23. julija 2021 je bil v Uradnem listu RS št. 121/2021 objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju. Zakon začne veljati 1. januarja 2022. Glavna novost, ki jo prinaša omenjeni zakon, je ureditev postopkov po lastni presoji do vrednosti, kot jih določata Direktivi 2014/24/EU in 2014/25/EU. Novi zakon prinaša še: - spreminjanje mejne vrednosti za javno naročilo blaga, storitev, projektnega natečaja in gradenj. Države članice EU lahko postopke uredijo po lastni presoji. V ta namen že imamo določen nacionalni postopek, t. j. NMV; tega je mogoče uporabljati za blago in storitve do pragov EU, za gradnje pa do 500.000 evrov (brez DDV) na splošnem in do 1.000.000 evrov (brez DDV) na infrastrukturnem področju; - novost glede objave evidenčnih javnih naročil. Po novem naročniki seznam oddanih evidenčnih javnih naročil vsako leto objavijo na spletnem portalu javnih naročil, - z vidika transparentnosti se ureja objava celotne dokumentacije izključno na portalu javnih naročil (razen v delih, kjer to zaradi narave datotek ni mogoče) in objava vseh odločitev o oddaji javnih naročil, tudi tistih, ki se oddajo v postopkih s pogajanji brez predhodne objave (z ...

Evropska centralna banka (ECB) je objavila anketno raziskavo med 142-imi večjimi poslovnimi bankami v območju evra, ki je bila izvedena med 14. in 29. junijem 2021, in odraža naklonjenost bank h kreditiranju. Naklonjenost h kreditiranju je v 2. četrtletju 2021 bila podobno visoka kot v 1. četrtletju, medtem ko se je v letu 2020 še močno slabšala. Izboljšanje je posledica umika zajezitvenih ukrepov in monetarne ter fiskalne podpore (povezano s tem tudi garancije držav na del novih posojil). Banke so sicer poročale o zmerno povečanem povpraševanju po posojilih s strani podjetij in večjem povečanju stanovanjskih posojil. K temu so ključno prispevale splošno nizke obrestne mere. Poleg tega velja omeniti, da so na rast povpraševanja po podjetniških posojilih imele vpli tudi večje potrebe po financiranju nakupov novih osnovnih sredstev (prvič po 3. četrtletju leta 2019). Knjiga podjetniških posojil se je okrepila tudi zaradi refinanciranja dolga in prestrukturiranj dolga kot posledica izteka shem moratorijev in zaradi prevzemnih aktivnosti. Potrebe po financiranju obratnega kapitala so ostale nespremenjene, verjetno tudi zaradi visoke likvidnosti v podjetjih. Pri stanovanjskih posojilih so banke poročale, da je ...

Globalna anketa IHS Markit, ki je bila opravljena med 10 in 29. junijem 2021 med 12.000 podjetji po vsem svetu, kaže, da se je optimizem povišal na najvišjo raven v zadnjih sedmih letih (julijska anketa bo verjetno nekoliko manj optimistična). Razpoloženje je bilo najvišje v območju evra, v Združenem kraljestvu in v ZDA. Na drugi strani se je optimizem nekoliko znižal na Kitajske, v Indiji in Rusiji. Podjetja iz Združenega kraljestva, Francije, Nemčije in Italije naj bi najbolj okrepila zaposlovanje, podobno tudi tista v ZDA. Precej več podjetij v razvitem delu gospodarstev bo povečalo investicije v 2021, medtem ko bo povečanje v državah v razvoju nižje. Za R&R naj bi podjetja namenila več sredstev v Združenem kraljestvu, v območju evra ter v Rusiji, manj sredstev naj bi namenila le podjetja v Indiji.[Vir: Izpod peresa glavnega ekonomista Analitike GZS, od 10. do 23. julija 2021]

S 23.7.2021 je začel veljati spremenjeni odlok, ki pri izjemah za vstop v državo brez napotitve v karanteno na domu in brez pogoja PCT dodaja čezmejne delovne migrante, ki imajo delovno razmerje v eni od držav članic Evropske unije ali schengenskega območja in imajo prebivališče v razdalji največ 10 km zračne črte od skupne mejne črte Republike Slovenije in sosednje države, ter se vračajo v petih dneh po prehodu meje. Ta izjema bo po trenutnem odloku veljala do vključno 1. avgusta 2021, saj gre za začasno izjemo, ki bo v veljavi predvidoma do 15. avgusta 2021 oziroma najkasneje do 1. septembra 2021. GZS, ki je tudi predlagala vključitev dnevnih delovnih migrantov med izjeme v Odloku o določitvi pogojev vstopa v Republiko Slovenijo zaradi zajezitve in obvladovanja nalezljive bolezni COVID-19, delodajalcem priporoča, da v tem času spodbujajo zaposlene k čim večji precepljenosti.

Priprave na naslednje razpise za zbiranje predlogov v okviru Sklad za inovacije (Innovation Fund) že potekajo. Po napovedih načrtuje Evropska komisija drugi razpis za velike projekte 26. oktobra letos; razpis bo odprt do 1. marca 2022, rezultate pa bodo objavili julija prihodnje leto. Drugi razpis za male projekte naj bi bil objavljen marca 2022, odprt bo do avgusta 2022, rezultati pa bodo znani v prvem četrtletju 2023.Predvideni proračun drugega razpisa za velike projekte bo znašal med 1,3 in 1,5 milijarde EUR, kar je povečanje v primerjavi s proračunom prvega razpisa. Komisija se je odločila poenostaviti postopek razpisa, metodologija ocenjevanja projektov pa bo v veliki meri ostala podobna. Poleg novih prijav bodo dobrodošle tudi ponovnePredviden proračun drugega razpis za male projekte je 100 milijonov EUR; besedilo razpisa in postopek prijave pa bosta v glavnem podobna prvemu razpisu.Več na spletni strani Evropske komisije >>>

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) pozdravlja izdajo energetskega dovoljenja za JEK 2, saj je stabilna in avtonomna oskrba z električno energijo eden od temeljnih pogojev uspešnega gospodarstva. Ob tem pa poudarja, da morajo biti pred pristopom k projektu znana natančna in transparentna finančna konstrukcija, jasno opredeljeni vsi pogoji, ki jim je treba zadostiti z vidika varnosti, ter dosežen širok družbeni konsenz. GZS pozdravlja energetsko dovoljenje, ki ga je v ponedeljek, 19. julija, Ministrstvo za infrastrukturo Republike Slovenije izdalo za projekt JEK 2. Dovoljenje je odprlo pot za izvedbo upravnih postopkov in pripravo dokumentacije za investicijsko odločanje o projektu, prav tako pa tudi javno razpravo o vlogi jedrske energije v energetskem prehodu v ogljično nevtralno družbo in z njim povezanimi izzivi. GZS bo v javni razpravi o JEK 2 in doseganju podnebnih ciljev do leta 2050 dejavno sodelovala, saj se zaveda ključnega pomena zanesljivosti dobave, okoljske sprejemljivosti in konkurenčnosti električne energije za nadaljnji gospodarski razvoj in blagostanje državljanov.Slovenija je industrijska država; industrija ustvari skoraj 25 % bruto domačega proizvoda (BDP), skupaj s storitvenimi dejavnostmi (prevoz, logistika, turizem, informacijske tehnologije), ki so z ...

