Po pisanju Analitike GZS so se gibanja pri večjih porabnikih aluminija, bakra in jekla avgusta precej umirila, kar še vedno pomeni, da beležijo rast proizvodnje in naročil, a je ta denimo najnižja v zadnjih 6 (baker) do 14 mesecih (jeklo). Med porabniki bakra so bili ameriški in azijski še vedno zelo optimistični, evropske družbe pa so beležile najšibkejši sentiment od začetka leta. Pri jeklu je bilo drugače. Evropski in ameriški porabniki jekla so beležili precej več naročil kot azijski.

Rast slovenske industrijske proizvodnje je bila julija glede na predhodni mesec negativna (-1,7 %, ocena Analitike GZS: -1,0 %), medletno (glede na julij 2020) pa je bila višja za 8,9 %. Pričakovano se je rast upočasnila (v 1. polovici leta je bila medletno višja za 15 %) na 13 % v prvih sedmih mesecih leta 2021. V rudarstvu je bila industrijska proizvodnja v omenjenem obdobju medletno nižja za 2,6 %, v energetiki za 1,5 %, v predelovalnih dejavnostih pa je bila višja za okoli 15 %. Če se bo industrijska proizvodnja v preostanku leta ohranila na julijski ravni (precej verjetno je, da bo celo zrasla), bo rast v celotnem letu znašala okoli 9 %, kar je precej nad aktualno osrednjo oceno (Eastern European Consensus: 7,5 %). Najvišjo rast industrijske proizvodnje v prvih sedmih mesecih so imele naslednje proizvodne dejavnosti: druge raznovrstne dejavnosti (+29 %), proizvodnja tekstilij (+28 %), električnih naprav (+27 %), popravila in montaža strojev (+27 %), proizvodnja kovinskih izdelkov (+25 %) in proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas (+24 %). Padec je beležila le dejavnost proizvodnje usnje ...

Stališče GZS glede najnovejšega Odloka o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2, ki je bil objavljen v Uradnem listu št. 146/2021 z dne 11. september 2021. Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) pozdravlja odločitev Vlade RS, da se kljub poslabšanju epidemiološke situacije v RS gospodarskih dejavnosti ne zapira, ter da gospodarstvo lahko posluje pod zagotavljanjem pogoja PCT v čim večjem obsegu. Na GZS zagovarjamo čim večjo precepljenost prebivalstva proti COVID-19 ter spodbujanje zaposlenih k cepljenju, saj bomo le na ta način zagotovili odprtost države tudi v jesenskem in zimskem obdobju. V zvezi z zadnjim vladnim odlokom, ki bo začel veljati s 15. 9. 2021, pa smo na GZS kritični do odločitve vlade, da se strošek testiranja vseh zaposlenih prenese na delodajalce. Ocenjujemo, da delodajalci ne morejo kriti stroškov testiranja zaposlenim, ki se ne želijo odločiti za brezplačno alternativo – cepljenje. Po našem mnenju naj vsak posameznik nosi odgovornost za svojo odločitev ter s tem tudi za stroške testiranja, v kolikor se ne odloči za cepljenje in za to nima utemeljenih zdravstvenih razlogov. Obenem poudarjamo, da ...

Odlok o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2 (Uradni list RS, št. 142/21) določa, da za zaposlene v dejavnostih ponujanja in prodaje blaga in storitev, na deloviščih ter v mnogih drugih dejavnostih velja obvezno testiranje s testi HAG ali PCR oziroma samotestiranje, v kolikor ti zaposleni niso prebolevniki ali cepljeni proti COVID-19. Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS), Trgovinski zbornici Slovenije (TZS), Združenju delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije (ZDOPS) ter Združenju delodajalcev Slovenije (ZDS) poudarjajo, da strošek testiranja zaposlenih nikakor ne more bremeniti delodajalcev. Vsakršne dodatne finančne obremenitve podjetij prinašajo izrazito negativne učinke za slovensko gospodarstvo, saj jih marsikatero že tako prizadeto podjetje enostavno ne bo preneslo. Reprezentativne delodajalske organizacije menijo, da delodajalci ne morejo kriti stroškov testiranja zaposlenim, ki se ne želijo odločiti za brezplačno alternativo – cepljenje. Prelaganje finančnega bremena testiranja na delodajalce ne bo prispevalo k višji stopnji precepljenosti prebivalstva, še več - verjamemo, da bo imelo celo nasproten učinek. Glede na navedeno so navedene delodajalske organizacije na Vlado RS naslovile predlog za določitev pravnih podlag, ...

