Kot posledica rasti cen energentov, surovin in storitev se podjetja najpogosteje soočajo z dvigom cen lastnih izdelkov, padcem EBITDA, padcem svoje konkurenčnosti ter nižanjem tržnega deleža. Dobra četrtina (27 %) podjetij ocenjuje situacijo ogrožajočo za obstoj podjetja. To je pokazala anketa, ki jo je Gospodarska zbornica Slovenije v drugi polovici junija izvedla med podjetji. Generalni direktor GZS mag. Aleš Cantarutti je zato zelo jasen: »To so močni argumenti za takojšnje ukrepanje vlade. Pozdravljamo dosedanje ukrepe za zajezitev rasti cen pogonskih goriv in napovedane ukrepe za pomoč kmetijskemu sektorju. Obenem pa pričakujemo, da bo vlada najkasneje do konca tedna predstavila tudi nabor ukrepov za lajšanje rasti cen energentov za gospodinjstva in gospodarstvo.« Ob tem opozarja, da na GZS še vedno nismo prejeli odgovora glede predlagane sheme pomoči najbolj prizadetim podjetjem ter dodaja, da je GZS pripravljena aktivno sodelovati pri pripravi najbolj smiselnih ukrepov. Na anketo GZS je odgovorilo več kot 60 podjetij, med njimi 80 odstotkov iz industrije. Anketirana podjetja imajo za leto 2022 zakupljenih skupaj v povprečju 62 % potreb po električni energiji in nekoliko več kot pol (52 %) potreb ...

Kot je prejšnje desetletje zaznamovala mobilnost, je to desetletje namenjeno digitalizaciji. Slednji smo, tudi v luči dvojnega prehoda, namenili srečanje z naslovom Digitalizacija HR procesov, ki je bila organizirana 17. junija. Kaj je razlika med informatizacijo in digitalizacijo HR procesov, bomo imeli kdaj podpisane pogodbe o zaposlitvi z digitalnim podpisom? Kako se pripraviti na uvajanje HRM rešitev? Katerega ponudnika izbrati? Katere so pasti in kako se jim izogniti? Kako je s stroški uvedbe - ali gre za isto načelo kot pri gradnji hiše, torej računaj še enkrat toliko, kolikor je bila ponudba? Vse to in še več nam je skozi svojo izkušnjo digitalizacije HR procesov predstavila Petra Frčej, MESI d.o.o.. Z delitvijo svojih izkušenj pa so se pridružili tudi ostali udeleženci v odprti, živahni in izredno koristni razpravi.V tem obdobju smo se posvetili predpripravi uvajanju digitalnih rešitev, na naslednjih srečanjih pa se bomo posvetili tudi digitalizaciji posameznih procesov od onboardinga, preko performance managementa do offboardinga.

Gospodarska zbornica Slovenije je v zadnjih štirinajstih dneh na predsednika vlade dr. Roberta Goloba ter ministre za gospodarstvo, infrastrukturo, izobraževanje ter okolje že naslovila pisma z opisom najbolj perečih problemov, s katerimi se podjetja srečujejo na posameznih področjih. Pristojnim je ponudila tvorno in strokovno sodelovanje GZS ter izrazila pričakovanje o srečanju, kjer bi podrobneje preučili možnosti sodelovanja in skupnega iskanja rešitev. V pripravi je tudi že dopis za MDDSZ.Predstavniki GZS so se z ministrom za gospodarski razvoj in tehnologijo Matjažem Hanom in sodelavci sestali že 16. junija, sestanek z ministrom za infrastrukturo Bojanom Kumerjem je predviden za 1., z ministrom za okolje in prostor Urošem Brežanom pa 5. julija. Pomoč gospodarstvu v zvezi z energetsko krizo Okoljska problematika v gospodarstvu Zagotavljanje pogojev v industriji za uspešen zeleni prehod – NEPN in Nacionalna vodikova strategija Iskanje odgovorov na izzive s področja RRI ter kadrov in izobraževanja Recenzija NOO in VFO Pomoč gospodarstvu v zvezi z energetsko krizoGZS je že 7. junija na predsednika vlade dr. Goloba, ministra za infrastrukturo mag. Bojana Kumerja in ministra ...

Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije je objavila Javni razpis za sofinanciranje raziskovalnih projektov Marie Skłodowska-Curie - Pečat odličnosti. Cilj javnega razpisa je spodbujanje internacionalizacije slovenskih raziskovalnih organizacij ter povečanje ustvarjalnega in inovativnega potenciala raziskovalcev z doktoratom, ki želijo pridobiti nova znanja z naprednim usposabljanjem ter mednarodno, interdisciplinarno in medsektorsko mobilnostjo. Na javni razpis se lahko prijavijo raziskovalne organizacije, ki so vpisane v Zbirko podatkov o izvajalcih raziskovalne in razvojne dejavnosti, ki jo vodi agencija ter izpolnjujejo pogoje, predpisane z zakonom. Predviden obseg sredstev za realizacijo javnega razpisa za celotno obdobje trajanja javnega razpisa znaša 1.700.000,00 EUR. Agencija bo sofinancirala predvidoma 10 raziskovalnih projektov. Rok prijave: 30. 6. 2022. Podrobnejše informacije >>>