V Studiu ob 17h se je voditeljica Urška Jereb z dr. Petrom Wostnerjem (UMAR) in dr. Alešem Ugovškom (GZS) pogovarjala o inovativnosti in investicijah v podjetjih ter o tem, kako izkoristiti obdobje pandemije za preobrazbo in dvig produktivnosti. Sodelovali so še: Saša Rihtaršič (Danfoss Trata) ter prejemniki letošnje Nagrade GZS za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke: Marta Kelvišar (ADRIA DOM), mag. Zdenko Zanoški (Frutarom Etol), Jasna Dominko Baloh (DOBA fakulteta), Marko (Lumar IG).Oddaja je bila predvajana 21. julija 2021. Prisluhnete ji lahko na povezavi >>>Sogovorniki so poudarili pomen strukturnih sprememb, ki morajo iti v smeri modernizacije in razvojne preobrazbe Slovenije, temelječe na digitalni miselnosti. Na področju inovativnosti moramo stremeti k prebojnim, disruptivnim inovacijam; to so najkvalitetnejše, najbolj zaželene inovacije. V podjetjih se dobro zavedajo pomena vlaganj v raziskave in razvoj, a tudi vlaganja v človeške vire oziroma kompetence zaposlenih. Omenili so tudi pomen partnerskega sodelovanja z zunanjimi institucijami (fakultete, inštituti…), ter, nenazadnje, demo pilotnih centrov za pospešitev hitrosti prototipiranja. Ključno vlogo pa bo s pospešenim vlaganjem finančnih sredstev v raziskave in razvoj imela država; zmagovalci po krizi bodo namreč ...

Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) je odobrila evropska sredstva za projekt »React EU – Vavčerski sistem spodbud malih vrednosti za MSP«. Za dobrih 26 milijonov evrov vreden projekt, ki ga bo izvajal Javni sklad Republike Slovenije za podjetništvo, bo Evropski sklad za regionalni razvoj prispeval 13 milijonov evrov. Gre za sedmo naložbo iz pobude React-EU v okviru Instrumenta NextGenerationEU, instrumenta za okrevanje po epidemiji. Več informacij >>>

V juliju sprejeti Zakon o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije COVID-19 (ZIUPGT) podaljšuje in delno spreminja začasni ukrep povračila nadomestila plače za skrajšani polni delovni čas. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) je pripravilo pojasnila glede izvajanja prenovljenega ukrepa povračila nadomestila plač za skrajšani polni delovni čas ter pojasnila k prenovljenemu ukrepu povračila nadomestila plače za skrajšani delovni čas od polnega po Zakonu o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije covid-19 (ZIUPGT). Podrobnejša pojasnila glede izvajanja prenovljenega ukrepa povračila nadomestila plač za skrajšani polni delovni čas Posodobljena pojasnila k prenovljenemu ukrepu povračila nadomestila plače za skrajšani delovni čas od polnega po Zakonu o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije covid-19 (ZIUPGT) (21. 7. 2021) [Vir: MDDZS, portal gov.si, 16. 7. 2021]

Center energetsko učinkovitih rešitev (CER) je 15. julija 2021 pripravil predstavitev podnebno-energetskega zakonodajnega paketa Pripravljeni na 55 (Fit for 55). Udeleženci so podali poglede na priložnosti in nevarnosti, ki jih prinaša novi sveženj in razpravljali o tem, kaj bo potrebno narediti, da dosežemo zastavljene cilje, h katerim sta se zavezali tako EU kot tudi Slovenija.Obravnava svežnja predlogov Evropske komisije, ki ga sestavlja 12 zakonodajnih aktov, je ena izmed prednostnih nalog predsedovanja Slovenije Svetu Evropske unije na področju okolja in podnebnih sprememb. Paket bo pomembno vplival tako na vse gospodarske sektorje kot na celotno družbo.Po besedah ministra za okolje in prostor Andreja Vizjaka ostaja temelj evropske podnebne politike sistem trgovanja z izpusti (ETS). Poleg sistema ETS bo zahtevna naloga tudi usklajevanje o uredbi o delitvi prizadevanj. »Svet EU za okolje se mora dogovoriti za nove cilje na ravni držav članic, ki bodo potem pomagali doseči zmanjšanje emisij za 55 odstotkov in podnebno nevtralnost do leta 2050,« je o najzahtevnejšem delu povedal Vizjak in ob tem poudaril, da mora Evropa postati vodilna v tem procesu, a da ne sme ostati sama.Predsednik ...

Odprt je 2. razpis Inovacijskega sklada Univerze v Ljubljani (UL). Namenjen je raziskovalcem UL z obetavnim tehnološkim in netehnološkim inovativnim projektom na področju prenosa znanja, ki jim do sklenitve licenčne/prodajne pogodbe/pogodbe o skupnem razvoju ali prijave na večji razpis za preverbo koncepta manjka:- študija izvedljivosti ali- raziskava trga ali- delujoči prototip ali- potrditev delovanja tehnologije v industrijskem/kliničnem okolju ali- vzpostavitev odnosov z relevantnimi podjetji.Posamezen projekt lahko pridobi od 5.000 € do 25.000 €.Rok za prijavo: 20. avgust 2021.Več informacij >>>

S 14. julijem je pričel veljati Zakon o nujnih ukrepih na področju zdravstva (ZNUPZ), ki med drugim ponovno ureja povračilo nadomestila plače delavcem zaradi karantene na domu ali odsotnosti z dela zaradi višje sile za obdobje od 1. julija 2021 do 31. decembra 2021. Ukrep je zelo podoben ukrepu, kot smo ga poznali do sedaj in je urejen v 25. – 36. členu zakona.Zakon podaljšuje tudi veljavnosti ukrepa izvajanja in financiranja PCR testiranja iz proračuna RS (22. člen) ter ureja samotestiranje s SARS-CoV-2 testi pod pogojem predhodnega strokovnega svetovanja v lekarnah ali specializiranih prodajalnah (15. – 16. člen).