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo - Delegacija RS pri Evropski vesoljski agenciji (ESA) v sodelovanju z  ESA  organizira 14. in 15. 9. 2021 dva spletna dogodka: 14. 9. 2021 bo namenjen predstavitvi novega razpisa RPA (Requesting Party Activities - https://www.esa.int/About_Us/Business_with_ESA/Programme_for_Associate_Member_States), ki je namenjen le slovenskim podjetjem in raziskovalnim institucijam,  in pripravi prijave na RPA. Prijava na RPA je nekoliko drugačna od prijav na druge razpise ESA, zato bo izvedena posebna krajša predstavitev tovrstnih prijav. V program je vključena tudi virtualna predstavitev s strani predstavnika Thales Alenia Space (TAS) 15. 9. 2021 bo ESA izvedla splošni »proposal writing seminar« - izobraževanje za pripravo prijav na razpise ESA. Predhodna prijavaZainteresirane za virtualno spremljanje obeh dogodkov prosimo za predhodno prijavo na naslov metka.urbas@gov.si in sicer do 9. 9. 2021, da lahko  predhodno pošljemo gradiva. To je še posebej pomembno za »proposal writing«, saj bo gradivo vključevalo tudi »domačo nalogo« pred seminarjem. Okvirni program Torek, 14. 9. 2021 -  Predstavitev RPA, TAS, priprava prijave na RPA9:00-9:15 - Prijava9:15-9:30 - Pozdrav s strani Delegacije RS pri ESA9:30-10:30 - Predstavitev RPA (ESA)10:30-11:00 - Predstavitev ...

Predstavnike slovenskih podjetij s področij naprednih materialov in tehnično-tehnoloških rešitev za pametne tovarne, ki želijo obiskati svetovno razstavo EXPO 2020 Dubaj in se v slovenskem in izbranih tujih paviljonih srečati z novimi potencialnimi poslovnimi partnerji, vljudno vabimo k udeležbi v gospodarski delegaciji, ki bo potekala od 21. do 24. novembra 2021. Organizatorji delegacije Gospodarska zbornica Slovenije, v partnerstvu s SPIRIT Slovenija in Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo, za udeležence delegacije pripravljajo: - aktivno udeležbo na poslovnem forumu, osredotočenem na promocijo slovenskih prebojnih rešitev s področij razvoja naprednih materialov in tehnično-tehnoloških rešitev za pametne tovarne, - poslovno mreženje s potencialnimi poslovnimi partnerji ciljnih tujih trgov, - strokovno voden obisk slovenskega in izbranih tujih paviljonov na EXPO 2020 Dubaj. Podrobnejše informacije, program in prijave >>> Prijave je potrebno oddati preko elektronskega obrazca najkasneje do 12. oktobra 2021 oziroma do zasedenosti prostih mest. Mikro, mala in srednja podjetja imajo možnost sofinanciranja dela stroškov z uveljavitvijo vavčerja za udeležbo v gospodarskih delegacijah, ki ga je razpisal Slovenski podjetniški sklad (SPS).

Cene uvoženih proizvodov v Sloveniji so bile v juliju 2021 v povprečju za 2,8 % višje kot v predhodnem mesecu in za 12,8 % višje kot pred enim letom. Od uvoženih proizvodov so se v enem mesecu najizraziteje podražili proizvodi v skupini surove nafte in zemeljskega plina (za 16,8 %) in v skupini oskrbe z električno energijo, plinom in paro (za 12,8 %), pocenili pa proizvodi v skupini farmacevtskih surovin in preparatov (za 0,5 %). Pomembneje so se podražili tudi proizvodi predelovalnih dejavnostih (+2,3 %). V prvih sedmih mesecih leta 2021 so bili zadnji dražji za 4,5 % (pomeni potencial za rast cen izdelkov), rude in kamnine za 37 % in energenti za 109,3 %. Hkrati ti trendi jasno odražajo, da surovine le delno vplivajo na spremembo končnih cen izdelkov, ti izdelki pa ne predstavljajo tudi končne prodajne cene izdelkov za kupce. V prihodnjih mesecih ne pričakujemo več dodatne rasti cen energentov in drugih surovin (tako vsaj za zdaj izhaja iz situacije na mednarodnih surovinskih trgih), pričakujemo pa nadaljevanje zmernejše rasti cen proizvodov v predelovalni dejavnosti.[Vir: Izpod peresa glavnega ...

V ponedeljek, 6. septembra 2021, je Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) v javno obravnavo posredovalo osnutek novele Uredbe o embalaži in odpadni embalaži. Gre predvsem za spremembo 9. člena Uredbe o embalaži in odpadni embalaži, ki je nastala na podlagi pobude GZS in TZS, ki spreminja označevanje embalaže z oznakami embalažnih materialov iz obveznega v prostovoljno. Predlog predpisa je dostopen na portalu e-demokracija >>> Komentarje lahko oddate do 21. 9. 2021.

Dogodek, ki bo potekal 16. 9. 2021 v okviru Mednarodnega obrtnega sejma (MOS) je namenjen malim in srednje velikim podjetjem ter start up podjetjem, ki proizvajajo izdelke in nudijo storitve ter inovativne rešitve na področju: avtomobilske industrije, kovinsko predelovalne industrije, lesnopredelovalne industrije, trajnostne gradnje, elektrike in elektronike, plastike in kompozitov, obnovljivih virov energije, rešitev v industriji 4.0 / tehnologije (pametni stroji, roboti, pametna logistika, kibernetska varnost, itd.), raziskovanja, razvoja in prenosa tehnologij, transporta in logistike, trgovine. Dogodek je odlična priložnost za podjetja, ki iščejo nove poslovne partnerje, kupce in dobavitelje ter nove nabavne vire. Dogodek nudi mreženje, izmenjavo dobrih praks, razvijanje idej o novih projektih in navezovanje stikov za izvedbo le teh ter navezovanje novih poslovnih kontaktov neposredno s slovenskimi in tujimi podjetij. Število mest je omejeno. Dogodka se bo lahko udeležilo 100 podjetij z omenjenih področij, ki imajo lastne proizvode in inovativne rešitve. V primeru večjega interesa za udeležbo bodo podjetja izbrana na podlagi naslednjih kriterijev (upoštevani bodo podatki za leto 2020): število zaposlenih, delež izvoza v prihodkih in višina prihodkov od prodaje. Udeležba na dogodku je brezplačna, obvezna pa je predhodna ...

