba.[Vir: Izpod peresa glavnega ekonomista GZS od 29. maja do 4. junija 2021 ]

Bruto domači proizvod v Sloveniji se je v 1. četrtletju 2021 na letni ravni realno povečal za 1,6 % (prilagojeno za sezono in koledar za 2,3 %), kar je primerjalno gledano najvišja rast med članicami EU, ki so podatke že objavile na portalu Eurostata. Predhodno smo ocenjevali, da bo padec sicer manjši od povprečja EU-27, nekje pri 1 %, pri čemer smo bili med večjimi optimisti. Tehtan padec v EU-27 je znašal (brez sedmih manjših EU držav) 1,7 % (prilagojeno za sezono in koledar, kar zagotavlja ustrezno primerjavo), pri čemer so največje padce beležile Portugalska (-5,4 %), Španija (-4,3 %) in Nemčija (-3,0 %), med primerljivimi srednjeevropskimi državami pa je bila situacija precej različna. Le Slovaška je beležila rahlo rast (+0,5 %). Srednji padec (se razlikuje od tehtanega, ker izenači pomen velikih in majhnih članic EU) je znašal 1,3 %, kar je nekoliko manj od tehtanega, in je posledica tega, da so večja gospodarstva bolj razvita, z večjim deležem storitev, še posebej turizma (ta je še vedno bolj prizadet kot ostale dejavnosti). Presenetljiva je primerjava različnih elementov izdatkovne strukture BDP. ...

Svetovni denarni sklad (IMF) je pričakovano izdal nekoliko bolj previdno napoved o gospodarskih gibanjih za leti 2021 in 2022 za Slovenijo. BDP naj bi se letos po njihovi oceni okrepil »le« za 3,9 %, v naslednjem letu pa za 4,5 %. Sloveniji predlagajo ohranjanje fiskalne podpore na kratek rok, predvsem zaradi negotovosti, povezane s pandemijo. Ko se bo gospodarsko okrevanje okrepilo, bi morali podporne ukrepe umakniti. Javno-finančni primanjkljaj naj bi zmanjševal v srednjem roku zmerno hitro, fiskalno pravilo pa bi moralo še vedno biti upoštevano. Ambicioznim napovedim o javnih vlaganjih bi moralo slediti okrepljeno upravljanje javnih financ z namenom znižanja tveganj pri njihovi izvedbi.[Vir: Izpod peresa glavnega ekonomista GZS od 22. do 29. maja 2021 ]

Cene uvoženih proizvodov so bile v aprilu 2021 v povprečju za 1,8 % višje kot v prejšnjem mesecu in za 7,0 % višje kot pred enim letom. Od uvoženih proizvodov so se v enem letu najizraziteje podražili proizvodi v skupini oskrba z električno energijo, plinom in paro (za 179 %) ter proizvodi v skupini surova nafta in zemeljski plin (za 77 %), izraziteje pocenili pa proizvodi v skupini premog in lignit (za 14,6 %). V prvih štirih mesecih so tako bile povprečne cene uvoženih energentov višje za 14 %, surovin za 5 %. Na drugi strani so bile cene proizvodov za investicije višje za 1,1 %, proizvodov za široko porabo pa nižje za 1,1 %. Iz tega sledi, da se višje cene surovin še ne odražajo tudi v višjih cenah uvoženih polproizvodov in končnih proizvodov, vendar bi se morala tudi dinamika teh cen vsaj začasno okrepiti [Vir: Izpod peresa glavnega ekonomista GZS od 22. do 29. maja 2021 ]

Splošni indeks gospodarskih pričakovanj nemškega instituta IFO se je pričakovano izboljšal v maju (s 96,6 v aprilu na 99,2 v maju), kar je najvišja vrednost po maju 2019. Optimizem v predelovalnih dejavnostih se je nekoliko znižal, v storitvah, ki se sproščajo, pa se je povišal na najvišjo vrednost po februarju 2020. Trgovina na debelo beleži nova naročila (tudi zaradi rasti industrije), trgovina na drobno pa pričakuje nove sprostitve. V gradbeništvu se je optimizem okrepil, vendar je pomanjkanje gradbenih materialov večje kot je bilo pred mesecem dni.[Vir: Izpod peresa glavnega ekonomista GZS od 22. do 29. maja 2021 ]

