Cene industrijskih proizvodov pri proizvajalcih so se aprila v Sloveniji v povprečju dvignile za 2,8 % glede na marec, kar je bilo nad pričakovanji Analitike GZS. Cene so bile višje v vseh skupinah po namenu porabe proizvodov. Najbolj so zopet porasle cene energentov (+4,6 %) in surovin (+4,0 %), medtem ko so se cene proizvodov za široko porabo (+1,5 %) in proizvodov za investicije (+0,9 %) povečale nekoliko manj. Vseeno ti podatki kažejo, da bodo cene energentov in surovin še nekaj časa vplivale na dvig cen proizvodov. Najbolj so se dvignile cene v proizvodnji kovin (za 8,5 %). Sledila so povišanja cen v oskrbi z električno energijo (za 5,2 %), proizvodnji papirja in izdelkov iz papirja (za 4,5 %) ter proizvodnji živil (3,9 %). Cene so se znižale le v drugih raznovrstnih predelovalnih dejavnostih, in sicer za 0,8 %. V obdobju enega leta so bile cene energentov višje za 61,6 %, surovin za 27,1 %, proizvodov za investicije za 12,0 % in proizvodov za široko porabo za 8,2 %. Vir: Statistični urad RS. (Vir: Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 7. ...

Domači viri energije so v 2021 zadostovali za zadovoljitev 53 % potreb po energiji; oskrba z naftnimi proizvodi je bila v celoti zagotovljena iz uvoza. Skupna količina domačih virov energije je bila v Sloveniji v letu 2021 pri 3,3 mio. toe (=140 PJ), kar je bilo za 9 % manj kot v letu 2020. Razlog za padec je bil v nižji proizvodnji električne energije iz nuklearne energije in premoga. Poraba energije (oskrba z energijo) se je povečala za 0,2 %, kar je relativno malo glede na realno rast BDP (8,1 %). V strukturi oskrbe z energijo so tudi v letu 2021 prevladovali naftni proizvodi, katerih delež je znašal 31 %; delež jedrske energije je znašal 23 %, delež energije iz obnovljivih virov (vključno s hidroenergijo) 19 %, delež premoga 15 % in delež zemeljskega plina 12 %. Navedeni podatki kažejo, da bo lahko prehod iz fosilnih virov na OVE le postopen, saj je večji del transporta še vedno vezan na naftne derivate. Vir: Statistični urad RS. (Vir: Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 7. do 20. maja 2022)

Vodstvo GZS ob pregledu neuradnega predloga koalicijske pogodbe meni, da je sicer strukturirana in kompleksna, vendar pa pogreša večji poudarek na gospodarstvu. Pričakuje, da se bo čim prej začel socialni dialog v okviru Ekonomsko socialnega sveta, na katerem bodo socialni partnerji razpravljali o ključnih strateških vsebinah.Vodstvo GZS izpostavlja, da je neuradni predlogkoalicijske pogodbe v delu, ki se nanaša na zeleni preboj, energetiko in okolje, zelo splošen. Konkretno je opredeljena zgolj letnica 2030 kot leto izstopa iz premoga. GZS pogreša rešitev, kako nadomestiti 30-odstotni izpad proizvodnje elektrike, ki bo temu sledil. Premalo poudarka je na obnovljivih virih energije, osredotočenost na sončno energijo je prevelika. Manjkajo spodbude za vodikove tehnologije, ki bodo delno nadomestile zemeljski plin. Gradnja novih velikih HE ni predvidena oz. se bo šele preverjala smotrnost njihove izgradnje. Kritično je vodstvo GZS tudi do navedb glede malih reaktorjih, ki so še v načrtovanju in ni realno, da bi bili sredi tridesetih let že operativni. Hkrati zelo jasno opozarja, da se v Sloveniji ne moremo odreči nobenemu energetskemu viru. Manjka okrepitev energetskega omrežja, še posebej električnega.»Koalicijska pogodba tudi popolnoma prezre ...

Po besedah predsednika GZS Tiborja Šimonke GZS pričakuje, da bo nova vladna koalicija prednostno pripravila ustrezno shemo pomoči podjetjem zaradi dviga cen energentov kot posledice ruske invazije. Le tako lahko slovenska podjetja, zlasti energetsko intenzivna proizvodna, ohranijo svoj konkurenčni položaj. Nemčija, Francija, Španija in Portugalska so nas tu že prehitele s podpornimi ukrepi. Takšnega časovnega zamika, kot smo mu bili priča od začetkov energetske krize, na katero je GZS vseskozi zelo glasno opozarjala, pa do dokončne vzpostavitve prve sheme pomoči, si naša podjetja ne morejo več privoščiti. Evropska komisija je že marca 2022 sprejela »Začasni okvir za krizne ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu po agresiji Rusije proti Ukrajini«. Podjetja, med njimi tudi slovenska, čutijo posledice tako posredno kot neposredno v obliki zmanjševanja povpraševanja, prekinitve obstoječih pogodb in projektov in posledično izgube prometa, motenj v dobavnih verigah, zlasti surovin in polproizvodov, ali drugih vložkov, ki niso več na voljo ali so postali predragi. Nemčija je 19. aprila in 4. maja že prejela odobritev za dve shemi pomoči za podjetja v skupni višini 33 mrd EUR (1 % nemškega BDP, kar bi ...