Ljubljana, 16. junij 2022 - Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Matjaž Han je danes obiskal Gospodarsko zbornico Slovenije, kjer se je srečal s predsednikom Tiborjem Šimonko s sodelavci. Sogovorniki so predstavili prioritete dela tako ministrstva v mandatu novega ministra kot pričakovanja gospodarstva ter se dogovorili za tesno prihodnje sodelovanje. V pogovoru so se dotaknili tudi nekaterih aktualnih izzivov, kot je energetska draginja v gospodarstvu. Na srečanju sta poleg ministra Matjaža Hana sodelovala tudi oba državna sekretarja mag. Dejan Židan in Matevž Frangež, na strani GZS pa poleg predsednika Tiborja Šimonke tudi generalni direktor GZS mag. Aleš Cantarutti ter izvršna direktorja Vesna Nahtigal in Mitja Gorenšček.  Sogovorniki so se dogovorili za tesno sodelovanje in dialog ter se strinjali, da »smo vsi na istem čolnu, veslati pa moramo v isto smer za dobro slovenskega gospodarstva in s tem Slovenije«. Dogovorili so se, da bodo vzpostavili redno sodelovanje tako na strateško-vodstveni ravni kot na strokovni ravni po posameznih skupnih projektih. Minister Matjaž Han je predstavil ključne prioritete v njegovem mandatu, pri čemer je izpostavil nujnost zagotavljanja predvidljivega in ...

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je vseskozi opozarjala, da je za delovanje sistemov proizvajalčeve razširjene odgovornosti ključen kakovosten, jasen in stabilen zakonodajni okvir, učinkovito izvajanje pravil in nadzor s sankcijami. Tega novi zakon ne ponuja. Tako je v novem  Zakonu o varstvu okolja (ZVO-2) predlagano določitev ene organizacije na en odpadni tok GZS označevala kot pomanjkljivo, saj temeljito posega v obstoječo ureditev, namesto da bi jo nadgradila z vidika postulatov krožnega gospodarstva. Sporni so kratki roki za tako obsežno preoblikovanje sistemov, saj so neulovljivi. Odločitev Ustavnega sodišča, da začasno zadrži izvrševanje dela ZVO-2, ki se nanaša na proizvajalčevo razširjeno odgovornost, zato na Gospodarski zbornici Slovenije pozdravljamo,« je povedala izvršna direktorica GZS za industrijsko politiko Vesna Nahtigal. Kot pojasnjuje Nahtigalova, so si »odpadni tokovi in tudi značilnosti proizvajalcev  posameznih skupin izdelkov zelo različni in so odvisni od geografije držav in kulturno zgodovinskih dejavnikov. Če imamo pri embalaži več tisoč proizvajalcev, jih je pri novejših tokovih po prvih ocenah za določene tokove le peščica.« Dodala je, da se bo GZS  še naprej prvenstveno zavzemala za nadgradnjo in izboljšanje obstoječih sistemov, z možnostjo izbire ...

Skupna vrednost industrijske proizvodnje je bila v Sloveniji v aprilu realno za 0,4 % višja kot mesec prej, kar je bilo nekoliko manj od naših pričakovanj (+0,8 %), vendar je bila nizka rast pričakovana zaradi marčevske visoke rasti (+3,9 %, podatki so prilagojeni za sezono in koledar). Zvišala se je v predelovalnih dejavnostih, in sicer za 0,8 %, v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro ter v rudarstvu pa se je znižala za 17,5 % oz. za 3,3 %. Industrijska proizvodnja je porasla pri izdelkih za široko porabo za 1,6 %, medtem ko je pri izdelkih za investicije upadla za 0,9 % in pri izdelkih za vmesno porabo za 0,7 %. Merjeno po tehnološki zahtevnosti dejavnosti je izstopala rast proizvodnje v visoko tehnološko zahtevnih dejavnosti (+24 %), kamor spadata predvsem farmacija in elektronska industrija. Tudi v nizko tehnološki industriji je bila rast visoka (+6 %), s padcem pa se je soočala srednje visoko tehnološka proizvodnja (pretežno avtomobilska industrija). Skupni prihodek od prodaje v industriji je bil na mesečni ravni višji za 2,3 %. V predelovalnih dejavnostih se je ...

Prvi podatki o poslovanju sektorjev v Sloveniji v 1. četrtletju 2022 so pričakovano pokazali, da zasebni sektor ni povsem mogel prenesti višjih cen surovin in energentov v končne cene, saj se je bruto marža glede na predhodno četrtletje znižala za 3 odstotne točke na 22 % (dodana vrednost v prodaji). Nazadnje je bila na takšni ravni v letu 2018. V rudarstvu (-8 o. t.), energetiki (-10 o. t.) in v storitvenih dejavnosti (finance, strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, zdravstvo) so bili padci največji. V predelovalnih dejavnostih in trgovini, dveh dejavnostih, ki sicer ustvarita najvišjo dodano vrednost in kjer je zaposlenih največ oseb, pa je bruto marža upadla za 1 o. t. Kako smo lahko ob tako visokem padcu bruto marže sploh beležili pozitivno rast BDP v 1. četrtletju, pojasni visoka rast prodaje, ki izvira iz rasti cen, ki je porasla nominalno precej bolj kot dodano vrednost, vendar se je ob tem tudi realna dodana vrednost povečala. Kljub padcu bruto marže se je tako dodana vrednost po naši oceni še vedno realno povečevala.Kljub znižanju bruto marže, se je delež stroškov ...

Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo (EIT) je 1. junija objavil šestnajst razpisov v okviru pobude EIT HEI za krepitev inovacijskih kapacitet visokošolskih institucij za obdobje od 2023 do 2025 (HORIZON-EIT-2023-2025-KIC). Na razpis se lahko prijavijo pravne osebe (visokošolske institucije; raziskovalne institucije; javni organi; posredniške organizacije, ki zastopajo visokošolske institucije … ) iz držav upravičenk v okviru programa Obzorje Evropa. Glede drugih pogojev in partnerskih zahtev glej razpisno dokumentacijo. Rok prijave: 28. 9. 2022 Več informacij >>>

Predmet javnega razpisa je sofinanciranje obiskov slovenskih raziskovalcev na Japonskem, ki izvajajo skupne znanstvenoraziskovalne projekte z japonskimi raziskovalci na vseh znanstvenih področjih (na japonski strani so ta področja vključena v znanstvene vede: družboslovje, humanistika in naravoslovje) v obdobju predvidoma od 1. 4. 2023 do 31. 3. 2025 na vseh znanstvenih področjih. Bilateralni projekti trajajo do dve leti. V okviru tega razpisa sodelujeta Republika Slovenija in Japonska. Prijave morajo biti oddane v pisni in elektronski obliki do vključno 6. 9. 2022 do 15.00. Več informacij >>>

Bled, 3. junij 2022 – Pospešiti moramo nizkoogljični prehod, več moramo vlagati v raziskave in razvoj ter podpreti inovacije in prehod na nove tehnologije, se je strinjalo preko 150 udeležencev Okoljskega dne gospodarstva. Prizadevati si moramo tudi za povečanje medsebojnega zaupanja, se povezovati medsektorsko in multidisciplinarno. Izvršna direktorica GZS Vesna Nahtigal je uvodoma izpostavila, da »krize zadnjih let, od pandemije naprej, narekujejo spremembe v širši družbi za pravočasni in konkurenčni prehod gospodarstva na nizkoogljične tehnologije in nove poslovne modele. Spremeniti pa se mora tudi način delovanja lokalne in državne uprave, pa tudi potrošniška kultura in širša družba.«Pariški sporazum, pravno zavezujoča mednarodna pogodba o podnebnih spremembah iz leta 2015, ima cilj omejiti globalno segrevanje na manj kot 2°C v primerjavi s predindustrijsko ravnjo, medtem ko si prizadeva za omejitev povečanja celo na 1,5 stopinje. Slovenija se bolj segreva od globalnega povprečja, saj leži na takem gegrafskem območju un že dve leti presega s Pariškim sporazumom postavljen cilj.Ob predstavitvi dejanskega stanja v Sloveniji na področju podnebnih sprememb in prognozi, z več možnimi scenariji njihovega razvoja do konca stoletja, je dr. Žiga ...

POZOR! 10. junija 2022 je bila v Uradnem listu objavljena Sprememba Javnega razpisa za okrevanje in odpornost s pilotno-demonstracijskimi projekti (JR Demo piloti NOO), in sicer je bil podaljšan skrajni rok za oddajo prijavnih vlog, ki je 16. 9. 2022 do 13.00 ure (CET).   Na informativnem dnevu, ki je v hibridni obliki potekal na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) in preko spleta, se je 2. junija 2022 več kot 150 udeležencev seznanilo s še zadnjim izmed pomembnejših javnih razpisov iz Načrta za okrevanje in odpornost. Ta je namenjen je pilotno-demonstracijskim projektom, usmerjenim v krepitev odpornosti in zeleni prehod. O prednostih in možnostih, ki jih uporabnikom nudi platforma b2match, preko katere je potekal tudi spletni del današnjega dogodka, je uvodoma spregovorila Andreja Hlišč z Gospodarske ...

Cene zemeljskega plina za gospodinjstva (z vsemi davki) se le počasi povečujejo glede na visoko rast na veleprodajnih trgih. V 1. četrtletju 2022 so bile glede na predhodno četrtletje višje za šestino (medletno za 27 %). Za poslovne odjemalce so bili dvigi precej višji. Glede na predhodno četrtletje je bil povprečne dvig cene 22-odstoten (117-odstoten medletno), rast pa je bila precej višja pri manjših porabnikih (I1:+46 %) kot pri velikih (I4: +7 %). Gledano v obdobju enega leta je bila rast cene pri velikih porabnikih precej višja (I4: +130 %) kot pri majhnih (I1: +71 %).Cene električne energije za gospodinjstva (z vključenimi davki) so v Sloveniji v 1. četrtletju upadle za 27 % glede na predhodno, kar je bilo posledica začasnega znižanja omrežnine. Učinek omrežnine so čutili tudi poslovni subjekti, vendar se je cena (pred DDV) znižala le pri najnižji porabniški skupini (-10 %). Pri porabniških skupinah IC do IF so cene porasle precej več (od 58 % do 76 %) oziroma so bile glede na isto četrtletje lani višje od 70 % do 136 %. Vir: Statistični urad ...