Majska anketa nemškega instituta IFO je pokazala, da so se izvozna pričakovanja nemških družb zgolj nekoliko ohladila (23 točk, 23,9 v aprilu), vendar ostajajo zgodovinsko visoka. Predvsem so se izvozna naročila umirila v avtomobilski industriji, industriji prehrane in tekstilni industriji. Elektroindustrija in strojegradnja se na drugi strani soočata s pospeškom novih naročil, podobno velja za kemično industrijo. Po več mesecih stagnacije je konjunktura naročil zajela tudi nemško pohištveno industrijo.[Vir: Izpod peresa glavnega ekonomista GZS od 22. do 29. maja 2021 ]

Nekoliko bolj poglobljen vpogled v podatke o poslovanju gospodarskih družb v letu 2020 razkriva, da so se čisti prihodki od prodaje v 2020 znižali za 6,8 % (-6,9 mrd EUR), od tega za 3,7 mrd EUR na domačem trgu (-6,5 %) in za 3,1 mrd EUR na tujem trgu (-7,3 %). Pogled po dejavnostih kaže, da je bilo nominalno znižanje prodaje najvišje v trgovini (-2,6 mrd EUR) in predelovalnih dejavnostih (-1,8 mrd EUR), v drugih raznovrstnih dejavnostih (-470 mio EUR) in gostinstvu (-460 mio EUR). Med redkimi dejavnostmi z rastjo so bili gradbeništvo (+70 mio EUR), oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki ter saniranje okolja (+16 mio EUR). Nominalni padec postavke »stroški blaga, materiala in storitev« je bil pri 6 mrd EUR, kar je prispevalo k dvigu bruto marže (prodaja-stroški/prodaja) s 23,2 % na 23 %. Dodana vrednost je upadla »le« za 1,1 % oz. za 272 mio EUR, vendar je potrebno imeti v mislih, da je k nizkemu padcu pomembno prispevalo tudi večje izplačilo subvencij, predvsem tistih za ohranjanje zaposlenosti. Na eni strani je to prispevalo ...

Vabljeni na virtualne 1 na 1 sestanke med slovenskimi podjetji in raziskovalci IJS na temo Obzorje Evropa: Podnebje, energija in mobilnost v petek, 4. junija 2021, ob 11:30 preko spletnega sistema Zoom Več informacij o strukturi vsebine razpisov >>> Cilj sestankov je identifikacija tem in partnerstev za skupne prijave na razpise. Prijave zbiramo preko registracijskega obrazca do srede, 2. junija 2021, do 14:00. Kmalu zatem boste prejeli povezave in navodila za udeležbo. Mreženje organizira Center za prenos tehnologij in inovacij (CTT) v sodelovanju s Centrom Pametna mesta in skupnosti. Pred tem je med 10:00 in 11:30 organiziran info dan, predstavitve Obzorje Evropa: Podnebje, energija in mobilnost. Program: 10:00 – 10:30  Predstavitev destinacij 1, 2, 3, 4, in 9 področja Obzorje Evropa, steber II, grozd V: Podnebje, energija in mobilnost; dr. Milena Černilogar - Radež, MIZŠ 10:30 – 11:00  Predstavitev destinacij 5, 6, 7 in 8 področja Obzorje Evropa, steber II, grozd V: Podnebje, energija in mobilnost; mag. Erik Potočar, MIZŠ 11:00 – 11:15 Pogled na partnerstva in misije, dr. Milena Černilogar - Radež, MIZŠ 11:15 – 11:30 Vprašanja in diskusija Predstavitev bo potekala preko povezave Zoom. Predstavitev MIZŠ organizira direktorjeva ...

1. junija je bila za člane SRIP-a MATPRO organizirana predstavitev možnosti sodelovanja na EXPO 2020 v Dubaju. Na dogodku sta Marko Limbek (SPIRIT Slovenija) in Nataša Turk (GZS-Center za mednarodno sodelovnje) predstavila celovito ponudbo za sodelovanje podjetij, ki obsega nastop v slovenskem paviljonu preko podjetniškega in poslovnega paketa in /ali udeležbo v slovenskih vladno-gospodarskih delegacijah. Na razstavi bo ena izmed enajstih krovnih tematik predvidoma tudi razvoj in materiali prihodnosti, kar lahko pomeni odlično priložnost za predstavitev dosežkov članov SRIP-a MATPRO. Več informacij na portalu https://expo2020slovenia.si/