Evropska obrambna agencija (EDA) je objavila letošnji razpis za Defence Innovation Prize, ki tokrat išče rešitve in tehnologije s področja nadzora ter upravljanja objektov v vesolju.Inovacija mora biti intelektualna last prijavitelja, vendar gre lahko tudi za izboljšavo, integracijo ali prilagoditev obstoječih rešitev iz drugačnih kontekstov. Razen finančne nagrade, ki letos znaša 30.000 €, je sodelovanje na razpisu odlična priložnost za dvig prepoznavnosti in mreženje znotraj obrambne in civilne industrije.Rok za prijave: 9. september 2022.Več o razpisu in pogojih prijave si lahko preberete na povezavi >>>    

»Vlada mora nemudoma v skladu z dopolnjenim tool boxom Evropske komisije pripraviti ustrezno shemo pomoči podjetjem zaradi dviga cen energentov kot posledice ruske invazije,« poziva predsednik GZS Tibor Šimonka, ki dodaja, da je »le tako mogoče zadržati konkurenčnost slovenske energetsko intenzivne industrije oz. vseh podjetij, ki jih je dvig teh cen resnično močno prizadel.« Ob tem opozarja, da je bila vlada s prvo shemo pomoči, ki jo je GZS predlagala, prepočasna, saj so podjetja na njen sprejem čakala več kot štiri mesece. »Razmere bi bile danes manj alarmantne tudi, če bi Slovenija po vzoru večine evropskih držav že pred leti sprejela mehanizem kritja posrednih stroškov emisij toplogrednih plinov (TGP), ki bi nekoliko izenačil konkurenčni položaj energetsko intenzivnih podjetij, ki so tudi glede sedanjih dvigov cen energentov med najbolj izpostavljenimi. Omenjena Uredba o pravici do nadomestila za kritje posrednih stroškov zaradi stroškov emisij toplogrednih plinov še danes v Sloveniji, kot zadnji državi v EU, ni sprejeta,« pojasnjuje predsednik GZS Tibor Šimonka, ko poudarja, da »sodijo slovenska energetsko intenzivna, še zlasti to velja za metalurška podjetja, po energetski učinkovitosti svojih proizvodnih procesov ...

Vodstvo GZS je na verjetnega bodočega mandatarja Roberta Goloba naslovila pismo, v katerem je izpostavilo tiste ključne vsebine, za katere pričakuje, da jih nova koalicija nemudoma naslovi. Hkrati je izpostavilo pripravljenost sodelovanja pri reševanju gospodarskih izzivov. Kot ključne izzive, s katerimi se trenutno sooča slovensko gospodarstvo in bi se jih morala nova vlada nemudoma lotiti, sta predsednik GZS Tibor Šimonka in generalni direktor GZS mag. Aleš Cantarutti izpostavila pripravo nove sheme pomoči podjetjem pri omilitvi posledic enormnih cen energentov v skladu z drugim tool-boxom Evropske komisije, ukrepe za reševanje kadrovske problematike ter sredstva za raziskave in razvoj, ki bodo industriji omogočala zeleno in digitalno transformacijo. Poleg tega sta poudarila nujnost takojšnje priprave strategije za zagotavljanje energetske samozadostnosti ter priprave podzakonskih aktov, ki bodo omogočali izvajanje Zakona o varstvu okolja-2. Vodstvo GZS je izrazilo pripravljenost GZS za tvorno in strokovno sodelovanje pri iskanju odgovorov na izzive ter novih priložnosti za gospodarski preboj. Šimonka in Cantarutti sta se dotaknila tudi štirih strateških stebrov, ki so se izčistili pri oblikovanju strateško razvojnega dokumenta Horizonti prihodnosti, za katere menita, da bi jih nova vlada morala umestiti v svoj ...

Kazalnik gospodarske klime v EU-27 se je aprila še nekoliko znižal (-1,7), kar je bila posledica znižanja optimizma v predelovalnih dejavnostih, trgovini, gradbeništvu in med potrošniki. Nespremenjeno je bilo razpoloženje pri storitvah. Med državami se je najbolj znižal v Španiji (-4,5) in Franciji (-1,4), medtem ko se je izboljšal v Italiji (+1,3). Četrtletna anketa poslovodstev podjetij je pokazala, da se je precej znižala ocena izvoza blaga (-11 točk glede na januar). Kljub temu je bila presenetljiva okrepitev ocene o konkurenčnosti evropskih podjetij na neevropskih trgih (+0,5 točke). Izkoriščenost kapacitet v industriji je bila pri 82,3 %, kar je relativno visoka raven. V storitvah je bila pri 90 %, 1,5 točke več kot januarja, vendar 0,5 točke pod vrednostjo, ko je izbruhnil covid-19. Vir: Eurostat. (Vir: Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 30. aprila do 6. maja 2022)

Cene uvoženih proizvodov v Slovenijo so bile marca 2022 za 3,6 % višje kot v februarju 2022 (precej več od pričakovanj Analitike GZS: +1,6 %), pri čemer so bile cene proizvodov, dobavljenih iz držav v evrskem območju, višje za 3,2 %, cene proizvodov, uvoženih iz držav zunaj evrskega območja pa za 4,0 %. Cene energentov so bile višje za 20,4 %, surovin za 3,0 %, proizvodov za široko porabo za 2,4 % ter investicij za 1,3 %. Najbolj so se zvišale cene uvoženih proizvodov v skupini oskrbe z električno energijo, plinom in paro (48,8 %). Od marca 2021 do marca 2022 so se cene uvoženih proizvodov zvišale za 29,3 %. Na letni ravni so se najizraziteje podražili proizvodi iz skupine oskrbe z električno energijo, plinom in paro (za 379,0 %). Izrazito so se podražili tudi proizvodi s področja rud in kamnin (za 331,5 %), pri čemer sta se surova nafta in zemeljski plin podražila za 529,7 %. Vir: Statistični urad RS. (Vir: Izpod peresa glavnega ekonomista GZS od 23. do 29. aprila 2022)

Neto proizvodnja električne energije v Sloveniji je marca 2022 znašala 1.223 GWh in se je glede na februar 2022 povečala za 16 %, glede na marec 2021 pa je bila nižja za 8 %. V primerjavi z marcem 2021 je bila proizvodnja v hidroelektrarnah marca 2022 za 45 % manjša, v termoelektrarnah za 12 % večja in v jedrski elektrarni za 1 % manjša. Skupna poraba goriv je bila tako marca 2022 za 20 % večja kot marca 2021, kar je bila posledica večje mobilnosti prebivalstva zaradi umika zajezitvenih ukrepov. V marcu 2022 se je oskrba s petrolejskim gorivom za reaktivne motorje na mesečni ravni (glede na februar) povečala za 465 %, z drugimi naftnimi proizvodi za 73 %, s črnim premogom in antracitom za 47 %, z ekstra lahkim kurilnim oljem za 37 %, z motornim bencinom za 35 %, z dizelskim gorivom za 34 %, z rjavim premogom in lignitom za 32 %, z utekočinjenim naftnim plinom za 9 %, s koksom za 3 % in z zemeljskim plinom prav tako za 3 %. To je bila posledica regulacije cen ...