Ministrstvo za zdravje RS obvešča, da podjetja se lahko za pomoč pri promociji cepljenja ter osveščanju zaposlenih o pomenu cepljenja, pa tudi pri organizaciji in izvajanju cepljenja zaposlenih obrnejo tudi na specialiste medicine dela, prometa in športa, s katerimi imajo sklenjene pogodbe o izvajanju zdravstvenih ukrepov v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu. Specialisti lahko podjetjem ponudijo pomoč v obliki strokovnih informacij o cepljenju in cepivih, predavanj in svetovanj za zaposlene, organizacije in koordinacije cepljenja v sodelovanju s cepilnimi centri, ki lahko omogočijo cepljenje v prostorih delodajalca, in tudi izvedbe cepljenja, če izpolnjujejo potrebne pogoje. Z ministrstva dodajajo še, da si lahko zaposleni vrsto cepiva izberejo, prijave na cepljenje pa naj še naprej zbirajo delovne organizacije. [Vir: GZS]

Evropska centralna banka (ECB) je na podlagi strateškega pregleda svojih politik sprejela nekoliko pričakovano odločitev, da spremeni inflacijski cilj. Po novem bodo dovolili, da lahko inflacija preseže dva odstotka, medtem ko je bil doslej cilj, da mora biti blizu dveh odstotkov, a pod to mejo. V okolju začasno povišane inflacije tako ECB ne bo zaostrovala denarne politike (dvigovala obrestnih mer ali zmanjševala odkupe obveznic). Na kratek rok to pomeni, da ECB verjetno ne bo zniževala odkupov obveznic tudi v prihodnjih mesecih, ko bo medletna inflacija še visoka.Še bolj pomembna je odločitev, da bodo v bodoče pri izračunu inflacije upoštevali tudi stroške lastništva stanovanj. Z vključitvijo teh stroškov (investicijski stroški stanovanj sem ne spadajo) se bo izračun inflacije nekoliko približal ameriškemu.Ob tem pa to pomeni, da sprememba cen nepremičnin ali finančnih sredstev ne bo del te inflacijske košarice. V kolikor bi se, bi denimo padci cen nepremičnin in finančnih sredstev lahko pomenili daljše obdobje nižjih obrestnih mer kot sicer. Vendar bo tudi vključitev teh stroškov v inflacijo (HICP indeks) večletni projekt, kar pomeni, da si v kratkem ne moremo obetati ...

Poslovna pričakovanja (in proizvodnja) v velikih porabnikih izdelkov iz jekla so se izboljšala tudi v juniju, in sicer na najvišjo vrednost po decembru 2010. Nova naročila so se dvignila na 8-mesečni vrh. Najvišjo rast novih naročil so sicer beležili porabniki jekla iz Azije. V ZDA in Evropi je bila rast nekoliko nižja. Že peti zaporedni mesec se krepi zaposlovanje. Prvič po osmih mesecih se je povečala zaloga surovin pri jeklarjih, kar bi moralo zajeziti pritisk naraščanja cen pri železovi rudi, sicer ključni surovini v jeklarski industriji. Precej podobna dinamika je bila pri največjih porabnikih bakra. Raven naročil se je junija najbolj povečala v Evropi. Na eni strani primanjkuje bakra in bakrenih polproizvodov, na drugi strani pa podjetja pod vtisom napovedi o njihovi višji rasti cen oblikujejo tudi varnostne zaloge teh materialov, kar dodatno vpliva na visoke cene (s tem to tudi znižuje verjetnost prihodnjih dvigov cen). Veliki porabniki aluminija se soočajo s podobnimi skrbmi kot porabniki jekla in bakra.  Evropske in ameriške družbe se soočajo z večjimi zamudami pri dobavah kot azijske, zaloga naročil je porasla najbolj po marcu ...

Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) sicer pozdravljajo sprejemZakona o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije COVID-19 (ZIUPGT),  sprejet 7. 7. 2021, vendar pa ob tem opozarjajo, da sprejet zakon ne vključuje ukrepov, ki so jih reprezentativne delodajalske organizacije predlagale v obliki amandmajev. Ravno ti ukrepi bi namreč nadgradili zakon v smeri njegove večje koristnosti za prizadeta podjetja, kar bi nedvomno prispevalo k nujnemu okrevanju in nadaljnji oživitvi slovenskega gospodarstva. Epidemija covid-19 je močno zarezala v poslovanje slovenskega gospodarstva, predvsem številnih storitvenih dejavnosti ter manjših gospodarskih subjektov. Delodajalske organizacije so predlagale nekatere amandmaje na predlog Zakona o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije COVID-19 (v nadaljevanju: predlog ZIUPGT). Ti žal v Državnem zboru RS niso bili potrjeni. Zato opozarjajo, da sprejeti interventni zakon ne bo prinesel pričakovanih pomoči na način in v obsegu, ki bi olajšali najbolj prizadetim panogam soočanje s posledicami covid-krize. Ena izmed večjih pomanjkljivosti sprejetega zakona je tudi, da ni odpravil neskladnosti, povezanih z vračanjem pomoči, ki jih vsebuje Pravilnik o merilih sorazmernosti, in ki povzročajo neenako obravnavno subjektov, ki ...

Sprememba sistema ravnanja z odpadno embalažo, ki jo bo ustvarila novela Zakona o varstvu okolja (ZVO-2), je nepotrebna in škodljiva. Podjetja v obstoječem sistemu skrbno ravnajo z odpadno embalažo, ki pri njih nastaja, in si za to izbirajo izkušene, zaupanja vredne partnerje. Po v noveli predlagani spremembi bo o prevzemnikih odpadne embalaže odločala tretja, zunanja organizacija. Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) poudarjajo, da morajo podjetja ohraniti možnost samostojne izbire partnerjev, ki jim nudijo konkretne, dobre in zanesljive storitve na njihovih proizvodnih dvoriščih. GZS je v času prve javne razprave o noveli Zakona o varstvu okolja Ministrstvo za okolje in prostor RS večkrat prosila za predstavitev vsebine zakona gospodarstvu. Pozitivnega odziva ni prejela. Novejša različica ZVO-2, ki je v medresorski obravnavi, ne da bi bila ustrezno predstavljena javnosti, na področju sistemov proizvajalcev razširjene odgovornosti ponuja drugačne rešitve kot prva in bi bilo o njih treba razpravljati z vidika vpliva na obstoječo prakso in izkušnje v gospodarstvu. Kakovostna in korektna poslovna analiza vpliva ZVO-2 na gospodarstvo, ki jo na GZS pogrešajo v obeh različicah, lahko nastane le ob odprtem dialogu z vsemi ...