Gospodarstvo in širša družba se pri prehodu v nizkoogljično in krožno gospodarstvo srečujeta s temeljito tehnološko preobrazbo, ki jo podpirajo tako digitalizacija kot tudi novi poslovni modeli in spremenjena potrošniška kultura.Pomembno vlogo in podporo gospodarstvu mora pri tem prehodu odigrati sistem izobraževanja, ki bo z večjo fleksibilnostjo in multidisciplinarnostjo lahko opravil sistemski preskok in širšo ozelenitev študijskega procesa. Poti do sprememb se že kažejo, vendar je nujno, da se pri pripravi na to preobrazbo povezujemo in sodelujemo.Vljudno vabimo deležnike iz gospodarstva, izobraževalnega sistema ter institucij znanja in državne uprave na okroglo mizo, kjer se bomo pogovarjali o preobrazbi izobraževalnega sistema v luči potreb trajnostnega razvoja in aktivnostih, ki na tem področju že potekajo.Na okrogli mizi se nam bodo pridružili vodja Sektorja za visoko šolstvo MIZŠ Duša Marjetič in njeni sodelavci, ki bodo predstavili projekt Reforma visokega šolstva za zelen in odporen prehod v Družbo 5.0, ki poteka v okviru slovenskega Načrta za okrevanja in odpornost in katerega cilj je zagotoviti večjo prilagodljivost, odpornost in odzivnost visokega šolstva na potrebe okolja in posledično večje relevantnosti njegove vloge za gospodarsko okrevanje, ...

Tokratna tema intervizijskega srečanja za razvojnike in vodje, ki je potekalo v živo 26. maja, je bila Letni razgovor. Na delavnici so udeleženci razpravljali o pasteh in prednostih letnih razgovorov. Odgovorili smo na vprašanje, zakaj so letni razgovori pomembno orodje ciljnega vodenja in kako naj potekajo. Opredelili smo ključne koristi opravljenega letnega razgovora tako za zaposlenega kot vodjo in organizacijo. Dodatno pa je delavnico s svojimi izkušnjam in videnjem prednosti letnega razgovora popestril tudi posebni gost s Portugalske, g. Miquel Llado, ki je tudi avtor knjige Zaljubiti se v prihodnost. Vsi udeleženci so knjigo tudi prejeli v dar.

13. maja 2022 je na sedežu GZS potekalo srečanje z novimi člani na področju razvoja človeških virov. Predstavljen jim je bil način dela ter dosedanje aktivnosti in doseženi rezultati, s poudarkom na specifičnih in splošnih kompetencah v okviru SRIP-a MATPRO ter novih profilih prihodnosti. Prav tako so jim bile predstavljene že planirane aktivnosti in dogodki do konca tega leta. Na srečanju so se izpostavili tudi konkretni izzivi in težave ter skupno iskanje rešitev in dodatnih tem, ki bi jih bilo potrebno nasloviti v prihodnje.

Cene industrijskih proizvodov pri proizvajalcih so se aprila v Sloveniji v povprečju dvignile za 2,8 % glede na marec, kar je bilo nad pričakovanji Analitike GZS. Cene so bile višje v vseh skupinah po namenu porabe proizvodov. Najbolj so zopet porasle cene energentov (+4,6 %) in surovin (+4,0 %), medtem ko so se cene proizvodov za široko porabo (+1,5 %) in proizvodov za investicije (+0,9 %) povečale nekoliko manj. Vseeno ti podatki kažejo, da bodo cene energentov in surovin še nekaj časa vplivale na dvig cen proizvodov. Najbolj so se dvignile cene v proizvodnji kovin (za 8,5 %). Sledila so povišanja cen v oskrbi z električno energijo (za 5,2 %), proizvodnji papirja in izdelkov iz papirja (za 4,5 %) ter proizvodnji živil (3,9 %). Cene so se znižale le v drugih raznovrstnih predelovalnih dejavnostih, in sicer za 0,8 %. V obdobju enega leta so bile cene energentov višje za 61,6 %, surovin za 27,1 %, proizvodov za investicije za 12,0 % in proizvodov za široko porabo za 8,2 %. Vir: Statistični urad RS. (Vir: Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 7. ...