Azijska gospodarstva s krčenjem proizvodnje v avgustu Globalni proizvodni indeks JP Morgan Global Manufacturing je pokazal, da je bilo razpoloženje v svetovni industriji konec avgusta (54,1) nekoliko nižje kot julija (55,4), kar je bila posledica nižje rasti proizvodnje in novih naročil ter dviga stroškov vhodnih surovin in polizdelkov. Rast se je upočasnila tako v ZDA kot v območju evra, medtem ko so bili indeksi v azijskih državah v povprečju celo pod 50, kar nakazuje na krčenje proizvodnje v zadevnem mesecu. To je povezano s širjenjem primerov okužb s COVID-19 v številnih azijskih gospodarstvih. Med 31 največjimi gospodarstvi je bilo razpoloženje v proizvodnem sektorju najvišje na Nizozemskem, Irskem, v Nemčiji in Avstriji, podobno kot tudi v juliju. Med drugimi evropskimi državami velja izpostaviti, da se je optimizem v grškem proizvodnem sektorju povečal na najvišji nivo v zgodovini. Tudi v mediteranskih državah Italiji in Španiji se je optimizem v proizvodnem sektorju povečal. Povsem na dnu so bile države, kot so Mjanmar, Vietnam, Malezija, Indonezija in Filipini. Pričakujemo, da bo krčenje proizvodnje v zadnjih naštetih državah povečalo težave pri dobavah elektro in elektronske opreme ...

V Uradnem listu (št. 142/2021 z dne 20.8.2021) je bil objavljen Odlok o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2. Odlok o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja zaradi preprečitve ponovnih izbruhov okužb in širjenja okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 začasno določa pogoje prebolevnosti, cepljenja ali testiranja, pogoje za ustreznost testa, uporabo testa HAG za samotestiranje, uporabo zaščitne maske na javnih krajih oziroma prostorih, obvezno razkuževanje rok, medosebno razdaljo in prezračevanje zaprtih prostorov. V odloku je določeno, da morajo PCT pogoj izpolnjevati vse osebe, ki pri opravljanju dela prihajajo v neposreden stik z drugimi osebami oziroma so udeležene v okoljih ali dejavnostih v Republiki Sloveniji, kjer obstaja neposredna nevarnost za izbruh okužbe in širjenje okužb s COVID-19 in s tem nevarnost za zdravje oseb, ki delajo v tem okolju ali uporabnikov storitev. Odlok lahko preberete v pripetem pdf dokumentu >>> Več na portalu gov.si >>>

Slovensko gospodarsko in raziskovalno združenje (SBRA) iz Bruslja je 1. septembra 2021 pripravilo spletni informativni dan Evropskega obrambnega sklada (EDF) za slovenske deležnike.Na dogodku je bil predstavljen delovni program Evropskega obrambnega sklada za leto 2021 in razpisi za zbiranje predlogov za leto 2021 v 15 tematskih kategorijah ukrepov.Predstavljene so bile tudi izkušnje uspešnih koordinatorjev projektov v prejšnjih razpisih EDIDP in PADR, udeleženci pa so razpravljali tudi o izgradnji partnerstev na ravni EU v obrambnem sektorju.Video posnetek je na voljo na povezavi >>>Prezentacije koordinatorjev projektov so dostopne na povezavi >>>

GZS-Regionalna zbornica Gorenjska je ob boku s podporniki INOvativnosti in v partnerstvu z Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) in Javne agencije SPIRIT Slovenija 3. septembra podelila priznanja najboljšim inovacijam v regiji. Zlato priznanje je prejela inovacija Razvoj nove vrste jekla za električna vozila EV22AL1 inovatorjev Ermine Pašić, Anice Pesjak, Stanislava Jaklja, Romana Robiča, Janeza Katnika, Martina Jerama, Igorja Smoleja, Antona Jakliča, Zmaga Jeraja in Mojce Smolej. Z inovacijo se družba SIJ Acroni odločno usmerja na obetavne in hitro rastoče trge neorientiranih (NO) pločevin. Uspešno so zaključili drugi sklop poglavja razvoja izdelkov zahtevnejših specialnih neorientiranih elektro pločevin za vgradnjo v pogonske motorje električnih in hibridnih vozil, ki jih odlikujejo znatno izboljšane elektromagnetne lastnosti. Razvoj novega jekla v skupini specialnih neorientiranih elektro pločevin velja za eno od pomembnih usmeritev znotraj strateških smernic razvoja hladno valjanega programa v SIJ Acroni, saj so izboljšali končni izplen materiala, znižali stroške izdelave in obenem postavili novo stabilno platformo za nadaljnji razvoj najzahtevnejših končnih NO pločevin. Bronasto priznanje je prejela inovacija Razvoj in vpeljava lastne realno-časovne mobilne storitve inovatorjev Aljoše Visterja, Jureta Siege in Aleksa Kobentarja. V podjetju ...