Vabimo vas na spletno delavnico Krepitev znanstvene odličnosti z ukrepi Obzorje Evropa – ERA talenti in ERC projekti za spodbujanje sinergij raziskav, ki bo potekala v torek, 7. 6. 2022 od 9.30 do 2.00. Na delavnici bosta obe shemi predstavljeni tudi z vidika možnih sinergij za slovenske raziskovalne organizacije in za neakademsko sfero. ERA talenti in shema ERC za spodbujanje sinergij raziskav sta pomembni orodji za krepitev znanstvene odličnosti in izboljšanje povezav znotraj akademskega sektorja ter med akademskim in ne-akademskim sektorjem. ERA talenti spadajo v horizontalni steber: Širitev sodelovanja in krepitev evropskega raziskovalnega prostora, cilj sheme pa je povečati interoperabilnost karier in zaposljivost raziskovalnih in inovativnih talentov v različnih sektorjih, s težiščem v državah, ki zaostajajo na področju raziskovalne in inovacijske učinkovitosti ter uspešnosti. ERC projekti za sinergije raziskav spadajo v okvir prvega stebra Odlična znanost/Evropski raziskovalni svet in so namenjeni podpori majhni skupini glavnih raziskovalcev pri skupnem reševanju ambicioznih raziskovalnih problemov, ki jih ni mogoče obravnavati s posamezno raziskovalno skupino. Delavnica bo potekala v angleškem jeziku. Več informacij >>> Registracija >>>

Z namenom reševanja stiske prebivalstva in gospodarstva zaradi visokih cen nafte in električne energije je Vlada RS na 122. redni seji do 31. julija 2022 podaljšala veljavnost obstoječih znižanih zneskov trošarine za električno energijo in energente za ogrevanje (kurilnega olja in zemeljskega plina). Vir: MzI - Portal energetika

Ministrstvo za zunanje zadeve nas je obvestilo, da bo v Buenos Airesu od 25. do 27. avgusta 2022 potekal III. Mednarodni sejem novih tehnologij za varčevanje in učinkovito rabo energije – Expo energetske učinkovitosti. Gre za mednarodno razstavo in sejem, ki bo v treh dneh združil podjetja, javne in zasebne organe ter strokovnjake, ki bodo predstavili in razpravljali o najnovejših tehnoloških dosežkih o racionalni in učinkoviti rabi energije, pomenu varovanja okolja in trajnostnem razvoju. Vzporedno bodo potekale specializirane konference in okrogle mize, na katerih bodo strokovnjaki iz različnih sektorjev govorili o obnovljivih virih energije, alternativnih energijah, politikah, ki jim je treba slediti in novih tehnikah z namenom optimizacije rabe energije na vseh področjih. Med obravnavanimi temami bodo strokovnjaki med drugim razpravljali še o varčevanju z energijo, biogorivih, biomasi, premogu, vetrni energiji, geotermalni energiji, sončni energiji, fotovoltaiki, toplotni sončni energiji, termoelektrični sončni energiji, opremi za industrijo, zemeljskem plinu, generatorjih, razsvetljavi, hidroizolaciji, drugih energijah ter o vzdrževanju in storitvah. Organizatorji izpostavljajo, da je v svetu, kjer okoljska vprašanja postajajo bistvenega pomena, pomembno voditi proaktivno razpravo in širiti znanje v vseh sektorjih, zato sejem ...

Dogodek organizira Eureka PORTUGALSKO PREDSEDSTVO v Estoril Convention Center, Cascais - Lizbona, Portugalska. Tema vrha: Potovanje čez Atlantik s povezovanjem za odkrivanje inovativnih in sodelovalnih načinov za izgradnjo bolj trajnostne prihodnosti. Za potrebe udeležbe lahko pridobite sredstva Slovenskega podjetniškega sklada. Več v pripetem dokmentu >>>

Strateški svet GZS za kolektivno dogovarjanje je na svoji seji 21. aprila 2022 razpravljal o socialnem dialogu in modernizaciji plačnega modela. Seje se je zaradi aktualnosti problematike udeležila tudi državna sekretarka na ministrstvu za delo Mateja Ribič. Mitja Gorenšček, izvršni direktor GZS in koordinator Strateškega sveta za kolektivno dogovarjanje, je uvodoma povedal, da je bilo v koronskem letu 2021 sklenjenih 5 novih kolektivnih pogodb in 7 aneksov h kolektivnim pogodbam dejavnosti. V letošnjem letu je bilo podpisanih že 5 aneksov. Omenil je, da socialni dialog na bipartitni ravni med delodajalci in sindikati vseskozi poteka in izrazil željo, da bi podobno potekal tudi v okviru Ekonomsko socialnega sveta. Člani strateškega sveta so razpravljali o problematiki minimalne plače in najnižjih osnovnih plač po KP dejavnosti. Opredelili so se za stališče, da bi bila modernizacija plačnega modela v smeri vnosa dodatkov v najnižje osnovne plače prava smer reševanja te problematike. Koncept Zakona o minimalni plači, ki bi posegal v kolektivno dogovarjanje, pomeni nedopusten poseg v pristojnosti socialnih partnerjev. Državna sekretarka je takšno stališče podprla. V nadaljevanju je tekla razprava glede aktualizacije zneskov iz Uredbe o ...