Cilj razpisa je podpreti ukrepe za ublažitev podnebnih sprememb in zmanjšanje ranljivosti na podnebne spremembe. Projekti morajo prispevati k rezultatom in neposrednim učinkom dveh programskih področij: (1) Obnovljivi viri energije, energetska učinkovitost, energetska varnost in (2) Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje. Predmet javnega razpisa je izbor projektov, katerim se dodelijo sredstva Norveškega finančnega mehanizma 2014–2021 oziroma Finančnega mehanizma EGP 2014–2021 in pripadajoče slovenske udeležbe ter sledijo glavnima ciljema finančnih mehanizmov: (1) prispevati k zmanjšanju gospodarskih in socialnih razlik v evropskem gospodarskem prostoru ter (2) krepiti bilateralne odnose med Slovenijo in državami donatoricami – Islandijo, Lihtenštajnom in Norveško. K prijavi so vabljeni prijavitelji s projekti, ki prispevajo k povečanju proizvodnje energije iz obnovljivih virov, izboljšanju upravljanja trajnostne mobilnosti, uveljavljanju načel krožnega gospodarstva in izboljšanju upravljanja ekosistemov pod pritiskom zaradi podnebnih sprememb. Skupna višina razpoložljivih sredstev v okviru tega javnega razpisa je 15.564.705,88 EUR. Delež sofinanciranja projektov znaša do 100 % vseh upravičenih izdatkov. Obdobje trajanja projektov je najmanj 12 mesecev in ne več kot 24 mesecev, vsekakor pa se morajo zaključiti najpozneje do 30. aprila 2024. Rok za prijavo: 30. september 2021 do 12. ...

Cilj razpisa je podpreti ukrepe za izboljšanje spretnosti, sposobnosti in znanja ljudi. Projekti morajo prispevati k rezultatom in neposrednim učinkom dveh programskih področij: (1) izobraževanje in usposabljanje, štipendije, vajeništvo in podjetništvo za mlade ter (2) usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja. Predmet javnega razpisa je izbor projektov, katerim se dodelijo sredstva Norveškega finančnega mehanizma 2014–2021 in pripadajoče slovenske udeležbe ter sledijo glavnima ciljema finančnega mehanizma: (1) prispevati k zmanjšanju gospodarskih in socialnih razlik v evropskem gospodarskem prostoru ter (2) krepiti bilateralne odnose med Slovenijo in Norveško. K prijavi so vabljeni prijavitelji s projekti, ki prispevajo k spodbujanju institucionalnega sodelovanja na vseh ravneh formalnega in neformalnega izobraževanja, izboljšanju podpornega okolja za naslovljene prikrajšane skupine ter izboljšanju usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja. Skupna višina razpoložljivih sredstev v okviru tega javnega razpisa je 11.299.156,00 EUR. Delež sofinanciranja projektov znaša do 100 % vseh upravičenih izdatkov. Obdobje trajanja projektov je najmanj 12 mesecev in ne več kot 24 mesecev, vsekakor pa se morajo zaključiti najpozneje do 30. aprila 2024. Rok za prijavo: 30. september 2021 do 12. ure. Informativna delavnica >>> Več informacij >>>    

Vabimo na predstavitev osnutka uredbe o zmanjšanju vpliva nekaterih plastičnih proizvodov na okolje. Osnutek uredbe, ki je v javni razpravi, bo predstavila mag Jana Miklavčič, s Sektorja za odpadke na Ministrstvu za okolje in prostor. Dogdek organizira GZS - Služba za varstvo okolja. Predstavitev bo potekala preko spleta, v ponedeljek 7. junija, s pričetkom ob 10:00 S predlogom uredbe se ureja posamezne cilje in ukrepe za posamezne plastične izdelke za enkratno uporabo in ribolovno orodje, ki vsebuje plastiko ter cilje in ukrepe za odpadke, ki nastanejo iz teh proizvodov, skupen cilj pa je zmanjšanje onesnaževanja okolja z odpadki iz teh proizvodov ter smotrna zasnova in raba teh proizvodov. Predlog uredbe tako z namenom zmanjšanja onesnaževanja okolja, zlasti vodnega (morskega) okolja, določa ukrepe za 10 najpogosteje najdenih plastični proizvodov za enkratno uporabo na obalah oceanov v EU in za ribolovno opremo, ki vsebuje plastiko Vljudno vabljeni! Spletni obrazec za prijavo na dogodek >