Vlada Republike Slovenije je izdala Uredbo o spremembi Uredbe o organih v sestavi ministrstev (Uradni list RS, št. 101/21), na podlagi katere se v skladu s predpisi o varstvu okolja s 1. 9. 2021 pristojnost za izvajanje upravnih nalog s področja varstva okolja ter strokovnih in upravnih nalog s področja ohranjanja narave, razen upravnih in strokovnih nalog v zvezi z odgovornostjo za preprečevanje oziroma sanacijo okoljske škode, z Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO) prenaša na Ministrstvo za okolje in prostor (MOP). MOP naproša, da vse vloge, s katerimi se bodo začeli upravni postopki s področja varstva okolja ter ohranjanja narave, od 1. 9. 2021 naslavljate na Ministrstvo za okolje in prostor, Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana, oziroma na elektronski naslov: gp.mop@gov.si. Upravni postopki, ki so se začeli do 31. 8. 2021, se bodo končali na Agenciji Republike Slovenije za okolje, zato MOP naproša, da dopolnitve vlog in druga pisanja v zvezi s temi upravnimi postopki naslavljate na Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Vojkova 1b, 1000 Ljubljana, oziroma na elektronski naslov: gp.arso@gov.si. MOP hkrati obvešča, da na ...

31. avgusta 2021 je v Ljubljani potekal Dan slovenske elektroindustrije, ki ga je pripravila Zbornica elektronske in elektroindustrije pri Gospodarski zbornici Slovenije. Na dogodku so predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije z gosti predstavili slovensko in evropsko elektroindustrijo, izzive in priložnosti v panogi ter trende za prihodnost, odvila pa se je tudi okrogla miza s podjetniki in strokovnjaki povezanih področij. Na okrogli mizi je sodeloval tudi predsednik SRIP-a MATPRO Marko Drobnič, predsednik Združenja kovinskih materialov in nekovin ter predsednik uprave Talum d.d. . Slovenska elektroindustrija je izrazito usmerjena proti tujim trgom, kjer v zadnjih letih izvoz konstantno raste. V letu 2020 je bila v primerjavi z letom 2019 zabeležena 1,4% rast, s 4,6 milijardami € čistih prihodkov od prodaje na tujih trgih. Prihodki, ustvarjeni na tujih trgih, predstavljajo 82,9 % (60,5 % v EU in 22,4 % izven EU) vseh čistih prihodkov od prodaje, pri tem pa je najpomembnejša uvozna in izvozna država Nemčija. V uvodnemu nagovoru dogodka je mag. Aleš Cantarutti, generalni direktor GZS, izpostavil izjemen pomen elektroindustrije za slovensko gospodarstvo izjemen, saj je marsikatero področje odvisno od poslovanja in rasti elektroindustrije.Pomembno vlogo ...

Na seji predstavnikov GZS in njenega Strateškega sveta za energetski prehod (SSEP) 30. avgusta 2021, ki sta se je udeležila tudi državni sekretar na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo RS Andrej Čuš ter državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo RS Blaž Košorok, so udeleženci govorili o stanju in prihodnosti slovenske energetike. Ključno sporočilo zasedanja je: »Energetika je strateška panoga, nujne so strateške odločitve. In sprejeti jih moramo danes, ne jutri!«V teh dneh se izteka javna razprava o Zakonu o energetski politiki, ki ga pripravlja Ministrstvo za infrastrukturo Republike Slovenije. Predlagani zakon ne predvideva priprave Energetskega koncepta Slovenije, kar bi lahko pomenilo, da bo Slovenija ostala brez dokumenta, ki bi opredelil razvojne korake in potrebne aktivnosti slovenskega energetskega prehoda, ki je temelj boja proti podnebnim spremembam.Mnenja udeležencev 6. seje SSEP o nujnosti Energetskega koncepta Slovenije so se sicer razhajala, vsi pa so si bili edini, da je energetski prehod izjemno zahtevna in kompleksna naloga, ki zahteva celovit in konkreten operativni načrt, temelječ na strateških odločitvah.Energetika je tesno povezana z vsemi gospodarskimi panogami pa tudi z javnim sektorjem in blaginjo ...

Na področju trajnostne pridelave, uporabe in predelave surovin (minerali, kovine in napredni materiali) je v sklopu skupnosti Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo na področju surovin (EIT RawMaterials) odprtih nekaj odličnih priložnosti za razvoj inovacij. Gre za brezplačne programe, zato pozivamo k prijavam čim večjega števila  inovatorjev. Accelerator (faza 1) Program pospeševalnika je namenjen skupinam, obstoječim startupom ali majhnim do srednje velikim podjetjem, katerih izdelek/storitev je na minimalni stopnji TRL4 (preverjenost v laboratoriju) na področju surovin, s podporo v višini 15.000€. Več o tem: https://eitrawmaterials.eu/accelerator. Rok prijav je 3. 9. 2021  Booster Program spodbujanja oblikovanih skupin/startupov/podjetij s stopnjo razvitosti TRL4 (preverjenost v laboratoriju) v sektorju surovin, s podporo v višini 60.000€. Več o tem: https://eitrawmaterials.eu/booster-call/. Rok prijav je 3. 9. 2021. Regional Innovation Competition 2021 Tekmovanje za startupe s področja surovin - mineralov, kovin in naprednih materialov. Udeležence čakajo delavnice, mentorstva in denarne nagrade za prva tri mesta. Več o tem na: https://eitrawmaterials.eu/regional-innovation-competition-2021/. Rok prijav je 28. 9. 2021.