Upravni odbor GZS je na seji 20. aprila 2022 ustanovil Gospodarski strateški svet za digitalizacijo. Obravnaval je tekoče aktivnosti zbornice ter sprejel predlog Letnega poročila GZS 2021, ki ga je posredoval v potrditev Skupščini GZS.Predsednik GZS Tibor Šimonka je uvodoma poudaril, da je nujno, da GZS zavzame pomembno vlogo v slovenskem digitalnem poslovnem okolju s poudarkom na storitvah za svoje člane.Novoustanovljeni Gospodarski strateški svet za digitalizacijo bo kot posvetovalno telo GZS obravnaval in se odzival na zakonodajne predloge in druge pobude na področju digitalizacije. Za predsednika sveta je bil imenovan Igor Zorko, podpredsednik GZS za malo gospodarstvo in digitalizacijo. Ta je kot cilj strateškega sveta navedel podporo procesu digitalizacije članov in poslovnega okolja nasploh in s tem dvigovanje produktivnosti in konkurenčnosti gospodarstva ter blaginje Slovenije.Upravni odbor GZS je sprejel tudi predlog Letnega poročila GZS 2021in ga posredoval Skupščini GZS v potrditev.

SBE (sustainable blue economy) je v novem osnutku S5 naslovljena horizontalno, s čimer je dana ustrezna podlaga področju za kandidiranje na različnih (EU) razpisih, kot tudi za nadaljnje delo in precizacijo področja v prihodnje. V tem kontekstu je pomemben Adrion Interreg projekt z nazivom Blueair, v katerem kot partnerja sodeluje Tehnološki park Ljubljana skupaj z občino Izola in v okviru katerega so se pravkar začele aktivnosti za vzpostavitev takoimenovane SBE inovacijske skupnosti v Sloveniji (prvi dogodek je bil 13.4.2022). GD MARE je v sodelovanju z GD REGIO nedavno predstavil platformo za pametno specializacijo za trajnostno modro gospodarstvo kot eno ključnih orodij za podporo izvajanju sporočila iz leta 2021 o novem pristopu za trajnostno modro gospodarstvo v EU. V tem okviru GD MARE organizira vrsto posredniških dogodkov z namenom spodbujanja medregionalnih partnerstev S3 modrega gospodarstva. Ti dogodki so del širšega procesa, ki podpira razvoj vrednostnih verig EU na področju modre ekonomije, tudi v okviru morskega bazena in makroregionalnega sodelovanja in bodo potekali: - 9. maja v Barceloni o modrih biotehnologijah https://scic.ec.europa.eu/ew/register/dgmare/s3_sbe_mare_brokerage_2022/e/lk/k/ - 10. maja v Santanderju o morskih obnovljivih virih energije V juniju/juliju ...

Priložnost za financiranje inovacij evropskih malih in srednje velikih podjetij (MSP) na področju LightWeighting-a. Odprt je prvi razpis v okviru H2020 projekta AMULET - The Advanced Materials & Manufacturing United for LightwEighT! Kam se prijavite? Projektne predloge se zbirajo do 30. junija 2022 do 17:00 (CET) na spletni strani za prijavo: https://bit.ly/3AhKjuH AMULET se opira na inovacijski potencial MSP, ki želijo ustvariti nove verige vrednosti s spodbujanjem prodora sodobnih lahkih materialov v industrijo. Osredotočen je na zlitine lahkih kovin, keramične kompozite in kompozite na osnovi polimerov, ter njihovo implementacijo v štirih sektorjih. Kdo se lahko prijavi? Iščejo se manjši konzorciji z največ 3 MSP, ki stremijo k znižanju emisij CO2 in so pripravljena prispevati tehnološke rešitve na področju Lightweight za avtomobilski, vesoljski & aeronavtični, energetski ali gradbeni sektor. Prednosti: Izbrani konzorciji bodo prejeli do 120k€ (do 60k€ za vsak MSP) ter podporo pri tehničnem razvoju projekta, kot tudi pri usposabljanju na področju poslovnih vsebin. Kako sodelujem? AMULET organizira 3 spletne dogodke za mreženje MSP, ki so zainteresirana za sodelovanje na prvem odprtem razpisu. MSP bodo preko platforme imela priložnost povezovanja z drugimi podjetji za skupno delo pri pripravi projektnega predloga. Več ...

10. junija 2022 je bila v Uradnem listu objavljena Sprememba Javnega razpisa za okrevanje in odpornost s pilotno-demonstracijskimi projekti (JR Demo piloti NOO), in sicer je bil podaljšan skrajni rok za oddajo prijavnih vlog, ki je 16. 9. 2022 do 13.00 ure (CET).   Javna agencija Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije (v nadaljevanju SPIRIT) je v Uradnem listu RS št. 52 dne 15. aprila 2022 objavila Javni razpis za okrevanje in odpornost s pilotno–demonstracijskimi projekti (JR DEMO PILOTI NOO). Namen javnega razpisa je spodbuditi končne prejemnike k izvajanju razvojne in inovacijske dejavnosti, katere rezultat je izvedba pilotno-demonstracijskih projektov (v nadaljevanju PD projekti) za razvoj in testiranje oziroma demonstracijo novih ali izboljšanih izdelkov, procesov ali storitev z visoko dodano vrednostjo in s tržnim potencialom, na področju zelenega prehoda in za ...

Ljubljana, 14. april 2022 – »Da bi Slovenija uspešno izvedla dvojni, zeleni in digitalni prehod, mora zasledovati visoke cilje. Do leta 2030 je potrebno povečati delež javnih sredstev za raziskave, razvoj in inovacije na 1,2 % BDP in v gospodarstvu na 2,5 % BDP. Potreben je hitrejši prenos kompetenc in dobrih praks iz pilotnih in demo centrov v izobraževalni sistem ter okrepiti vlaganja v osnovno raziskovalno opremo in vzpostavitev pilotnih centrov. Slovenija mora zasledovati tudi cilj, da bo do leta 2030 med pet najuspešnejšimi državami po razvitosti digitalnega gospodarstva in družbe,« poudarja generalni direktor GZS mag. Aleš Cantarutti. Pričakuje, da bodo politične stranke, ki bodo sestavljale prihodnjo koalicijo, tem ciljem posvetile pomemben del pozornosti v svojem gospodarskem delu programa. Brez uspešnega in mednarodno konkurenčnega gospodarstva namreč ne moremo dosegati vzdržne gospodarske rasti, razvoja in posledično krepitve blaginje državljank in državljanov. Zeleni prehod, digitalizacija ter raziskave in razvoj so medsebojno tesno povezani in prepleteni. »Zeleni prehod ni več opcija ali izbira, je začrtana pot prihodnosti razvoja Slovenije. Eno ključnih vlog bodo pri tem igrale digitalizacija in nove tehnologije,« je jasen ...