Vlada Republike Slovenije je na 77. redni seji med drugim sprejela sklep o podaljšanju ukrepa delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo še za mesec junij. Po vseh protikoronskih zakonih je Zavod RS za zaposlovanje do vključno 20. maja 2021 za ukrep povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo delodajalcem izplačal 533,1 mio EUR, in sicer 31.605 delodajalcem za 214.128 zaposlenih (ena oseba oziroma en delodajalec je štet enkrat). Več informacij o seji vlade >>>

vabljeni na virtualne 1:1 sestanke med slovenskimi podjetji in raziskovalci IJS na temo: Obzorje Evropa: Zdravje v četrtek, 27. maja 2021, ob 11:00 preko spletnega sistema Zoom Več informacij o strukturi vsebine razpisov Cilj sestankov je identifikacija tem in partnerstev za skupne prijave na razpise. Prijave se lahko preko registracijskega obrazca do srede, 26. maja 2021, do 14:00. Kmalu zatem boste prejeli povezave in navodila za udeležbo. Mreženje organizira Center za prenos tehnologij in inovacij (CTT) v sodelovanju s Centrom Pametna mesta in skupnosti.   Pred tem (med 10:00 in 11:00) se lahko člani SRIP-a MATPRO udeležijo tudi predstavitve s strani MIZŠ na omenjeno temo. Program: 10:00 – 10:25  Predstavitev področja Obzorje Evropa, steber II, grozd I: Zdravje; dr. Eva Batista, MIZŠ (vprašanja do 10:35) 10:35 – 10:50  Evropska partnerstva s področja: Zdravje; dr. Eva Batista, MIZŠ (vprašanja do 11:00) Predstavitev bo potekala preko sistema Zoom. Predstavitev MIZŠ organizira direktorjeva pisarna IJS.  Dogodek bo potekal v slovenščini. Termini in teme naslednjih 1 na 1 sestankov in predstavitev Obzorje Evropa, na katere bodo še vabili, so: Podnebje, energija in mobilnost (4. 6.), Širitev ...

Madžarska je 18. 5. maja objavila prvo oceno o BDP v 1. četrtletju, ki je vil višji od pričakovanj. Glede na predhodno četrtletje se je okrepil za 1,9 %, medletno je bil šibkejši za 2,3 %. Že v drugem četrtletju naj bi država dosegla predkrizno raven BDP. Industrija, finančne storitve in IKT sektor so bili ključni pri gospodarski rasti v 1. četrtletju. Celoletna gospodarska rast bo po oceni ING banke dosegla 6 %, centralna banka pa bo zaradi uvoženih inflacijskih pritiskov kmalu pričela z dvigovanjem centralne obrestne mere, kar bo prvič po letu 2011. Tudi Romunija je presenetila, saj je četrtletna rast pri 2,8 % pomenila le 0,2 % šibkejšo gospodarstvo kot v 1. četrtletju 2020. Poljska je objavila ambiciozen reformni plan za obdobje 2021-2030, kjer naj bi povečali izdatke za zdravstvo s 5,3 % na 6 % do 2023 in potem na 7 % do 2027. Dodatno naj bi zvišali splošno davčno olajšavo, razbremenili plače srednjega razreda ter uvedli plačevanje socialnih prispevkov na pogodbe civilnega prava. Infrastrukturne investicije so ambiciozne. Zgradili naj bi hitro linijo vlaka, novo osrednje letališče, ...

Eurostat je naredil oceno števila zaposlenih, ki so delali od doma v letu 2020 v EU-27 (15-64 let). Ta delež naj bi znašal 12,3 %, pred tem pa je bilo običajno povprečje pri 5 %. Pri tem je bil delež žensk, ki so delale od doma (13,2 %) nekoliko višji kot pri moških (11,5 %). Pri tem je zanimivo, da so mlajši zaposleni (15-24 let) v manjši meri delali od doma (6,3 %), najpogosteje pa tisti v starostni skupini 25-49 let (13 %). Med državami so bile razlike izjemo visoke. Na Finskem je v povprečju delala od doma četrtina zaposlenih, nad 20 % še v Luksemburgu in na Irskem. V Sloveniji je delež znašal 7,4 %, kar je bilo podobno kot na Švedskem in na Češkem, vendar denimo manj kot na Poljskem (8,9 %). Več >>> [Vir: Izpod peresa glavnega ekonomista GZS od 15. do 21. maja 2021 ]