Domači viri energije so v 2021 zadostovali za zadovoljitev 53 % potreb po energiji; oskrba z naftnimi proizvodi je bila v celoti zagotovljena iz uvoza. Skupna količina domačih virov energije je bila v Sloveniji v letu 2021 pri 3,3 mio. toe (=140 PJ), kar je bilo za 9 % manj kot v letu 2020. Razlog za padec je bil v nižji proizvodnji električne energije iz nuklearne energije in premoga. Poraba energije (oskrba z energijo) se je povečala za 0,2 %, kar je relativno malo glede na realno rast BDP (8,1 %). V strukturi oskrbe z energijo so tudi v letu 2021 prevladovali naftni proizvodi, katerih delež je znašal 31 %; delež jedrske energije je znašal 23 %, delež energije iz obnovljivih virov (vključno s hidroenergijo) 19 %, delež premoga 15 % in delež zemeljskega plina 12 %. Navedeni podatki kažejo, da bo lahko prehod iz fosilnih virov na OVE le postopen, saj je večji del transporta še vedno vezan na naftne derivate. Vir: Statistični urad RS. (Vir: Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 7. do 20. maja 2022)

Vodstvo GZS ob pregledu neuradnega predloga koalicijske pogodbe meni, da je sicer strukturirana in kompleksna, vendar pa pogreša večji poudarek na gospodarstvu. Pričakuje, da se bo čim prej začel socialni dialog v okviru Ekonomsko socialnega sveta, na katerem bodo socialni partnerji razpravljali o ključnih strateških vsebinah.Vodstvo GZS izpostavlja, da je neuradni predlogkoalicijske pogodbe v delu, ki se nanaša na zeleni preboj, energetiko in okolje, zelo splošen. Konkretno je opredeljena zgolj letnica 2030 kot leto izstopa iz premoga. GZS pogreša rešitev, kako nadomestiti 30-odstotni izpad proizvodnje elektrike, ki bo temu sledil. Premalo poudarka je na obnovljivih virih energije, osredotočenost na sončno energijo je prevelika. Manjkajo spodbude za vodikove tehnologije, ki bodo delno nadomestile zemeljski plin. Gradnja novih velikih HE ni predvidena oz. se bo šele preverjala smotrnost njihove izgradnje. Kritično je vodstvo GZS tudi do navedb glede malih reaktorjih, ki so še v načrtovanju in ni realno, da bi bili sredi tridesetih let že operativni. Hkrati zelo jasno opozarja, da se v Sloveniji ne moremo odreči nobenemu energetskemu viru. Manjka okrepitev energetskega omrežja, še posebej električnega.»Koalicijska pogodba tudi popolnoma prezre ...

Po besedah predsednika GZS Tiborja Šimonke GZS pričakuje, da bo nova vladna koalicija prednostno pripravila ustrezno shemo pomoči podjetjem zaradi dviga cen energentov kot posledice ruske invazije. Le tako lahko slovenska podjetja, zlasti energetsko intenzivna proizvodna, ohranijo svoj konkurenčni položaj. Nemčija, Francija, Španija in Portugalska so nas tu že prehitele s podpornimi ukrepi. Takšnega časovnega zamika, kot smo mu bili priča od začetkov energetske krize, na katero je GZS vseskozi zelo glasno opozarjala, pa do dokončne vzpostavitve prve sheme pomoči, si naša podjetja ne morejo več privoščiti. Evropska komisija je že marca 2022 sprejela »Začasni okvir za krizne ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu po agresiji Rusije proti Ukrajini«. Podjetja, med njimi tudi slovenska, čutijo posledice tako posredno kot neposredno v obliki zmanjševanja povpraševanja, prekinitve obstoječih pogodb in projektov in posledično izgube prometa, motenj v dobavnih verigah, zlasti surovin in polproizvodov, ali drugih vložkov, ki niso več na voljo ali so postali predragi. Nemčija je 19. aprila in 4. maja že prejela odobritev za dve shemi pomoči za podjetja v skupni višini 33 mrd EUR (1 % nemškega BDP, kar bi ...

Evropska obrambna agencija (EDA) je objavila letošnji razpis za Defence Innovation Prize, ki tokrat išče rešitve in tehnologije s področja nadzora ter upravljanja objektov v vesolju.Inovacija mora biti intelektualna last prijavitelja, vendar gre lahko tudi za izboljšavo, integracijo ali prilagoditev obstoječih rešitev iz drugačnih kontekstov. Razen finančne nagrade, ki letos znaša 30.000 €, je sodelovanje na razpisu odlična priložnost za dvig prepoznavnosti in mreženje znotraj obrambne in civilne industrije.Rok za prijave: 9. september 2022.Več o razpisu in pogojih prijave si lahko preberete na povezavi >>>    

»Vlada mora nemudoma v skladu z dopolnjenim tool boxom Evropske komisije pripraviti ustrezno shemo pomoči podjetjem zaradi dviga cen energentov kot posledice ruske invazije,« poziva predsednik GZS Tibor Šimonka, ki dodaja, da je »le tako mogoče zadržati konkurenčnost slovenske energetsko intenzivne industrije oz. vseh podjetij, ki jih je dvig teh cen resnično močno prizadel.« Ob tem opozarja, da je bila vlada s prvo shemo pomoči, ki jo je GZS predlagala, prepočasna, saj so podjetja na njen sprejem čakala več kot štiri mesece. »Razmere bi bile danes manj alarmantne tudi, če bi Slovenija po vzoru večine evropskih držav že pred leti sprejela mehanizem kritja posrednih stroškov emisij toplogrednih plinov (TGP), ki bi nekoliko izenačil konkurenčni položaj energetsko intenzivnih podjetij, ki so tudi glede sedanjih dvigov cen energentov med najbolj izpostavljenimi. Omenjena Uredba o pravici do nadomestila za kritje posrednih stroškov zaradi stroškov emisij toplogrednih plinov še danes v Sloveniji, kot zadnji državi v EU, ni sprejeta,« pojasnjuje predsednik GZS Tibor Šimonka, ko poudarja, da »sodijo slovenska energetsko intenzivna, še zlasti to velja za metalurška podjetja, po energetski učinkovitosti svojih proizvodnih procesov ...