Skupna vrednost industrijske proizvodnje je bila v februarju v Sloveniji za 8,3 % nižja kot mesec prej. Najbolj se je znižala v dejavnosti oskrbe z električno energijo, plinom in paro, in sicer za več kot polovico (-52,3 %). Na znižanje sta vplivala sprejeti Zakon o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov (znižanje omrežnine na električno energijo) ter zgodovinsko nizka vodnatost rek in s tem nižja proizvodnja v hidro elektrarnah. Vrednost proizvodnje je bila nižja tudi v rudarstvu in v predelovalnih dejavnostih (za 4,4 oz. za 2,3 %). Vrednost industrijske proizvodnje se je na mesečni ravni znižala v vseh treh namenskih skupinah izdelkov: v proizvodnji izdelkov za vmesno porabo za 10,6 % (sem spada predvsem avtomobilska industrija ter industrije, vezane na izdelavo polproizvodov, ki se izvozijo), v proizvodnji izdelkov za investicije za 3,5 % in v proizvodnji izdelkov za široko porabo za 0,1 %. Po tehnološki zahtevnosti proizvodnje se je ta februarja najbolj znižala v srednje visoko tehnološko zahtevnih dejavnostih (-4 %), kamor spada tudi industrija avtomobilskih delov in vozil, upadla pa je tudi v visoko ...

Dogodek je bil zaradi bolezni odpvedan. Vabimo vas na brezplačno usposabljanje Doseganje ciljev in motivacija na delovnem mestu, ki ga bo 13. maja 2022 v okviru projekta KOC MAT 2.0 izvedla olimpijka Sara Isaković. Predavateljica Sara Isaković je kot nekdanja slovenska plavalka osvojila srebrno olimpijsko medaljo na olimpijskih igrah v Pekingu v kategoriji 200 metrov prosto. Na univerzi v Berkeleyu je diplomirala iz psihologije in magistrirala na univerzi v San Diegu. V svoji karieri je izdelala lasten program za mentalni trening pilotov in pomagala številnim športnikom pri doseganju njihovih ciljev. V zadnjem času predava in pomaga pri zastavljanju in doseganju ciljev širšemu zainteresiranemu občinstvu Na dogodku, ki bo potekal 13. maja 2022 od 9:00 do 13:00 v prostorih Gospodarske zbornice Slovenije, boste izvedeli: Kako pravilno zastavimo cilj in naravnamo možgane na uspeh? Kako kot vodja komunicirati vizijo/plan zaposlenim? Kako graditi samozavest svojih zaposlenih, jih motivirati, spodbujati? Kako ohranjati svojo notranjo motivacijo in samozavest? Spletni obrazec za prijavo >>> Več v pripetem pdf dokumentu ...

Sestavljeni indeks nabavnih managerjev v območju evra (anketa je bila izvedena med 11. in 28. marcem) se je v marcu nekoliko znižal (s 55,5 na 54,9). Storitveni del gospodarstva je na drugi strani še vedno čutil povečano povpraševanja, saj je storitveni PMI ostal na visoki vrednosti (s 55,5 se je povečala na 55,6). V evropskem storitvenem sektorju je bila rast najvišja v Franciji (krepitev s 55,5 na 57,4) in Nemčiji (rast s 55,8 na 56,1), medtem ko je v Italiji upadla (s 52,8 na 52,1). Stroškovna inflacija je bila v Italiji bolj izrazita kot drugje, saj je tudi storitveni del gospodarstva nekoliko bolj vezan na ceno zemeljskega plina.Nova naročila so se marca zmerno povečala, nova naročila proizvodnega sektorja na izvoznih trgih pa so upadla (prvič po novembru 2020), predvsem zaradi posledic invazije v Ukrajini, ki je vplivala na manjše povpraševanje po evropskem blagu v Ukrajini, Rusiji in Belorusiji. Stroški vhodnih surovin in energentov so marca močno porasli, vendar so podjetja relativno uspešno prenašala višje cene v dvig cen proizvodov in storitev. Med večjimi državami v območju evra je bilo ...

Okoli 250 udeležencev se je 6. 4. 2022 na hibridnem dogodku podrobneje seznanilo z nameni, cilji in merili javnega razpisa za digitalizacijo gospodarstva ter javnega razpisa za spodbujanje velikih investicij za večjo produktivnost in konkurenčnost. Po besedah generalnega direktorja GZS mag. Aleša Cantaruttija gre za »dva temelja prihodnjega razvoja ne samo Slovenije, ampak tudi Evropske unije. Mag. Aleš Cantarutti, generalni direktor GZS, je v uvodnem pozdravu poudaril velik pomen tovrstnih informativnih dogodkov. Vidi jih kot pomoč članom GZS za učinkovito črpanje finančnih sredstev, saj se tako na enem mestu lahko srečajo vsi deležniki, vključeni v ta proces, še posebej zato, ker je trenutno več razpisov objavljenih hkrati, nekateri se med seboj vsebinsko tudi prekrivajo. To pa »moramo jemati ne kot težavo, ampak kot izziv«, je dodal. Pomen kakovostne podpore GZS, da na enem mestu zbere in pred prijavami na javne razpise svojim članom ponudi čim več informacij za uspešno črpanje finančnih spodbud, je izpostavila mag. Staša Baloh Plahutnik. Gospodarska zbornica Slovenije ima na področju javnih razpisov v slovenskem prostoru pomembno vlogo tako pri povezovanju podjetij in panog kot tudi na nivoju ...