Ajpes je konec maja objavil dolgo pričakovane podatke o poslovanju gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov v letu 2020. Agregatni prihodki gospodarskih družb so upadli za 5,7 %, pri samostojnih podjetnikih za 5 %, medtem ko je bila dodana vrednost nižja za 1 %. Nižje cene surovin v 2020 in podporni ukrepi države (prejete subvencije) so bili ključni za to, da se dodana vrednost ni pomembno skrčila. Zaposlenost, merjeno po delovnih urah, se je skrčila za 2 %, pri čemer so bili zaposleni na čakanju na delo ali skrajšanem delovnem času del tega kazalnika. Produktivnost dela se je povečala za 0,8 % na 47.160 EUR. Glede na dejstvo, da je nominalni BDP v 2020 upadel za 4,3 %, v gospodarskih družbah in samostojnih podjetnikih pa se ni skrčil (dodana vrednost v teh skupinah subjektov predstavlja 56 % BDP), to pomeni, da se je dodana vrednost najbolj skrčila v javnem sektorju in pri neto davkih. Kljub podobni ravni dodane vrednosti je bil neto dobiček pri gospodarskih družbah nižji za 38 % in je znašal 2,8 mrd EUR. Več >>>[Vir: Izpod peresa ...

Člane SRIP-a MATPRO, ki vas zanima sodelovanje na svetovni razstavi EXPO 2020 v Dubaju, vabimo, da se nam 1. junija 2021 ob 14. uri pridružite na virtualni predstavitvi možnosti sodelovanja na EXPO 2020 v Dubaju. Dogodek, na katerem vam želimo predstaviti celovito ponudbo možnosti sodelovanja podjetij, ki obsega nastop v slovenskem paviljonu preko podjetniškega in poslovnega paketa in /ali udeležbo v slovenskih vladno-gospodarskih delegacijah, posebej za člane SRIP-a MATPRO pripravljamo SPIRIT Slovenija, GZS in SRIP MATPRO. Prijavni obrazec >>> EXPO 2020 predstavlja odlično poslovno priložnost za podjetja, ki svoje poslovne cilje povezujejo s trgi Bližnjega vzhoda, Azije in Afrike ali pa želijo svoje prebojne ideje deliti s svetovno javnostjo. Na razstavi bo ena izmed enajstih krovnih tematik predvidoma tudi razvoj in materiali prihodnosti, kar lahko pomeni odlično priložnost za predstavitev dosežkov članov SRIP-a MATPRO. Več informacij o EXPO 2020 si lahko ogledate na povezavi >>>>>

Vlada RS je izdala Odlok o spremembah Odloka o začasni prepovedi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužb s SARS-CoV-2 ter ga objavila v Uradnem listu Republike Slovenije. Odlok je začel veljati 15. maja in velja do 23. maja 2021. Na posebni spletni strani GZS Poslovne informacije v času koronavirusa je objavljen tabelarni prikaz pogojev glede zbiranja in števila oseb. V Uradnem listu je objavljen tudi nov Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji. Objavljamo tabelarni prikaz možnosti ponujanja in prodajanja blaga in storitev prodajanja blaga potrošnikom s pogojem testa.

Vabimo vas k sodelovanju v anonimni anketi, s katero želi GZS preveriti odnos gospodarstva do nedavno predlaganih davčnih spremembe, ki so v zakonodajnem postopku in zadevajo spremembe pri obdavčitvi dohodnine, najemnin, DDPO, kapitalskih dobičkov in DDV.Anketa je dostopna na povezavi >>>

Evropska komisija je v sredo, 12. 5., objavila svežo spomladansko napoved, kjer območju evra napoveduje dve leti krepke gospodarske rasti (4,3 in 4,4 %), Sloveniji pa prav tako zavidljivo rast (4,9 in 5,1 %). Cene naj bi se v območju evra v 2021 sicer povečale za 1,7 %, v letu 2022 pa že umirile. Za Slovenijo naj bi bila ta gibanja še bolj umirjena v 2021 (0,8 %) in bolj intenzivna v 2022 (1,7 %). Javno-finančni primanjkljaji držav članic naj bi ostali visoki tudi v 2021. V območju evra naj bi se celo povečali s 7,2 % BDP (2020) na 8 % (2021), v Sloveniji pa naj bi bili še nekoliko višji (8,4 v 2020 in 8,5 % v 2021).[Vir: Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 8. do14. maja]  