Zbirnik mnenj informacijske pooblaščenke RS za delodajalce najdete na portalu GZS - Poslovni nasveti v času koronavirusa: GDPR v času korone >>>

Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) je v javno obravnavo predložilo nov pravilnik o obratovalnem monitoringu stanja tal, ki bo nadomestil obstoječega. Ker so bili na nivoju Evropske unije v letu 2018 sprejeti in v Sloveniji prevzeti novi standardi za področje vzorčenja tal, je bilo treba v pravilniku neveljavne standarde nadomestiti z veljavnimi. Preverjeni in popravljeni so tudi standardi, ki se nanašajo na analizne metode parametrov. S tem je predlog novega pravilnika glede standardov sedaj usklajen s Pravilnikom o monitoringu kakovosti tal (Uradni list RS, št. 68/19), kar zagotavlja večjo primerljivost podatkov. Ministrstvo za okolje in prostor je bilo opozorjeno tudi na nekatere nejasnosti, ki so se izkazale pri izvajanju doslej veljavnega pravilnika, predvsem v delu, ki se nanaša na pogoje za pridobitev pooblastila za izvajanje obratovalnega monitoringa stanja tal, ki so po navedbah ministrstva sedaj odpravljene. Javna obravnava poteka do 16. 9. 2021. Pripombe lahko podate preko spletne povezave >>> Vabimo vas, da s podanimi pripombami seznanite tudi GZS-Službo za varstvo okolja.

Avstrijski proizvodni indeks nabavnikov se je v juliju z rekordne ravni v juniju (67,0) pričakovano znižal na 63,9. Padec je predvsem posledica nižje rasti novih naročil (predvsem sektor investicijskih dobrin), ki je bila tako najnižja po februarju 2021. Pri tem so nova naročila odražala tudi izzive pri dobavljivosti polprevodnikov v avtomobilski industriji. Podjetja so poročala o oblikovanju večjih varnostnih zalog in podaljšanju časa dobavljivosti. Okoli 72 % avstrijskih proizvodnih podjetij je poročalo o dolgih dobavnih rokih, kar je bilo sicer nekoliko manj kot v rekordnem maju 2021. Ob tem so podjetja poročala tudi o pomanjkanju elektronskih komponent in jeklenih specializiranih izdelkov. Pričakovanja o prihodnosti so ostala precej pozitivna, vendar najmanj v primerjavi z drugimi mesečnimi anketami v letu 2021. [Vir: Izpod peresa glavnega ekonomista Analitike GZS, od 24. do 30. julija 2021]

Proizvodnja električne energije je bila v juniju 2021 za 6 % nižja kot v predhodnem mesecu in za 8 % manjša kot v juniju 2020. Razlog za to je bila sanacija v družbi TEŠ. Od zaustavitve bloka 7. maja pa do 29. julija so izvajali načrtovana popravila, električno in toplotno energijo pa je elektrarna v tem času zagotavljala s petim blokom in plinskima enotama. V primerjavi z junijem 2020 je bila proizvodnja v hidroelektrarnah junija 2021 za 14 % večja, v termoelektrarnah za 54 % manjša in v jedrski elektrarni 1 % manjša. V primerjavi z junijem 2020 pa se je oskrba s petrolejskim gorivom za reaktivne motorje povečala za 48 %, zemeljskim plinom za 19 %, motornim bencinom za 9 %, dizelskim gorivom za 8 %, drugimi naftnimi proizvodi za 4 % in koksom za 1 %. Navedeni trendi odražajo odsotnost glavnine zajezitvenih ukrepov v juniju 2021.[Vir: Izpod peresa glavnega ekonomista Analitike GZS, od 24. do 30. julija 2021]

23. julija 2021 je bil v Uradnem listu RS št. 121/2021 objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju. Zakon začne veljati 1. januarja 2022. Glavna novost, ki jo prinaša omenjeni zakon, je ureditev postopkov po lastni presoji do vrednosti, kot jih določata Direktivi 2014/24/EU in 2014/25/EU. Novi zakon prinaša še: - spreminjanje mejne vrednosti za javno naročilo blaga, storitev, projektnega natečaja in gradenj. Države članice EU lahko postopke uredijo po lastni presoji. V ta namen že imamo določen nacionalni postopek, t. j. NMV; tega je mogoče uporabljati za blago in storitve do pragov EU, za gradnje pa do 500.000 evrov (brez DDV) na splošnem in do 1.000.000 evrov (brez DDV) na infrastrukturnem področju; - novost glede objave evidenčnih javnih naročil. Po novem naročniki seznam oddanih evidenčnih javnih naročil vsako leto objavijo na spletnem portalu javnih naročil, - z vidika transparentnosti se ureja objava celotne dokumentacije izključno na portalu javnih naročil (razen v delih, kjer to zaradi narave datotek ni mogoče) in objava vseh odločitev o oddaji javnih naročil, tudi tistih, ki se oddajo v postopkih s pogajanji brez predhodne objave (z ...