Vlada Republike Slovenije je 31. marca 2022 izdala uredbo, s katero gospodarskim upravičencem po Zakonu o ukrepih za omilitev posledic dviga cen energentov v gospodarstvu in kmetijstvu omogoči dostop do pomoči države. Uredba je bila v Uradnem listu RS št. 46/22 in je začela veljati v petek, 1. aprila 2022. Uredba poleg metodologije izračuna škode, ki je nastala upravičencem iz zakona, vsebuje še izračun višine pomoči s strani države ter sam postopek dodelitve pomoči – upravičenci morajo predložiti vloge preko informacijskega sistema Finančne uprave Republike Slovenije do 15. aprila 2022, izplačila pa prejmejo do 5. maja 2022. Vlogo bodo lahko podale pravne in fizične osebe, ki opravljajo gospodarsko dejavnost in so bile registrirane v Republiki Sloveniji najkasneje do 1. decembra 2021 ter ocenjujejo, da jim bodo stroški energije v letu 2022 v primerjavi z letom 2021 narasli za več kot 40 odstotkov.

Indeks nabavnih managerjev v predelovalnih dejavnostih v območju evra se je marca znižal na 56,6 (februar: 58,2), kar je najnižja vrednost v zadnjih 14 mesecih, še vedno pa nakazuje na rast industrije. Med večjimi državami je bil indikator višji od 55 na Irskem, v Avstriji, na Nizozemskem, v Nemčiji in Italiji. Nikjer ni padel pod 50. Nova naročila so se ob zaključku četrtletja zmerno povečala. Tudi zaposlenost se je marca še okrepila. Na Poljskem se je indeks nabavnih managerjev v proizvodnji znižal s 54,7 na 52,7, marčevska proizvodnja pa se je prvič znižala v zadnjih 14 mesecih. Izvozna naročila so upadla, predvsem v Ukrajino, Rusijo in sosednje države. Izzivi v logistiki so se povečali, tudi zaradi pomanjkanja ukrajinskih delavcev, ki so prej bili v večji meri aktivni na poljskem trgu dela. Kazalnih nabavnih managerjev v predelovalnih dejavnosti v Avstriji je v enem od največjih mesečnih presenečenj celo porasel, in sicer z 58,4 na 59,3. Tekoča proizvodnja se je povečala, ohladila pa so se pričakovanja o prihodnjem poslovanju (na najnižji nivo po juniju 2020), kljub temu da je knjiga naročil ostala izjemno ...

Vljudno vabljeni na delovni sestanek razvojnikov pri SRIP-u MATPRO, ki bo 7. 4. 2022, od 9. do 10.30. ure, na katerega vabimo razvojnike iz področja kovinskih materialov in multikomponentnih materialov. Srečanje bo potekalo preko MS Teams. O možnostih sodelovanja z inštitucijami znanja v okviru že objavljenih razpisov vas bodo seznanili: dr. Andrej Kržan s Kemijskega inštituta, dr. Bojan Podgornik iz IMT in doc. dr. prof. Jožef Medved iz OMM NTF. Srečanje bo tudi priložnost za pripravo in dogovor o konkretnejšem sodelovanju pri prihodnjih razpisih TRL 3-6 ???, katerih objava se napoveduje v jeseni 2022. Za uspešno prijavo in konkretno sodelovanje in povezovanje se je na prihajajoče razpise potrebno pravočasno pripravit. Radi pa bi vas tudi seznanili z zanimivimi aktivnostmi, ki jih v bližnji prihodnosti pripravlja SRIP MATPRO v okviru Okoljskega dne, 3. 6. 2022, na Brdu in tradicionalnem posvetu SRIP-a MATPRO, ki bo 6. 10. 2022 v Portorožu. Prijavnica >>> Na podlagi vaše prijave vam pošljemo povezavo na dogodek.

Mednarodni industrijski sejem (MIS) v Celju je v zadnjih nekaj letih postal največji in najpomembnejši sejem s področij strojegradnje in orodjarstva, varjenja in rezanja v JV Evropi. Namenjen je vsem, ki delujete v teh panogah, predstavlja več kot izjemno priložnost za najhitrejše in najcenejše pridobivanje kupcev iz celotne JV Evrope, za predstavitev novosti, za srečanje z obstoječimi kupci in za primerjavo z vašimi konkurenti. V okviru sejma bo zadnji dan, 8. 4. 2022, namenjen industriji plastike. Dogodek pod sloganom Plastika ni težava, je rešitev! bo razdeljen na štiri tematske sklope. V okviru teh se bodo govorniki dotaknili tematik trendov, regulatornih ukrepov EU, novosti in stanja na področju polimerne industrije na področju termoplastičnih materialov in tehnologij, kompozitov in elastomerov, pa tudi področja recikliranja, biokompozitov ter sodobnih karakterizacijskih metod, s katerimi lahko odpravljamo napake in optimiziramo proces predelave. Namen dogodka: Ključni namen dogodka je posredovanje aktualnih informacij in znanja o trendih in novostih na področju polimernih materialov in tehnologij ter mreženje in izmenjava znanj in izkušenj med podjetij iz obravnavanega področja ter raziskovalnimi in razvojnimi institucijami. Poleg tega bi z dogodkom radi ...

I4MS platforma, ki pospešuje prevzem digitalnih tehnologij za proizvodna SME in Mid-Cap podjetja, bo v kratkem odprla 5 različnih javnih razpisov za projekte z ustreznimi možnostmi digitalizacije za evropska proizvodna podjetja, in sicer Change2Twin (predvidena objava: julij 2022), KITT4SME (predvidena objava: marec 2022), VOJEXT (predvidena objava: Q2 2022), DIH-World (predvidena objava: april 2022) in Better Factory (predvidena objava: maj 2022).Več >>>

Po podatkih o lanskoletni blagovni menjavi, ki jih je objavil Statistični urad Republike Slovenije, je ta v letu 2021 presegla 80 milijard EUR. Po oceni Analitike GZS sta letni stopnji rasti izvoza (+20 %) in uvoza (+31 %) nad pričakovanji. Odražata tako visoko rast domačega povpraševanja in investicij kot krepitev povpraševanja po slovenskih izdelkih v tujini, saj je bila industrijska proizvodnja v 2021 višja za desetino. Na rast menjave je pomembno vplivala tudi rast cen, ki so se pri uvozu povečale za okoli 9 %, pri izvozu pa za 6 %.Primerjava z letom 2020 kaže na visoko rast, zato je ustreznejša primerjava na leto 2019. Realni izvoz blaga je bil v letu 2021 višji za 6,2 % glede na leto 2019, pri storitvah pa je bil nižji za 7 %, predvsem zaradi izpada potrošnje tujih turistov v Sloveniji, medtem ko je bila vrednost izvoza ostalih storitev pretežno višja kot v letu 2019.Število izvoznikov ostaja na dobrih 26.000 in velik del neposrednega izvoza odpade na največjih 500 podjetij, vendar so številni MSP-ji vključeni v izvozno verigo vrednosti. Povprečna gospodarska družba ...