Vodstvo GZS je na verjetnega bodočega mandatarja Roberta Goloba naslovila pismo, v katerem je izpostavilo tiste ključne vsebine, za katere pričakuje, da jih nova koalicija nemudoma naslovi. Hkrati je izpostavilo pripravljenost sodelovanja pri reševanju gospodarskih izzivov. Kot ključne izzive, s katerimi se trenutno sooča slovensko gospodarstvo in bi se jih morala nova vlada nemudoma lotiti, sta predsednik GZS Tibor Šimonka in generalni direktor GZS mag. Aleš Cantarutti izpostavila pripravo nove sheme pomoči podjetjem pri omilitvi posledic enormnih cen energentov v skladu z drugim tool-boxom Evropske komisije, ukrepe za reševanje kadrovske problematike ter sredstva za raziskave in razvoj, ki bodo industriji omogočala zeleno in digitalno transformacijo. Poleg tega sta poudarila nujnost takojšnje priprave strategije za zagotavljanje energetske samozadostnosti ter priprave podzakonskih aktov, ki bodo omogočali izvajanje Zakona o varstvu okolja-2. Vodstvo GZS je izrazilo pripravljenost GZS za tvorno in strokovno sodelovanje pri iskanju odgovorov na izzive ter novih priložnosti za gospodarski preboj. Šimonka in Cantarutti sta se dotaknila tudi štirih strateških stebrov, ki so se izčistili pri oblikovanju strateško razvojnega dokumenta Horizonti prihodnosti, za katere menita, da bi jih nova vlada morala umestiti v svoj ...

Kazalnik gospodarske klime v EU-27 se je aprila še nekoliko znižal (-1,7), kar je bila posledica znižanja optimizma v predelovalnih dejavnostih, trgovini, gradbeništvu in med potrošniki. Nespremenjeno je bilo razpoloženje pri storitvah. Med državami se je najbolj znižal v Španiji (-4,5) in Franciji (-1,4), medtem ko se je izboljšal v Italiji (+1,3). Četrtletna anketa poslovodstev podjetij je pokazala, da se je precej znižala ocena izvoza blaga (-11 točk glede na januar). Kljub temu je bila presenetljiva okrepitev ocene o konkurenčnosti evropskih podjetij na neevropskih trgih (+0,5 točke). Izkoriščenost kapacitet v industriji je bila pri 82,3 %, kar je relativno visoka raven. V storitvah je bila pri 90 %, 1,5 točke več kot januarja, vendar 0,5 točke pod vrednostjo, ko je izbruhnil covid-19. Vir: Eurostat. (Vir: Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 30. aprila do 6. maja 2022)

Cene uvoženih proizvodov v Slovenijo so bile marca 2022 za 3,6 % višje kot v februarju 2022 (precej več od pričakovanj Analitike GZS: +1,6 %), pri čemer so bile cene proizvodov, dobavljenih iz držav v evrskem območju, višje za 3,2 %, cene proizvodov, uvoženih iz držav zunaj evrskega območja pa za 4,0 %. Cene energentov so bile višje za 20,4 %, surovin za 3,0 %, proizvodov za široko porabo za 2,4 % ter investicij za 1,3 %. Najbolj so se zvišale cene uvoženih proizvodov v skupini oskrbe z električno energijo, plinom in paro (48,8 %). Od marca 2021 do marca 2022 so se cene uvoženih proizvodov zvišale za 29,3 %. Na letni ravni so se najizraziteje podražili proizvodi iz skupine oskrbe z električno energijo, plinom in paro (za 379,0 %). Izrazito so se podražili tudi proizvodi s področja rud in kamnin (za 331,5 %), pri čemer sta se surova nafta in zemeljski plin podražila za 529,7 %. Vir: Statistični urad RS. (Vir: Izpod peresa glavnega ekonomista GZS od 23. do 29. aprila 2022)

Neto proizvodnja električne energije v Sloveniji je marca 2022 znašala 1.223 GWh in se je glede na februar 2022 povečala za 16 %, glede na marec 2021 pa je bila nižja za 8 %. V primerjavi z marcem 2021 je bila proizvodnja v hidroelektrarnah marca 2022 za 45 % manjša, v termoelektrarnah za 12 % večja in v jedrski elektrarni za 1 % manjša. Skupna poraba goriv je bila tako marca 2022 za 20 % večja kot marca 2021, kar je bila posledica večje mobilnosti prebivalstva zaradi umika zajezitvenih ukrepov. V marcu 2022 se je oskrba s petrolejskim gorivom za reaktivne motorje na mesečni ravni (glede na februar) povečala za 465 %, z drugimi naftnimi proizvodi za 73 %, s črnim premogom in antracitom za 47 %, z ekstra lahkim kurilnim oljem za 37 %, z motornim bencinom za 35 %, z dizelskim gorivom za 34 %, z rjavim premogom in lignitom za 32 %, z utekočinjenim naftnim plinom za 9 %, s koksom za 3 % in z zemeljskim plinom prav tako za 3 %. To je bila posledica regulacije cen ...