Evropska centralna banka (ECB) je objavila anketno raziskavo med 142-imi večjimi poslovnimi bankami v območju evra, ki je bila izvedena med 14. in 29. junijem 2021, in odraža naklonjenost bank h kreditiranju. Naklonjenost h kreditiranju je v 2. četrtletju 2021 bila podobno visoka kot v 1. četrtletju, medtem ko se je v letu 2020 še močno slabšala. Izboljšanje je posledica umika zajezitvenih ukrepov in monetarne ter fiskalne podpore (povezano s tem tudi garancije držav na del novih posojil). Banke so sicer poročale o zmerno povečanem povpraševanju po posojilih s strani podjetij in večjem povečanju stanovanjskih posojil. K temu so ključno prispevale splošno nizke obrestne mere. Poleg tega velja omeniti, da so na rast povpraševanja po podjetniških posojilih imele vpli tudi večje potrebe po financiranju nakupov novih osnovnih sredstev (prvič po 3. četrtletju leta 2019). Knjiga podjetniških posojil se je okrepila tudi zaradi refinanciranja dolga in prestrukturiranj dolga kot posledica izteka shem moratorijev in zaradi prevzemnih aktivnosti. Potrebe po financiranju obratnega kapitala so ostale nespremenjene, verjetno tudi zaradi visoke likvidnosti v podjetjih. Pri stanovanjskih posojilih so banke poročale, da je ...

Globalna anketa IHS Markit, ki je bila opravljena med 10 in 29. junijem 2021 med 12.000 podjetji po vsem svetu, kaže, da se je optimizem povišal na najvišjo raven v zadnjih sedmih letih (julijska anketa bo verjetno nekoliko manj optimistična). Razpoloženje je bilo najvišje v območju evra, v Združenem kraljestvu in v ZDA. Na drugi strani se je optimizem nekoliko znižal na Kitajske, v Indiji in Rusiji. Podjetja iz Združenega kraljestva, Francije, Nemčije in Italije naj bi najbolj okrepila zaposlovanje, podobno tudi tista v ZDA. Precej več podjetij v razvitem delu gospodarstev bo povečalo investicije v 2021, medtem ko bo povečanje v državah v razvoju nižje. Za R&R naj bi podjetja namenila več sredstev v Združenem kraljestvu, v območju evra ter v Rusiji, manj sredstev naj bi namenila le podjetja v Indiji.[Vir: Izpod peresa glavnega ekonomista Analitike GZS, od 10. do 23. julija 2021]

S 23.7.2021 je začel veljati spremenjeni odlok, ki pri izjemah za vstop v državo brez napotitve v karanteno na domu in brez pogoja PCT dodaja čezmejne delovne migrante, ki imajo delovno razmerje v eni od držav članic Evropske unije ali schengenskega območja in imajo prebivališče v razdalji največ 10 km zračne črte od skupne mejne črte Republike Slovenije in sosednje države, ter se vračajo v petih dneh po prehodu meje. Ta izjema bo po trenutnem odloku veljala do vključno 1. avgusta 2021, saj gre za začasno izjemo, ki bo v veljavi predvidoma do 15. avgusta 2021 oziroma najkasneje do 1. septembra 2021. GZS, ki je tudi predlagala vključitev dnevnih delovnih migrantov med izjeme v Odloku o določitvi pogojev vstopa v Republiko Slovenijo zaradi zajezitve in obvladovanja nalezljive bolezni COVID-19, delodajalcem priporoča, da v tem času spodbujajo zaposlene k čim večji precepljenosti.

Priprave na naslednje razpise za zbiranje predlogov v okviru Sklad za inovacije (Innovation Fund) že potekajo. Po napovedih načrtuje Evropska komisija drugi razpis za velike projekte 26. oktobra letos; razpis bo odprt do 1. marca 2022, rezultate pa bodo objavili julija prihodnje leto. Drugi razpis za male projekte naj bi bil objavljen marca 2022, odprt bo do avgusta 2022, rezultati pa bodo znani v prvem četrtletju 2023.Predvideni proračun drugega razpisa za velike projekte bo znašal med 1,3 in 1,5 milijarde EUR, kar je povečanje v primerjavi s proračunom prvega razpisa. Komisija se je odločila poenostaviti postopek razpisa, metodologija ocenjevanja projektov pa bo v veliki meri ostala podobna. Poleg novih prijav bodo dobrodošle tudi ponovnePredviden proračun drugega razpis za male projekte je 100 milijonov EUR; besedilo razpisa in postopek prijave pa bosta v glavnem podobna prvemu razpisu.Več na spletni strani Evropske komisije >>>