Izvoz blaga je bil v marcu 2021 za 18,0 % višji kot v marcu 2020 (+5,9 % v 1. četrtletju), znašal je 3,5 milijarde EUR, uvoz pa za 20,4 % (+3,5 % v 1. četrtletju). Predvsem se je marca močno povečal izvoz blaga v EU-27 (+24,4 %), medtem ko je rast izvoza v države nečlanice EU znašal 6,1 %. S trgovanjem z državami članicami EU je Slovenija sicer v marcu 2021 ustvarila 68,6 % vsega izvoza in 69,8 % vsega uvoza. Vrednosti izvoza in uvoza sta bili v marcu 2021 višji tudi od povprečnih mesečnih vrednosti obeh v prejšnjem letu; izvoz je bil višji za 27,4 %, uvoz pa za 26,4 %. [Vir: Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 8. do14. maja]  

Marčevska rast industrijske proizvodnje v predelovalnih dejavnosti je znašala +9,2 %. V prvem četrtletju je tako rast znašala 3,5 %, kar je skladno z našo letno oceno o 5-odstotni rasti. Po oceni Analitike GZS bi bila rast še nekoliko višja (za 1 do 2 odstotni točki), v kolikor bi se dobavljivost surovin in polproizvodov izboljšala oziroma podjetja ne bi imela težav pri iskanju novih zaposlenih. Vseeno menijo, da bo to rast le zamaknilo, saj se s podobnimi izzivi soočajo tudi v naših trgovinskih tekmicah v srednji Evropi. Opazno so se povečale tudi prodajne cene izdelkov, kar dokazuje marčevski medletni poskok v prihodku od prodaje (+13,6 %), saj se vrednost zalog ni znižala. V prvem četrtletju so tako prihodki v predelovalnih dejavnostih porasli za 4,2 %, kar pomeni povprečno 0,7-odstotno rast cen končnih proizvodov. V naslednjih mesecih se bo razkorak med medletno rastjo industrijske proizvodnje (verjetno blizu 10 % v 2. četrtletju) in prihodki (med 14 n 16 %) le še povečal, saj so se podjetja lani soočala s padajočimi cenami surovin, letos pa je to prav obratno.Struktura rasti industrijske ...

Vljudno vabljeni na delavnico Povezovanje in iskanje možnosti za sodelovanje na področju kovinskih materialov 26. 5. 2021 ob 10:00 Aškerčeva 12, Ljubljana, predavalnica P5 in preko povezave: http://shorturl.at/xJWX3 Program delavnice: 10:00 Dr. Jožef Medved: Pozdrav in predstavitev delavnice 10:10 Dr. Jaka Burja: Projekt Čmrlj - Reakcije mikrolegirnih elementov v jeklu 11:10 Dr. Peter Cvahte, dr. Ana Debevec: Projekt Martin - Razvoj zlitin in tehnologij 12:10 Diskusija in vzpostavljanje povezav med različnimi področji materialov Delavnica je brezplačna. Na delavnico so vabljeni člani SRIP-a MATPRO, sodelujoči na projektih MARTIN in ČMRLJ, študenti NTF in zainteresirana javnost. Vabilo je objavljeno tudi v pripetem pdf dokumentu >>>

Prva objava BDP v EU-27 je pokazala 1,7-odstotno medletno znižanje, pri čemer sta razočarali Španija (-4,3 %) in Nemčija (-3 %), medtem ko je Francija beležila rast (+1,5 %). Do sedaj je prvo oceno razkrilo 12 držav članic, z rastjo se lahko pohvali še Litva (+1 %), medtem ko je bil padec na Švedskem neznaten (-0,2 %). Za Slovenijo ocenjujemo, da se padcu verjetno ne bo mogla izogniti, vendar bo ta verjetno manjši kot v regiji, nekje med 1 in 1,5 %.[Vir: Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 24. aprila do 7. maja]