Vabimo vas na spletno delavnico Krepitev znanstvene odličnosti z ukrepi Obzorje Evropa – ERA talenti in ERC projekti za spodbujanje sinergij raziskav, ki bo potekala v torek, 7. 6. 2022 od 9.30 do 2.00. Na delavnici bosta obe shemi predstavljeni tudi z vidika možnih sinergij za slovenske raziskovalne organizacije in za neakademsko sfero. ERA talenti in shema ERC za spodbujanje sinergij raziskav sta pomembni orodji za krepitev znanstvene odličnosti in izboljšanje povezav znotraj akademskega sektorja ter med akademskim in ne-akademskim sektorjem. ERA talenti spadajo v horizontalni steber: Širitev sodelovanja in krepitev evropskega raziskovalnega prostora, cilj sheme pa je povečati interoperabilnost karier in zaposljivost raziskovalnih in inovativnih talentov v različnih sektorjih, s težiščem v državah, ki zaostajajo na področju raziskovalne in inovacijske učinkovitosti ter uspešnosti. ERC projekti za sinergije raziskav spadajo v okvir prvega stebra Odlična znanost/Evropski raziskovalni svet in so namenjeni podpori majhni skupini glavnih raziskovalcev pri skupnem reševanju ambicioznih raziskovalnih problemov, ki jih ni mogoče obravnavati s posamezno raziskovalno skupino. Delavnica bo potekala v angleškem jeziku. Več informacij >>> Registracija >>>

Z namenom reševanja stiske prebivalstva in gospodarstva zaradi visokih cen nafte in električne energije je Vlada RS na 122. redni seji do 31. julija 2022 podaljšala veljavnost obstoječih znižanih zneskov trošarine za električno energijo in energente za ogrevanje (kurilnega olja in zemeljskega plina). Vir: MzI - Portal energetika

Ministrstvo za zunanje zadeve nas je obvestilo, da bo v Buenos Airesu od 25. do 27. avgusta 2022 potekal III. Mednarodni sejem novih tehnologij za varčevanje in učinkovito rabo energije – Expo energetske učinkovitosti. Gre za mednarodno razstavo in sejem, ki bo v treh dneh združil podjetja, javne in zasebne organe ter strokovnjake, ki bodo predstavili in razpravljali o najnovejših tehnoloških dosežkih o racionalni in učinkoviti rabi energije, pomenu varovanja okolja in trajnostnem razvoju. Vzporedno bodo potekale specializirane konference in okrogle mize, na katerih bodo strokovnjaki iz različnih sektorjev govorili o obnovljivih virih energije, alternativnih energijah, politikah, ki jim je treba slediti in novih tehnikah z namenom optimizacije rabe energije na vseh področjih. Med obravnavanimi temami bodo strokovnjaki med drugim razpravljali še o varčevanju z energijo, biogorivih, biomasi, premogu, vetrni energiji, geotermalni energiji, sončni energiji, fotovoltaiki, toplotni sončni energiji, termoelektrični sončni energiji, opremi za industrijo, zemeljskem plinu, generatorjih, razsvetljavi, hidroizolaciji, drugih energijah ter o vzdrževanju in storitvah. Organizatorji izpostavljajo, da je v svetu, kjer okoljska vprašanja postajajo bistvenega pomena, pomembno voditi proaktivno razpravo in širiti znanje v vseh sektorjih, zato sejem ...

Dogodek organizira Eureka PORTUGALSKO PREDSEDSTVO v Estoril Convention Center, Cascais - Lizbona, Portugalska. Tema vrha: Potovanje čez Atlantik s povezovanjem za odkrivanje inovativnih in sodelovalnih načinov za izgradnjo bolj trajnostne prihodnosti. Za potrebe udeležbe lahko pridobite sredstva Slovenskega podjetniškega sklada. Več v pripetem dokmentu >>>