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) pozdravlja izdajo energetskega dovoljenja za JEK 2, saj je stabilna in avtonomna oskrba z električno energijo eden od temeljnih pogojev uspešnega gospodarstva. Ob tem pa poudarja, da morajo biti pred pristopom k projektu znana natančna in transparentna finančna konstrukcija, jasno opredeljeni vsi pogoji, ki jim je treba zadostiti z vidika varnosti, ter dosežen širok družbeni konsenz. GZS pozdravlja energetsko dovoljenje, ki ga je v ponedeljek, 19. julija, Ministrstvo za infrastrukturo Republike Slovenije izdalo za projekt JEK 2. Dovoljenje je odprlo pot za izvedbo upravnih postopkov in pripravo dokumentacije za investicijsko odločanje o projektu, prav tako pa tudi javno razpravo o vlogi jedrske energije v energetskem prehodu v ogljično nevtralno družbo in z njim povezanimi izzivi. GZS bo v javni razpravi o JEK 2 in doseganju podnebnih ciljev do leta 2050 dejavno sodelovala, saj se zaveda ključnega pomena zanesljivosti dobave, okoljske sprejemljivosti in konkurenčnosti električne energije za nadaljnji gospodarski razvoj in blagostanje državljanov.Slovenija je industrijska država; industrija ustvari skoraj 25 % bruto domačega proizvoda (BDP), skupaj s storitvenimi dejavnostmi (prevoz, logistika, turizem, informacijske tehnologije), ki so z ...

V Studiu ob 17h se je voditeljica Urška Jereb z dr. Petrom Wostnerjem (UMAR) in dr. Alešem Ugovškom (GZS) pogovarjala o inovativnosti in investicijah v podjetjih ter o tem, kako izkoristiti obdobje pandemije za preobrazbo in dvig produktivnosti. Sodelovali so še: Saša Rihtaršič (Danfoss Trata) ter prejemniki letošnje Nagrade GZS za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke: Marta Kelvišar (ADRIA DOM), mag. Zdenko Zanoški (Frutarom Etol), Jasna Dominko Baloh (DOBA fakulteta), Marko (Lumar IG).Oddaja je bila predvajana 21. julija 2021. Prisluhnete ji lahko na povezavi >>>Sogovorniki so poudarili pomen strukturnih sprememb, ki morajo iti v smeri modernizacije in razvojne preobrazbe Slovenije, temelječe na digitalni miselnosti. Na področju inovativnosti moramo stremeti k prebojnim, disruptivnim inovacijam; to so najkvalitetnejše, najbolj zaželene inovacije. V podjetjih se dobro zavedajo pomena vlaganj v raziskave in razvoj, a tudi vlaganja v človeške vire oziroma kompetence zaposlenih. Omenili so tudi pomen partnerskega sodelovanja z zunanjimi institucijami (fakultete, inštituti…), ter, nenazadnje, demo pilotnih centrov za pospešitev hitrosti prototipiranja. Ključno vlogo pa bo s pospešenim vlaganjem finančnih sredstev v raziskave in razvoj imela država; zmagovalci po krizi bodo namreč ...

Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) je odobrila evropska sredstva za projekt »React EU – Vavčerski sistem spodbud malih vrednosti za MSP«. Za dobrih 26 milijonov evrov vreden projekt, ki ga bo izvajal Javni sklad Republike Slovenije za podjetništvo, bo Evropski sklad za regionalni razvoj prispeval 13 milijonov evrov. Gre za sedmo naložbo iz pobude React-EU v okviru Instrumenta NextGenerationEU, instrumenta za okrevanje po epidemiji. Več informacij >>>

V juliju sprejeti Zakon o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije COVID-19 (ZIUPGT) podaljšuje in delno spreminja začasni ukrep povračila nadomestila plače za skrajšani polni delovni čas. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) je pripravilo pojasnila glede izvajanja prenovljenega ukrepa povračila nadomestila plač za skrajšani polni delovni čas ter pojasnila k prenovljenemu ukrepu povračila nadomestila plače za skrajšani delovni čas od polnega po Zakonu o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije covid-19 (ZIUPGT). Podrobnejša pojasnila glede izvajanja prenovljenega ukrepa povračila nadomestila plač za skrajšani polni delovni čas Posodobljena pojasnila k prenovljenemu ukrepu povračila nadomestila plače za skrajšani delovni čas od polnega po Zakonu o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije covid-19 (ZIUPGT) (21. 7. 2021) [Vir: MDDZS, portal gov.si, 16. 7. 2021]

Center energetsko učinkovitih rešitev (CER) je 15. julija 2021 pripravil predstavitev podnebno-energetskega zakonodajnega paketa Pripravljeni na 55 (Fit for 55). Udeleženci so podali poglede na priložnosti in nevarnosti, ki jih prinaša novi sveženj in razpravljali o tem, kaj bo potrebno narediti, da dosežemo zastavljene cilje, h katerim sta se zavezali tako EU kot tudi Slovenija.Obravnava svežnja predlogov Evropske komisije, ki ga sestavlja 12 zakonodajnih aktov, je ena izmed prednostnih nalog predsedovanja Slovenije Svetu Evropske unije na področju okolja in podnebnih sprememb. Paket bo pomembno vplival tako na vse gospodarske sektorje kot na celotno družbo.Po besedah ministra za okolje in prostor Andreja Vizjaka ostaja temelj evropske podnebne politike sistem trgovanja z izpusti (ETS). Poleg sistema ETS bo zahtevna naloga tudi usklajevanje o uredbi o delitvi prizadevanj. »Svet EU za okolje se mora dogovoriti za nove cilje na ravni držav članic, ki bodo potem pomagali doseči zmanjšanje emisij za 55 odstotkov in podnebno nevtralnost do leta 2050,« je o najzahtevnejšem delu povedal Vizjak in ob tem poudaril, da mora Evropa postati vodilna v tem procesu, a da ne sme ostati sama.Predsednik ...