Izguba prihodkov v višini 1,7 mrd EUR, 400 mio EUR dodane vrednosti ter 2.500 delovnih mest je ocena učinka morebitnega novega zapiranja gospodarstva, ki jo je naredila Analitika GZS. Za državo bi strošek podpore prizadetemu delu gospodarstva (pretežno storitvene dejavnosti) in javnemu sektorju pomenil okoli 800 mio EUR oz. 400 EUR na prebivalca. Od izbruha pandemije v marcu 2020 do maja 2021 je država za podporne ukrepe namenila že 10 % BDP. Za preprečitev ali vsaj zmanjšanje morebitnega četrtega vala epidemije je nujno zagotoviti čim višjo precepljenost prebivalstva.Stopnja precepljenosti prebivalstva se v zadnjem obdobju v Sloveniji in Evropi povečuje manj od pričakovanj, kar dviguje tveganje vnovične uvedbe zajezitvenih ukrepov v jesenskih in zimskih mesecih. Novi sevi virusa (delta ipd.) se hitro širijo tudi v državah, kjer so v predhodnih valih epidemije bili med najuspešnejšimi pri obvladovanju epidemije. Časnik Economist je začel izračunavati indeks normalnosti, ki obsega spremljanje aktivnost v cestnem in letalskem prometu ter trgovini v 50 državah, kjer živi tri četrtine svetovne populacije. Vrednost indeksa je še vedno eno tretjino pod predkrizno ravnjo.Zaradi dokaj visoke realne verjetnosti, da ...

Državni zbor Republike Slovenije je v sredo, 7. julija 2021, sprejel Zakon o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije COVID-19 (ZIUPGT). ZIUPGT začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Pravna služba GZS je pripravila kratek pregled in povzetek ukrepov, pomembnih za gospodarstvo. 1. Spremembe in dopolnitve Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (ZIUOOPE) (2. člen) Podaljšanje finančnih spodbud na podlagi programa finančnih spodbud COVID-1 iz 36. člena Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (ZIUOOPE) do 31. decembra 2021. Ukrepi se lahko izvajajo šele po odobritvi s strani Evropske komisije. 2. Spremembe in dopolnitve Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUOPDVE) (3. – 6. člen) Pri vračilu pomoči v obliki povračila dela nekritih fiksnih stroškov in način ugotavljanja upravičenosti do pomoči iz 112. člena Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUOPDVE) se določitev roka za predložitev izjave o vračilu pomoči v obliki nekritih fiksnih stroškov določi do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov pravnih ...

Posvet SRIP MATPRO 2021 VIZIJA RISS ZA UČINKOVIT DVOJNI PREHOD Raziskovalna in inovacijska strategija Slovenije za zeleno, digitalno in konkurenčno gospodarstvo Dogodek pod okriljem SRIP-a MATPRO je namenjen srečanju in izmenjavi mnenj med slovenskim gospodarstvom in institucijami znanja. Vabimo vas, da se nam pridružite v četrtek, 7. oktobra 2021, v GH Bernardin v Portorožu Zaradi nepredvidljivih epidemioloških razmer smo morali prilagoditi izvedbo posveta, ki se bo v celoti in neokrnjen odvil v enem dnevu namesto predvidenih dveh. Naslov letošnjega posveta: VIZIJA RISS ZA UČINKOVIT DVOJNI PREHOD Spremembe so edina stalnica. Raziskave, razvoj in inovacije so v času pričujočih sprememb še kako pomembni tako za agilnost podjetij kot za doseganje višje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Povezovanje in razvoj sta ključna za preboj v digitalno, vpeljevanje pametne industrije in krožnega gospodarstva, kar bomo dosegli le z vlaganjem v raziskave in razvoj ter z usposobljenimi kadri kot nosilci sprememb na teh področjih. Dopoldanski del posveta namenjen pogledu v prihodnost na podlagi strategije Slovenije na področju raziskav in razvoja in bo predstavljal temelj za oblikovanje verig vrednosti in razvojnih projektov. Posvetili se bomo prihajajočim razpisom in priložnostim, ki jih s povezovanjem in ...

Evropska komisija je 30. 6. 2021 objavila razpise za financiranje oziroma sofinanciranje raziskav in razvoja naprednih tehnologij in produktov v podporo razvoju obrambnih zmogljivosti. Razpisi so objavljeni na spletni strani Evropske komisije: Funding & tender opportunities – European Commission, European Defence Found >>> Za financiranje obrambnih raziskav in razvoja tehnologij in produktov za obrambne namene bo v letu 2021 Evropska komisija namenila 1,2 milijarde EUR nepovratnih sredstev. V zvezi z razpisi bo Evropska komisija izvedla informativni dan, ki bo predvidoma 15. 9. 2021. Ministrstvo za obrambo pa bo v sodelovanju s Slovenskim gospodarskim raziskovalnim združenjem organiziralo spletni informativni dogodek o EDF razpisih na nacionalnem nivoju, ki bo 1. 9. 2021. EU Participant portal (portal za prijave predlogov projektov) za te razpise se bo odprl z 9. septembrom 2021. Rok za oddajo bo 9. december 2021. Vabljeni k ogledu EDF razpisov:     Energy independent and efficient systems for military camps|     Next generation electrical energy storage for military forward operation bases     Alternative propulsion and energy systems for next generation air combat systems ...

Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) pozdravljajo pripravo Odloka o Programu porabe sredstev Sklada za podnebne spremembe v obdobju 2021-2023, ki med drugim predlaga nove ukrepe, do katerih bodo podjetja upravičena. Tako kot pozitivno ocenjujejo dodano možnost kritja stroškov posrednih emisij toplogrednih plinov,  do katerih imajo konkurenčna podjetja v tujini dostop že zadnjih osem let.  Ob tem pa opozarjajo, da se Sklad napaja izključno iz prodaje emisijskih kuponov na dražbi, katerih vrednost se je z začetka letošnjega leta dvignila s 33 na trenutnih 55 eur/t CO2. Posledično to povzroča veliko finančno obremenitev podjetij, vključenih v trgovalno shemo EU ETS, zato je predvideno kritje zelo potrebno Eden ključnih problemom, ki ga vidijo na GZS, je zamujanje Slovenije s pripravo podpornih zakonodajnih podlag za ta izplačila podjetjem, čeprav so v drugih državah članicah ta sredstva na voljo konkurenčnih podjetjem že od leta 2013. Tudi črpanje sredstev v letu 2021 še ni predvideno, kar je zaskrbljujoče. Predvidene finančne spodbude za naložbe v ukrepe energetske učinkovitosti višje za 2 mio eur od prvotnega predloga vlade, na GZS sprejemajo z velikim zadovoljstvom, hkrati pa pričakujejo agilnost pristojnega ...

Ljubljana, 30. junij 2021 – Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), Obrtno podjetniška zbornica Slovenije (OZS), Trgovinska zbornica Slovenije (TZS), Združenje delodajalcev Slovenije (ZDS) ter Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije (ZDOPS) so v Državni zbor RS vložili skupne predloge amandmajev k Predlogu Zakona o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije COVID-19, ki predstavljajo dopolnitve predloga zakona, nujne za okrevanje in nadaljnjo oživitev slovenskega gospodarstva. Epidemija COVID-19 je močno zarezala v poslovanje slovenskega gospodarstva, predvsem številnih storitvenih dejavnosti ter manjših gospodarskih subjektov. Po mnenju reprezentativnih delodajalskih organizacij je zato tudi predlog Zakona o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije COVID-19 (v nadaljevanju: predlog ZIUPGT) nujno nadgraditi z ukrepi, ki bi prispevali k hitrejšemu okrevanju slovenskega gospodarstva. Svoje predloge amandmajev so posredovale Državnemu zboru RS. GZS, OZS, TZS, ZDS in ZDOPS izpostavljajo, da nekatere dejavnosti zaradi določenih omejitev ali manjših naročil še vedno ne morejo poslovati v polnem obsegu. Z namenom omilitve posledic epidemije COVID-19 zato predlagajo podaljšanje ukrepa delnega subvencioniranja dviga minimalne plače v višini 50 EUR na zaposlenega ter delnega nadomestila plače delavcem ...

Vabimo vas na 19. posvet o procesni metalurgiji jekla, ki bo potekal 23. septembra 2021 s pričetkom ob 9:30 uri v prostorih Naravoslovnotehniške fakultete, Aškerčeva 12, Ljubljana (če bodo epidemiološke razmere to dopuščale) oziroma online. Dogodek je tradicionalno namenjen spoznavanju in izmenjavi izkušenj pri skupnih problemih proizvodnje jekla in oskrbe s pomožnimi materiali. Verjamemo, da je bilo obdobje od zadnjega srečanja zelo delovno in da razpolagate z novimi inovativnimi, strokovnimi in znanstvenimi dosežki, tako na področju proizvodnje, raziskav, pomožnih materialov, kakovosti, ekologije kot razvojnih usmeritev. Na dan posveta bo na razpolago tudi zbornik s povzetki predavanj.

Podjetja so podprla predloge davčnih sprememb in so jim v povprečju naklonjena, saj naj bi to prispevalo k njihovi rasti poslovanja in novemu zaposlovanju. Višino socialno-razvojne kapice vidijo med 4.000 in 5.000 EUR kot najustreznejšo, pri čemer naj bi njena uvedba prinesla novih 6.100 visoko-plačanih delovnih mest. To je pokazala anketa, ki jo je Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) izvedla med 140 podjetji. Gospodarska zbornica Slovenije je z anketo med podjetji želela preveriti utrip med podjetji glede napovedanih davčnih sprememb od 2022 naprej. Na anketo, ki je bila izvedena med 1. in 14. junijem 2021, je odgovorilo 140 podjetij. Med respondenti je bilo 23 % velikih podjetij, 30 % srednjih, 47 % pa mikro in majhnih. Glede na splošno populacijo je bila pri odgovorih večja reprezentativnost velikih in srednjih podjetij, po ekonomskem pomenu (glede na dodano vrednost med velikimi in majhnimi družbami) podjetij pa je bila sestava ustrezna. Sektorsko gledano je okoli 40 % podjetij delovalo v predelovalnih dejavnostih, 17 % v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnosti, 12 % v finančnih in zavarovalniških dejavnostih, 9 % v trgovini, preostali pa v ...

Na desetdnevnem dogodku Evropske komisije bodo udeleženci - potencialni prosilci in drugi zainteresirani s področja raziskav in inovacij v EU - lahko pridobili informacije o odprtih razpisih ter imeli možnost postaviti vprašanja o glavnih instrumentih financiranja, postopkih Obzorja Evropa in novostih. Informativni dnevi bodo obravnavali 9 tem. Podrobnejše informacije >>>

Vlada RS je konec maja potrdila Nacionalni program spodbujanja razvoja in uporabe umetne inteligence do leta 2025. S celovito podporo slovenskim raziskovalno-inovacijskim deležnikom pri razvoju tehnologij in rešitev, temelječih na UI, z uvajanjem in vzpostavitvijo referenčnih rešitev, temelječih na UI, v sodelovanju z vsemi družbenimi skupinami v Sloveniji ter s podporo uveljavitvi slovenskih deležnikov na področju UI tudi v mednarodnem okolju želijo pospešiti gospodarsko rast ter na tej podlagi vzpostaviti prepoznavnost Slovenije kot kredibilnega partnerja pri nadaljnjem uvajanju in regulaciji UI v družbi na človeka osredotočen način in v njegovo dobro. Nacionalni program spodbujanja razvoja in uporabe umetne inteligence do leta 2025 (pdf) >>>

Banka Slovenije je precej izboljšala svojo predhodno, decembrsko napoved in ocenjuje, da bo po osrednjem scenariju gospodarska rast v 2021 5,2-odstotna, v 2022 pa 4,8-odstotna. Pripravili so tudi dva alternativna scenarija, ki bi bila lahko posledica gibanja epidemije. V primeru pesimističnih pričakovanj bi BDP porasel za 2,9 %, v primeru optimističnih pa za 6,2 %. Cene primarnih surovin (vir: ECB) naj bi se po letošnjem velikem porastu v 2022 stabilizirale, v 2023 pa že upadle za 8 %. Povprečna rast cen naj bi se v letošnjem letu povečala za 1,3 %, v 2022 in 2023 pa za 1,6 oz. 1,7 %. Zelo zanimiv pogled kaže pričakovana dinamika pri investicijah. Zasebne investicije naj bi se krepile med 5 in 7 % v obdobju 2021-2023, državne pa naj bi po 31-odstotni rasti v 2021, v 2022 porasle še za 13 % in v 2023 še za 5 %.