»Zadnje desetletje v Talumu intenzivno stopamo po poti prestrukturiranja v proizvodnjo aluminijastih izdelkov z višjo dodano vrednostjo. Inovativnost je ključni steber nove prihodnosti. Inovacije oz. izboljšave v naših proizvodnih in poslovnih procesih izhajajo iz koncepta krožnega gospodarjenja, industrijske transformacije, energetske učinkovitosti za izboljšanje produktov in učinkovitost procesov«, pojasnjuje prehod iz tovarne aluminija v tovarno visokotehnoloških izdelkov Marko Drobnič. Članek je dostopen na povezavi >>> Prijazno vabljeni k zanimivemu branju!

Trenutne razmere, povezane z vojno v Ukrajino, vnašajo veliko negotovosti v poslovanje prav vseh gospodarskih subjektov in še poglabljajo aktualno krizo visokih cen energentov, so se 15. 3. 2022 na seji strinjali člani Strateškega sveta GZS za energetski prehod (SSEP). Sicer na trgu ni zaznati pomanjkanja energentov, je pa volativnost pri cenah večja kot kdajkoli prej. Strateški svet je skupaj z državnim sekretarjem MZI Blažem Košorokom izrazil zadovoljstvo nad dejstvom, da je Slovenija del Evropske interkonekcije ENTSO-E in energetskega trga EU, saj ta zagotavlja varno in zanesljivo oskrbo z energijo; žal pa tudi borzne cene energentov, kar v tem obdobju predstavlja veliko težavo. GZS v imenu gospodarstva pričakuje, da se bo vlada po objavi evropskih smernic za reševanje energetske krize REPower EU tokrat odzvala prej kot v jesenski krizi. Generalni direktor GZS mag. Aleš Cantarutti je uvodoma povedal, da je »trenutna geopolitična kriza energetsko krizo le še poglobila. Gospodarstvo je v situaciji, kot je še ne pomni, saj se ekstremne razmere na strani energentov prenašajo tudi na transportne cene ter nestabilne, visoke cene in slabši dostop do surovin.« Dodeljena pomoč ...

V petek, 18. 3. 2022, sta bila v Uradnem listu RS objavljena dva nova javna razpisa: Javni razpis za spodbujanje velikih investicij za večjo produktivnost in konkurenčnost v Republiki Sloveniji >>> (JR INVEST2022-NOO) Razpisovalec: SPIRIT Slovenija Namen javnega razpisa je spodbuditi gospodarske družbe k trajnostno naravnanim investicijam z vlaganji v naprednejšo tehnologijo in avtomatizacijo poslovnih procesov, ki bodo prispevale k dekarbonizaciji ter zelenem in digitalnem prehodu ter dolgoročno omogočile večjo produktivnost gospodarskih družb, boljše okrevanje, odpornost, rast in konkurenčnost gospodarstva. Razpis je namenjen večjim investicijam v nakup opredmetenih in neopredmetenih osnovnih sredstev. Prijavijo se lahko podjetja z večjimi investicijami. Rok za oddajo vlog: 22. 04. 2022 in 1. 10. 2022. Javni razpis za digitalno transformacijo podjetij >>> (JR Digit NOO) Razpisovalec: Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) Razpis bo podprl projekte konzorcijev, usmerjene v tehnološko krepitev preko uporabe naprednih tehnologij z učinkom na okoljsko trajnost ter dvigovanje digitalnih kompetenc. Projekti se morajo osredotočati na napredne tehnologije, kot so na primer robotika in avtomatizacija procesov, internet stvari, umetna inteligenca, transformacija odločevalskih sistemov (vključno s kibernetsko varnostjo), blockchain tehnologije in tehnologije distribuiranih zapisov. Okvirna višina nepovratnih sredstev, ki ...

Služba vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) vas vabi, da sodelujete pri oblikovanju prihodnje ponudbe finančnih instrumentov (kreditov, jamstev, kapitalskih naložb itd.), financiranih iz sredstev evropske kohezijske politike. Z izpolnitvijo kratkega spletnega vprašalnika (ocenjen čas izpolnjevanja: 15 minut) v imenu vašega podjetja boste dali pomembne vhodne informacije za pripravo novih finančnih instrumentov oziroma produktov, financiranih iz EU sredstev v programskem obdobju 2021–2027, ki bodo zasnovani na realnih potrebah gospodarstva. Analizo investicijskih potreb slovenskih podjetij po naročilu Službe Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko pripravlja družba Deloitte. Do vprašalnika dostopate s klikom na povezavo: https://1ka.arnes.si/a/8e57b17c.