Mesečna stopnja anketne brezposelnosti ILO v Sloveniji je bila marca 2021 4,8-odstotna. Od vrednosti v februarju 2021 je bila za 0,1 odstotne točke nižja, od vrednosti v marcu 2020 pa je nekoliko višja (takrat je bila 4,5-odstotna). Pričakujemo, da se bo v aprilu in maju znižala, kar nakazujejo podatki o neuradnem številu registrirano brezposelnih.[Vir: Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 24. aprila do 7. maja]

Marčevska poraba električne energije v Sloveniji je bila medletno nižja za 1 %, medtem ko je bila proizvodnja višja kar za desetino, predvsem zaradi 50-odstotne rasti proizvodnje v termoelektrarnah (remont v marcu 2020).[Vir: Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 24. aprila do 7. maja]

Gospodarska zbornica Slovenije je za svoje člane pripravila kratek vprašalnik o interesu koriščenja nepovratnih sredstev v novem finančnem obdobju ter podpornih storitvah GZS za te namene. Podjetja – člane GZS vabimo, da izpolnite vprašalnik, ki vam bo vzel le nekaj minut časa, Vaši odgovori bodo GZS služil v oporo pri oblikovanju dodatnih storitev za potrebe članov na področju dostopa do EU sredstev. Vprašalnik >>> Vprašalnik bo aktiven 14 dni.

Povzetek pogovora z novoizvoljenim predsednikom GZS Tiborjem Šimonko (Finance, 10. 5. 2021) »Pričakujem, da bo energetsko intenzivna industrija dobila v Sloveniji mesto, kot ga taki industriji daje evropski zeleni dogovor,« je za časnik Finance povedal novoizvoljeni predsednik GZS Tibor Šimonka, ki bo mandat nastopil 28. maja. Šimonka, glavni podpredsednik Skupine SJJ, je izpostavil pomen energetsko intenzivne industrije, ki je podlaga za prehod v podnebno nevtralno krožno gospodarstvo in v skladu z evropskim zelenim dogovorom konkurenčno prednost za posamezno državo članico. Predvideno zmanjšanje ogljičnega odtisa je po mnenju Šimonke sicer dosegljivo, a bo za dosego zastavljenih ciljev nujna državna pomoč podjetjem. Kot eno izmed možnih oblik pomoči je omenil koriščenje sredstev iz podnebnega sklada, kar je sicer ustavljena praksa v EU, a pri nas še neuveljavljena. Povračila posrednih emisij zakonodajni okvir v EU omogoča že več kot osem let, Slovenija pa ga bo implementirala med zadnjimi, je poudaril Šimonka. Sodelovanje GZS in njenih strateških svetov pri oblikovanju nacionalnega energetskega in podnebnega načrta pa je po njegovem mnenju dobra osnova za partnersko sodelovanje države in gospodarstva pri pripravi celovitega energetskega koncepta Slovenije in ustreznih zakonodajnih ...

Nove partnerje, ki jih zanima sodelovanje z Evropsko vesoljsko agencijo (ESA), vabimo na uvodno delavnico o sodelovanju z ESA, ki bo potekala 3. 6. 2021. Delavnica bo namenjena predvsem novim podjetjem in institucijam, ki z ESA še ne sodelujejo, bi jih pa sodelovanje zanimalo. Dnevni red: 9:00 - 9:10 Pozdrav in uvodni nagovor 9:10 - 10:00 Predstavitev 1. del (splošna informacija o ESA, industrijska politika RPA (Requesting Party Activities)) 10:00 - 11:00 Predstavitev 2. del (kako poslovati z ESA, kje najti informacije, programi ESA) 11:00 - 11:30 odmor 11:30 - 13:00 Bilateralna srečanja novih podjetij s predstavniki ESA (15 minut na podjetje) Odmor 14:00 - 15:00 Bilateralna srečanja novih podjetij s predstavniki ESA (15 minut na podjetje) - nadaljevanje) Prijave novih podjetij / institucij za bilateralna srečanja s predstavniki delegacije ESA sprejemamo do srede, 26.  5.  2021, predhodne prijave za udeležbo na delavnici (da bomo udeležencem lahko pravočasno poslali prezentacijo) pa do petka, 28. 5. 2021, na elektronski naslov metka.urbas@gov.si. Povezava do delavnice, ki bo potekala virtualno: JOIN WEBEX MEETING https://esait.webex.com/esait/j.php?MTID=m5d12ce47b81eee4c45bae8d6c7b20d17   Meeting number (access code): 163 993 2453 Meeting password: SXnb8KXvJ52