Slovenija je na IMD lestvici konkurenčnosti inštituta zdrsnila za pet mest, na 40. mesto med 64 državami. Svojo uvrstitev je poslabšala predvsem na področjih poslovne in vladne učinkovitosti ter pri infrastrukturi, medtem ko jo je izboljšala pri gospodarski uspešnost. Pri digitalizaciji v podjetjih so nujni odločnejši koraki in učinkovitejša zakonodaja.Pet pridobljenih mest pri gospodarski uspešnosti je posledica dviga salda tekočega računa plačilne bilance (padec uvoza je bil v 2020 večji od izvoza) ter relativno visokega deleža ohranjenih delovnih mest. Slabost na tem področju predstavlja še vedno nizka deleža tujih neposrednih investicij v Sloveniji ter investicij v osnovna sredstva. Zadnji vpliva tudi na nižjo rast produktivnosti. Tudi delež tujih neposrednih naložb slovenskih podjetij ostaja nižji kot v primerljivih državah. Kot opozarja GZS, je to eden od razlogov za počasnejši prodor slovenskih podjetij na tuje trge.Na področju vladne učinkovitosti smo izgubili pet mest. K temu je prispevala velika rast javno-finančnega primanjkljaja ter slabšanje poslovne zakonodaje. Poslabšali smo se zaradi manj privlačnih spodbud za tuje investitorje, protekcionizma države, ki otežuje poslovanje podjetij, in oteženega zaposlovanja tujcev. Tudi področje varstva konkurence je bilo ...

Spletni dogodek z naslovom Uresničitev inovacij s skupnostjo EIT Manufacturing so 15. junija 2021 organizirali SRIP MATPRO, Inštitut Jožef Stefan in SRIP ToP.Institut Jožef Stefan (IJS) je polnopravni član inovacijske skupnosti Evropskega Instituta za inovacije in tehnologijo na področju proizvodnje [European Institute of Innovation and Technology - EIT Manufacturing] – EIT-M, ki v Evropi povezuje vodilne akterje (podjetja, raziskovalne organizacije in univerze) na področju proizvodnje. Njegova glavna ambicija je, da z močno interdisciplinarno in zaupanja vredno skupnostjo doda edinstveno vrednost evropskim izdelkom, postopkom, storitvam in spodbudi ustvarjanje v okviru globalno konkurenčne in trajnostne proizvodnje.Doc. dr. Igor Kovač, vsebinski koordinator EIT-M na IJS, je na dogodku podal podrobnejše informacije o tem, kaj je EIT-M, kako se lahko podjetja, izobraževalne ustanove in ostali deležniki vključijo v program in kakšne so njihove prve izkušnje.Kot je poudaril, EIT-M za dosego svojih dolgoročnih ambicij uvaja nove programe v celoten trikotnik znanja - za področje inovacij, izobraževanja in ustvarjanja novih podjetij, vse pa z jasnim namenom, pripeljati izdelek, storitev ali postopek na trg (podpirajo pot od TRL 5-7 do TRL 8-9, torej od prototip do ...

Mednarodna konferenca ob začetku slovenskega predsedovanja Svetu EU bo posvečena inovacijam in inovacijskemu ekosistemu Evropske unije in Slovenije. Dogodek ob podpori Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo organizira Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), izveden bo v obliki hibrida s kombinacijo dogodka v živo z omejenim številom udeležencev v dvorani na GZS in spletnega prenosa v živo.Program: 9.00 – Pozdravni nagovor (Tibor Šimonka, predsednik GZS in Zdravko Počivalšek, Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo)9.15 – Panevropski inovacijski sistem: recept za zeleno, digitalno in z inovacijami podprto okrevanje (Mariya Gabriel, komisarka za inovacije, raziskave, kulturo, izobraževanje in mladino, Evropska komisija)9.40 – Kje je Slovenija in kam gremo? (Jernej Salecl, direktor direktorata, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo)10.00 – Pogovor z evropskima samorogoma (Mariano Silveyra, Cabify & TBC)10.20 – Odmor s kavo10.40 – Evropska sredstva za raziskave, razvoj in inovacije v naslednjih letih (predstavnik Evropske Komisije)11.00 – Priložnosti za financiranje raziskav, razvoja in inovacij v Sloveniji (Sibil Klančar, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo)11.15 – Pogovor s slovenskimi inovativnimi podjetji – kje so, kam gredo in kako inovirajo? (Saša Rihtaršič, Danfoss; Matjaž Čemažar, ...

[Vir: sporočilo za javnost GZS] Konec maja je bil v obravnavo in sprejem poslan predlog Zakona o sežigalnicah odpadkov in napravah za sosežig odpadkov. Gospodarska zbornica Slovenije opozarja, da predlog zakona ruši skupno politiko in pristop, ki na področju emisij iz industrijskih naprav v EU velja že skoraj 35 let in zajema cca 50.000 naprav. Z usmerjanjem zgolj na emisije v zrak iz nekaterih naprav namreč vzpostavlja parcialni pogled na okolje.Na Gospodarski zbornici Slovenije izpostavljamo, da predlog zakona s pomanjkljivo strokovno tehničnim vpogledom v področje, ki ga želi urediti, naprave za sežig in sosežig odpadkov v Sloveniji spravlja v potencialno neskladje z dogovorjenimi tehnološkimi merili, ki so strokovno opredeljena in dogovorjena na ravni EU ter za vse v celotni Evropi veljajo enako.Mejne emisijske vrednosti, ki jih je možno v določeni panogi doseči z uporabo najboljših razpoložljivih tehnik, se ugotavljajo skozi »Seviljski proces«, ki predstavlja poseben protokol zbiranja podatkov o uporabljenih tehnologijah in z njimi povezanimi emisijskimi vrednostmi, na osnovi katerih se pripravijo referenčni dokumenti najboljših razpoložljivih tehnologij - »BAT«. Imenovani protokol določa tudi postopke zagotavljanja in preverjanja kakovosti zbranih ...