Okoli 200 udeležencev se je na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) oziroma preko spleta na posebnem informativnem dnevu podrobneje seznanilo s ključnimi smernicami, pogoji in merili finančnih spodbud za raziskovalno-razvojne projekte ter investicije na problemskih območjih. Gre za prvega v nizu dogodkov nove delovne skupine za vire financiranja na GZS, ki bo članom nudila storitve informiranja in svetovanja s tega področja. Kot je uvodoma dejal generalni direktor GZS Aleš Cantarutti, se GZS dobro zaveda izjemnega pomena uspešnega črpanja finančnih spodbud za podjetja. »Na GZS smo zato, da poskušamo gospodarstvu čimbolj približati vse, kar se na tem področju dogaja, da bodo sredstva prišla v prave roke na prijazen način, in da bo en evro na koncu vreden vsaj dva ali tri, kar mora biti naš cilj.« Poudaril je še, da je dobro sodelovanje GZS s člani na eni in z odločevalci na drugi strani vse od faze priprave razpisov ključnega pomena, da razpisi dosežejo tiste, ki so jim v prvi vrsti namenjeni.Staša Baloh Plahutnik (GZS) je dodala, da je gospodarska zbornica, ki povezuje panoge, regije, pa tudi strateška razvojno-inovacijska partnerstva (SRIP-e), ...

Po prvih znanilcih padca optimizma zaradi vojne v Ukrajini (znižanje optimizma pri velikih proizvajalcih elektronike) smo pričakovali tudi večje padce indikatorjev, še posebej v Evropi. Indikator ZEW, ki meri razpoloženje nemških podjetjih, je upadel (-93,6 točk) celo več kot je v mesecu ob začetku pandemije covid-19 (-58,2 točki v marcu 2020). Tudi ocena tekoče situacije se je poslabšala (padec iz 13,3 na -21,4), kar odraža po mnenju ekspertov upočasnitev ekonomskih trendov. Pričakovanja o gibanju cen so se povečala za 108 točk na 70 točk. Pričakovanja naj bi se povsem poslabšala v energetsko-intenzivnih podjetjih ter v finančnem sektorju. Ti podatki nakazujejo morebitno stagflacijo, vendar zanemarjajo zelo spreminjajoče cene (cena nafte brent se je denimo v tekočem tednu znižala na nivo med 100 in 110 USD za sodček) kot tudi odsotnost podatkov o izrednem krčenju knjige naročil. Prav tako bo EK v kratkem pripravila nov okvir, s katerim bo državam članicam omogočila fiskalno podporo zaradi rasti cen energentov. [Vir: Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 12. do 18. marca 2022]

Od 16. marca naprej lahko vsi, ki so bili od 30. 1. 2022 naprej pozitivni na HAG testu, v zVem aplikaciji kot registrirani uporabniki brezplačno pridobijo EU digitalno covid potrdilo o prebolelosti, ki je veljavno tudi zunaj Slovenije. Prekinitev izolacije je še vedno možna 7. dan z negativnim HAG testom, vendar pa je EU digitalno covid potrdilo o prebolevnosti veljavno šele 11. dan po pozitivnem HAG testu. V vmesnem času, torej med 7. in 11. dnem, oseba lahko PCT pogoj izpolnjuje na osnovi negativnega HAG testa ali drugega veljavnega EU potrdila, s katerim razpolaga. EU digitalno covid potrdilo o prebolevnosti je brezplačno dosegljivo na portalu zVEM ali v mobilni aplikaciji zVem, ali proti plačilu stroškov izdaje v lekarni na osnovi kartice zdravstvenega zavarovanja in osebnega dokumenta s fotografijo Vir: portal gov.vi >>>

Vabimo vas, da prisluhnete zanimivemu in aktualnemu pogovoru z Markom Drobničem, predsednikom uprave družbe TALUM d.d. in predsednikom GZS-Združenja kovinskih materialov in nekovin ter Sveta SRIP-a MATPRO. Pogovor je potekal 15. marca 2022 v organizaciji GZS - regionalnih gospodarskih zbornic.

OECD je ocenil, da naj bi bila svetovna gospodarska rast zaradi negotovosti, povezane z vojno v Ukrajini, v letu 2022 nižja za 1 odstotno točko, medtem ko naj bi bila povprečna inflacija višja za dodatni 2,5 odstotni točki, predvsem kot posledica dviga cen energentov, surovin in močnega dolarja. V območju evra naj bi tako bila gospodarska rast nižja za 1,4 odstotne točke in inflacija višja za 2 odstotka. Neposreden ekonomski pomen Rusije in Ukrajine je sicer v globalnem gospodarstvu majhen (2 % svetovnega BDP), prav tako so finančne povezave z drugimi državami majhne, kar pomeni omejeno tveganje. TNI tujih podjetij v Rusiji in ruskih podjetij v tujini predstavljajo le 1 do 1,5 % globalnih. Nevarnost je precej višja za trg surovin, saj obe državi skupaj predstavljata 30 % svetovne proizvodnje pšenice, 20 % koruze, gnojil in zemeljskega plina in 11 % nafte. Poleg tega je Rusija ključni dobavitelj paladija, ki se uporablja v avtomobilski industriji, in niklja, ki se uporablja v jeklarski industriji in proizvodnji baterij. Obe državi sta pomembna vira argona in neona, plinov, ki se uporabljata v ...

Po več mesecih zmernega zniževanja indikatorja PMI se je situacija med nabavniki pri velikih porabnikih jekla, aluminija in bakra v februarju nekoliko izboljšala. Veliki porabniki bakra so povečali tekočo proizvodnjo v februarju, beležili pa so padec novih naročil. Razlike v dinamiki podjetij po kontinentih so ostale prisotne. Proizvodnja v Aziji je ostala na podobno nizkih ravneh, medtem ko je v Evropi rast ostala visoka. V ZDA se je prvič po novembru nekoliko znižala. V ZDA in Evropi so se nova naročila povečala, v Aziji pa so upadla. Zaposlenost se je najbolj znižala v Aziji, medtem ko je v ZDA in v Evropi ostala podobna. Veliki porabniki aluminija so bili v februarju nekoliko bolj optimistični (50,8), predvsem zaradi večanja zalog surovin in krajših časov dobave. Proizvodnja je ostala na januarski ravni, nova naročila pa so se znižala, od tega najbolj v Aziji. Največji svetovni porabniki jeklenih izdelkov so bili med skupino treh porabnikov kovin najbolj optimistični. Njihov PMI je porasel s 50,2 na 51,5. V Evropi in Aziji se je proizvodnja povečala, medtem ko je v Aziji nekoliko upadla. Stanje ...