Strateški svet GZS za kolektivno dogovarjanje je na svoji seji 21. aprila 2022 razpravljal o socialnem dialogu in modernizaciji plačnega modela. Seje se je zaradi aktualnosti problematike udeležila tudi državna sekretarka na ministrstvu za delo Mateja Ribič. Mitja Gorenšček, izvršni direktor GZS in koordinator Strateškega sveta za kolektivno dogovarjanje, je uvodoma povedal, da je bilo v koronskem letu 2021 sklenjenih 5 novih kolektivnih pogodb in 7 aneksov h kolektivnim pogodbam dejavnosti. V letošnjem letu je bilo podpisanih že 5 aneksov. Omenil je, da socialni dialog na bipartitni ravni med delodajalci in sindikati vseskozi poteka in izrazil željo, da bi podobno potekal tudi v okviru Ekonomsko socialnega sveta. Člani strateškega sveta so razpravljali o problematiki minimalne plače in najnižjih osnovnih plač po KP dejavnosti. Opredelili so se za stališče, da bi bila modernizacija plačnega modela v smeri vnosa dodatkov v najnižje osnovne plače prava smer reševanja te problematike. Koncept Zakona o minimalni plači, ki bi posegal v kolektivno dogovarjanje, pomeni nedopusten poseg v pristojnosti socialnih partnerjev. Državna sekretarka je takšno stališče podprla. V nadaljevanju je tekla razprava glede aktualizacije zneskov iz Uredbe o ...

Upravni odbor GZS je na seji 20. aprila 2022 ustanovil Gospodarski strateški svet za digitalizacijo. Obravnaval je tekoče aktivnosti zbornice ter sprejel predlog Letnega poročila GZS 2021, ki ga je posredoval v potrditev Skupščini GZS.Predsednik GZS Tibor Šimonka je uvodoma poudaril, da je nujno, da GZS zavzame pomembno vlogo v slovenskem digitalnem poslovnem okolju s poudarkom na storitvah za svoje člane.Novoustanovljeni Gospodarski strateški svet za digitalizacijo bo kot posvetovalno telo GZS obravnaval in se odzival na zakonodajne predloge in druge pobude na področju digitalizacije. Za predsednika sveta je bil imenovan Igor Zorko, podpredsednik GZS za malo gospodarstvo in digitalizacijo. Ta je kot cilj strateškega sveta navedel podporo procesu digitalizacije članov in poslovnega okolja nasploh in s tem dvigovanje produktivnosti in konkurenčnosti gospodarstva ter blaginje Slovenije.Upravni odbor GZS je sprejel tudi predlog Letnega poročila GZS 2021in ga posredoval Skupščini GZS v potrditev.

SBE (sustainable blue economy) je v novem osnutku S5 naslovljena horizontalno, s čimer je dana ustrezna podlaga področju za kandidiranje na različnih (EU) razpisih, kot tudi za nadaljnje delo in precizacijo področja v prihodnje. V tem kontekstu je pomemben Adrion Interreg projekt z nazivom Blueair, v katerem kot partnerja sodeluje Tehnološki park Ljubljana skupaj z občino Izola in v okviru katerega so se pravkar začele aktivnosti za vzpostavitev takoimenovane SBE inovacijske skupnosti v Sloveniji (prvi dogodek je bil 13.4.2022). GD MARE je v sodelovanju z GD REGIO nedavno predstavil platformo za pametno specializacijo za trajnostno modro gospodarstvo kot eno ključnih orodij za podporo izvajanju sporočila iz leta 2021 o novem pristopu za trajnostno modro gospodarstvo v EU. V tem okviru GD MARE organizira vrsto posredniških dogodkov z namenom spodbujanja medregionalnih partnerstev S3 modrega gospodarstva. Ti dogodki so del širšega procesa, ki podpira razvoj vrednostnih verig EU na področju modre ekonomije, tudi v okviru morskega bazena in makroregionalnega sodelovanja in bodo potekali: - 9. maja v Barceloni o modrih biotehnologijah https://scic.ec.europa.eu/ew/register/dgmare/s3_sbe_mare_brokerage_2022/e/lk/k/ - 10. maja v Santanderju o morskih obnovljivih virih energije V juniju/juliju ...

Priložnost za financiranje inovacij evropskih malih in srednje velikih podjetij (MSP) na področju LightWeighting-a. Odprt je prvi razpis v okviru H2020 projekta AMULET - The Advanced Materials & Manufacturing United for LightwEighT! Kam se prijavite? Projektne predloge se zbirajo do 30. junija 2022 do 17:00 (CET) na spletni strani za prijavo: https://bit.ly/3AhKjuH AMULET se opira na inovacijski potencial MSP, ki želijo ustvariti nove verige vrednosti s spodbujanjem prodora sodobnih lahkih materialov v industrijo. Osredotočen je na zlitine lahkih kovin, keramične kompozite in kompozite na osnovi polimerov, ter njihovo implementacijo v štirih sektorjih. Kdo se lahko prijavi? Iščejo se manjši konzorciji z največ 3 MSP, ki stremijo k znižanju emisij CO2 in so pripravljena prispevati tehnološke rešitve na področju Lightweight za avtomobilski, vesoljski & aeronavtični, energetski ali gradbeni sektor. Prednosti: Izbrani konzorciji bodo prejeli do 120k€ (do 60k€ za vsak MSP) ter podporo pri tehničnem razvoju projekta, kot tudi pri usposabljanju na področju poslovnih vsebin. Kako sodelujem? AMULET organizira 3 spletne dogodke za mreženje MSP, ki so zainteresirana za sodelovanje na prvem odprtem razpisu. MSP bodo preko platforme imela priložnost povezovanja z drugimi podjetji za skupno delo pri pripravi projektnega predloga. Več ...