Katere raziskave bodo (so)financirane preko Obzorja Evropa, novega evropskega programa za raziskave in inovacije? Evropska komisija je skupaj z nacionalnimi strokovnjaki več mesecev pripravljala programe dela, od 15.junija 2021 pa so ti tudi uradno objavljeni na portalu Funding & Tenders Portal, enotni vstopni točki za vse centralizirane programe Unije. o vseh programov dela lahko dostopate preko povezave >>> Portal Funding & tender opportunities >>>  

Do 25. 6. 2021 je v javni obravnavi predlog Uredbe o spremembah uredbe o zagotavljanju prihrankov energije. Predlog predvideva povišanje višine prispevka za energetsko učinkovitost, ki ga plačuje končni odjemalec električne energije, zemeljskega plina in toplote iz omrežja ter končni odjemalec trdnih, tekočih in plinastih goriv je preračunano na prodajno enoto za posamezno vrsto energije. Prvo povišanje, ki bo veljalo predvidoma od 1. 10. 2021 do konec 2023, predvideva 50 % povišanje prispevka na prodajno enoto za posamezno vrsto energije. Drugo poviševanje višine prispevka v višini 50 % je predvideno za obdobje 2024-2025 in tretje 50 % povečanje od 2026 naprej. Če ponazorimo, se bo višina prispevka za električno energijo s sedanje vrednosti 0,08 €c/kWh povišala na vrednost 0,27 €c/kWh v letu 2026. Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) pripravlja skupni odziv na objavljeni predlog v času javne razprave in  člane vabi k posredovanju pripomb na elektronski naslov romana.bencina@gzs.si do vključno 23. 6. 2021. Tabelarični prikaz: ...

S 15. junijem se je epidemija COVID-19 v Sloveniji iztekla. Po besedah državnega sekretarja na Ministrstvu za zdravje mag. Franca Vindišarja je trenutna epidemiološka situacija v državi ugodna, vendar bo svetovalna skupina kljub razglašenemu koncu epidemije še naprej tedensko ocenjevala potrebnost posameznih ukrepov, večjih sproščanj se za sedaj ne nadejajo. Več na portalu gov.si >>>

Strateško razvojno-inovacijsko partnerstvo Materiali kot končni produkti - SRIP MATPRO so v prvem sklopu Okoljskega dneva gospodarstva, ki je potekal virtualno 4. junija 2021, predstavili predstavniki gospodarstva in institucij znanja: NOVE VREDNOSTNE VERIGE ZA PODNEBNO NEVTRALNO KROŽNO GOSPODARSTVO SE ZAČENJAJO S PRAVIMI SUROVINAMI – MATERIALI, MOŽNOSTI NJIHOVEGA RAZVOJA IN PREBOJA dr. Matjaž Godec, Inštitut za kovinske materiale in tehnologije: RAZVOJ MATERIALOV IN TEHNOLOGIJ ZA ZELENI PREHOD dr. Jožef Medved, Naravoslovnotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani, dr. Bojan Podgornik, Inštitut za kovinske materiale in tehnologije, dr. Peter Cvahte, IMPOL 2000 d.d., dr. Stanislav Kores, TALUM d.d. Kidričevo POLIMERNI MATERIALI PRIHODNOSTI KOT POMEMBEN ELEMENT NA POTI DO TRAJNOSTI dr. Andrej Kržan, Kemijski inštitut in  Jure Pocrnjič, AFormX d.o.o.. Poseben poudarek je bil tokrat namenjen dvema pilotnima centroma, SiPCAST – Slovenski pilotni center za napredne strjevalne tehnologije in SiPCOMAT – Slovenski pilotni center za kompozitnr materiale.    

Svet za razvoj SAZU izvaja serijo posvetov na temo Komunikacijske tehnologije za življenje na daljavo: med oddaljenostjo in odtujenostjo. Četrti posvet z naslovom Digitalni razvoj Slovenije: perspektive, problemi in rešitve bo potekal v torek, 15. junija 2021 med 11. in 14.30 uro v digitalnem okolju MiTeam. Ob tem še posebej vabijo člane SRIP-ov, da pripravijo svoje predstavitve in jih preko povezave v vabilu pošljejo za objavo v virtualno okolje MiTeam. Podjetjem na ta način posvet ponuja odlično priložnost, da opozorijo nase tako »Europe’s largest digital innovation community« kot tudi na svoje inovativne rešitve, ki predstavljajo potencial za financiranje iz NOO programa in drugih EU sredstev. Na posvetu bo gost tudi eden glavnih svetovalcev EU na digitalnem področju Willem Jonker, ki bo po svojem nastopu cca 20 minut na voljo za odgovore na vprašanja udeležencev. V zaključku nudijo zainteresiranim podjetjem možnost dvominutnega nastopa v živo. Podrobnejše informacije najdete v pripetem pdf dokumentu >>>  

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je na Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) posredovala pripombe na objavljeni predlog interventnega zakona, namenjenega predvsem pomoči najbolj prizadetim dejavnostim. Pri tem je izpostavila, da so bile tudi druge dejavnosti omejene v svojem delovanju, bodisi neposredno z začasnimi prepovedmi bodisi zaradi same narave dela. Zato se GZS zavzema za horizontalne ukrepe, ki so dostopni vsem gospodarskim subjektom pod enakimi pogoji, s čemer se zagotavlja enakopraven položaj vseh gospodarskih subjektov na trgu. Kot ključne ukrepe vidi zbornica razširitev uporabe Pravilnika o merilih sorazmernosti, površinsko odkopavanje v zvezi z reševanjem podaljševanja koncesij za izkope mineralnih surovin za slovensko industrijo gradbenega materiala ter podaljšanje ukrepa subvencioniranja dviga minimalne plače v 2021 do konca leta 2021. Poleg teh pa je GZS navedla predloge za spremembe/dopolnitve obstoječih členov predloga zakona in še enkrat izpostavila tiste predloge za dodatne ukrepe, ki bi po mnenju GZS še bili nujni. Svoje pripombe je GZS pred že predstavila tudi na seji Strokovnega sveta za konkurenčno in stabilno poslovno okolje.

Vljudno vabljeni na predstavitev v soorganizaciji SRIP-a MATPRO, Inštituta Jožef Stefan in SRIP ToP: Uresničitev inovacij s skupnostjo EIT Manufacturing. Institut Jožef Stefan (IJS) je v letu postal pravnomočni član inovacijske skupnosti Evropskega Instituta za inovacije in tehnologijo (European Institute of Innovation and Technology -EIT), ki v Evropi povezuje vodilne akterje na področju proizvodnje (Manufacturing) - EITM (https://eitmanufacturing.eu/). Njegova glavna ambicija je, da z močno interdisciplinarno in zaupanja vredno skupnostjo doda edinstveno vrednost evropskim izdelkom, postopkom, storitvam in spodbudi ustvarjanje v okviru globalno konkurenčne in trajnostne proizvodnje. Cilj EITM ni le prilagoditi se 4. industrijski revoluciji, temveč jo voditi. V ta namen uvaja nove programe v celoten trikotnik znanja - za področje izobraževanja, inovacij in ustvarjanja podjetij. Doc. dr. Igor Kovač, vsebinski koordinator EITM na IJS, bo v ta namen podal informacijo, kaj je EITM, kako se lahko podjetja, izobraževalne ustanove in ostali vključijo v program in kakšne so prve izkušnje. Prijava >>> Na e-naslov boste prejeli potrditev vaše prijave, kjer boste imeli priloženo tudi povezavo na predstavitev.

Indeks nabavnih managerjev v proizvodnji v območju evra je maja dosegel najvišji nivo, 63,1 (24-letni vrh), kar je bilo nad prvo oceno (62,8). Na Nizozemskem, v Avstriji, Italiji in na Irskem so beležili rekordne ravni, v Franciji, Španiji in Grčiji so bili od rekordov oddaljeni le malo. Dolgi dobavni roki dvigujejo raven cen pri surovinah in polproizvodih, saj proizvajalci tekmujejo za omejen nabor vhodnih materialov. Ker se povpraševanje kot plima širi, je doseglo skoraj vse članice, precej podobno je v svetovni proizvodnji. Pogled na lestvico pričakovanj med državami (J.P. Morgan Global Manufacturing) kaže, da je optimizem največji prav v državah območja evra, drugih državah članicah EU-27 in ZDA, sledijo Tajvan, Avstralija, Kanada (zadnji veliki proizvajalki surovin), Brazilija in Južna Koreja.[Vir: Izpod peresa glavnega ekonomista GZS od 29. maja do 4. junija 2021 ]

V maju 2021 se je medletna rast cen (HICP indeks, princip teritorialnih nakupov) povišala na 2 % v območju evra, kar je bilo pretežno posledica rasti cen energentov (+13,1%). Cene košarice potrošnikov brez energentov so medletno porasle le za 0,9 %, kar ne odstopa veliko od trendov v preteklih mesecih. Pri tem je potrebno opozoriti, da so se uteži v košarici HICP v začetku leta prilagodile povprečni porabi potrošnikov v letu 2020, ki je bila netipična. To pomeni, da je dejanska inflacija, ki jo doživlja povprečni potrošnik, nekoliko višja kot sicer kaže sprememba.[Vir: Izpod peresa glavnega ekonomista GZS od 29. maja do 4. junija 2021 ]

Bruto domači proizvod v Sloveniji se je v 1. četrtletju 2021 na letni ravni realno povečal za 1,6 % (prilagojeno za sezono in koledar za 2,3 %), kar je primerjalno gledano najvišja rast med članicami EU, ki so podatke že objavile na portalu Eurostata. Predhodno smo ocenjevali, da bo padec sicer manjši od povprečja EU-27, nekje pri 1 %, pri čemer smo bili med večjimi optimisti. Tehtan padec v EU-27 je znašal (brez sedmih manjših EU držav) 1,7 % (prilagojeno za sezono in koledar, kar zagotavlja ustrezno primerjavo), pri čemer so največje padce beležile Portugalska (-5,4 %), Španija (-4,3 %) in Nemčija (-3,0 %), med primerljivimi srednjeevropskimi državami pa je bila situacija precej različna. Le Slovaška je beležila rahlo rast (+0,5 %). Srednji padec (se razlikuje od tehtanega, ker izenači pomen velikih in majhnih članic EU) je znašal 1,3 %, kar je nekoliko manj od tehtanega, in je posledica tega, da so večja gospodarstva bolj razvita, z večjim deležem storitev, še posebej turizma (ta je še vedno bolj prizadet kot ostale dejavnosti). Presenetljiva je primerjava različnih elementov izdatkovne strukture BDP. ...

Svetovni denarni sklad (IMF) je pričakovano izdal nekoliko bolj previdno napoved o gospodarskih gibanjih za leti 2021 in 2022 za Slovenijo. BDP naj bi se letos po njihovi oceni okrepil »le« za 3,9 %, v naslednjem letu pa za 4,5 %. Sloveniji predlagajo ohranjanje fiskalne podpore na kratek rok, predvsem zaradi negotovosti, povezane s pandemijo. Ko se bo gospodarsko okrevanje okrepilo, bi morali podporne ukrepe umakniti. Javno-finančni primanjkljaj naj bi zmanjševal v srednjem roku zmerno hitro, fiskalno pravilo pa bi moralo še vedno biti upoštevano. Ambicioznim napovedim o javnih vlaganjih bi moralo slediti okrepljeno upravljanje javnih financ z namenom znižanja tveganj pri njihovi izvedbi.[Vir: Izpod peresa glavnega ekonomista GZS od 22. do 29. maja 2021 ]

Cene uvoženih proizvodov so bile v aprilu 2021 v povprečju za 1,8 % višje kot v prejšnjem mesecu in za 7,0 % višje kot pred enim letom. Od uvoženih proizvodov so se v enem letu najizraziteje podražili proizvodi v skupini oskrba z električno energijo, plinom in paro (za 179 %) ter proizvodi v skupini surova nafta in zemeljski plin (za 77 %), izraziteje pocenili pa proizvodi v skupini premog in lignit (za 14,6 %). V prvih štirih mesecih so tako bile povprečne cene uvoženih energentov višje za 14 %, surovin za 5 %. Na drugi strani so bile cene proizvodov za investicije višje za 1,1 %, proizvodov za široko porabo pa nižje za 1,1 %. Iz tega sledi, da se višje cene surovin še ne odražajo tudi v višjih cenah uvoženih polproizvodov in končnih proizvodov, vendar bi se morala tudi dinamika teh cen vsaj začasno okrepiti [Vir: Izpod peresa glavnega ekonomista GZS od 22. do 29. maja 2021 ]