Odprt je 2. razpis Inovacijskega sklada Univerze v Ljubljani (UL). Namenjen je raziskovalcem UL z obetavnim tehnološkim in netehnološkim inovativnim projektom na področju prenosa znanja, ki jim do sklenitve licenčne/prodajne pogodbe/pogodbe o skupnem razvoju ali prijave na večji razpis za preverbo koncepta manjka:- študija izvedljivosti ali- raziskava trga ali- delujoči prototip ali- potrditev delovanja tehnologije v industrijskem/kliničnem okolju ali- vzpostavitev odnosov z relevantnimi podjetji.Posamezen projekt lahko pridobi od 5.000 € do 25.000 €.Rok za prijavo: 20. avgust 2021.Več informacij >>>

S 14. julijem je pričel veljati Zakon o nujnih ukrepih na področju zdravstva (ZNUPZ), ki med drugim ponovno ureja povračilo nadomestila plače delavcem zaradi karantene na domu ali odsotnosti z dela zaradi višje sile za obdobje od 1. julija 2021 do 31. decembra 2021. Ukrep je zelo podoben ukrepu, kot smo ga poznali do sedaj in je urejen v 25. – 36. členu zakona.Zakon podaljšuje tudi veljavnosti ukrepa izvajanja in financiranja PCR testiranja iz proračuna RS (22. člen) ter ureja samotestiranje s SARS-CoV-2 testi pod pogojem predhodnega strokovnega svetovanja v lekarnah ali specializiranih prodajalnah (15. – 16. člen).

Ministrstvo za zdravje RS obvešča, da podjetja se lahko za pomoč pri promociji cepljenja ter osveščanju zaposlenih o pomenu cepljenja, pa tudi pri organizaciji in izvajanju cepljenja zaposlenih obrnejo tudi na specialiste medicine dela, prometa in športa, s katerimi imajo sklenjene pogodbe o izvajanju zdravstvenih ukrepov v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu. Specialisti lahko podjetjem ponudijo pomoč v obliki strokovnih informacij o cepljenju in cepivih, predavanj in svetovanj za zaposlene, organizacije in koordinacije cepljenja v sodelovanju s cepilnimi centri, ki lahko omogočijo cepljenje v prostorih delodajalca, in tudi izvedbe cepljenja, če izpolnjujejo potrebne pogoje. Z ministrstva dodajajo še, da si lahko zaposleni vrsto cepiva izberejo, prijave na cepljenje pa naj še naprej zbirajo delovne organizacije. [Vir: GZS]

Evropska centralna banka (ECB) je na podlagi strateškega pregleda svojih politik sprejela nekoliko pričakovano odločitev, da spremeni inflacijski cilj. Po novem bodo dovolili, da lahko inflacija preseže dva odstotka, medtem ko je bil doslej cilj, da mora biti blizu dveh odstotkov, a pod to mejo. V okolju začasno povišane inflacije tako ECB ne bo zaostrovala denarne politike (dvigovala obrestnih mer ali zmanjševala odkupe obveznic). Na kratek rok to pomeni, da ECB verjetno ne bo zniževala odkupov obveznic tudi v prihodnjih mesecih, ko bo medletna inflacija še visoka.Še bolj pomembna je odločitev, da bodo v bodoče pri izračunu inflacije upoštevali tudi stroške lastništva stanovanj. Z vključitvijo teh stroškov (investicijski stroški stanovanj sem ne spadajo) se bo izračun inflacije nekoliko približal ameriškemu.Ob tem pa to pomeni, da sprememba cen nepremičnin ali finančnih sredstev ne bo del te inflacijske košarice. V kolikor bi se, bi denimo padci cen nepremičnin in finančnih sredstev lahko pomenili daljše obdobje nižjih obrestnih mer kot sicer. Vendar bo tudi vključitev teh stroškov v inflacijo (HICP indeks) večletni projekt, kar pomeni, da si v kratkem ne moremo obetati ...

Poslovna pričakovanja (in proizvodnja) v velikih porabnikih izdelkov iz jekla so se izboljšala tudi v juniju, in sicer na najvišjo vrednost po decembru 2010. Nova naročila so se dvignila na 8-mesečni vrh. Najvišjo rast novih naročil so sicer beležili porabniki jekla iz Azije. V ZDA in Evropi je bila rast nekoliko nižja. Že peti zaporedni mesec se krepi zaposlovanje. Prvič po osmih mesecih se je povečala zaloga surovin pri jeklarjih, kar bi moralo zajeziti pritisk naraščanja cen pri železovi rudi, sicer ključni surovini v jeklarski industriji. Precej podobna dinamika je bila pri največjih porabnikih bakra. Raven naročil se je junija najbolj povečala v Evropi. Na eni strani primanjkuje bakra in bakrenih polproizvodov, na drugi strani pa podjetja pod vtisom napovedi o njihovi višji rasti cen oblikujejo tudi varnostne zaloge teh materialov, kar dodatno vpliva na visoke cene (s tem to tudi znižuje verjetnost prihodnjih dvigov cen). Veliki porabniki aluminija se soočajo s podobnimi skrbmi kot porabniki jekla in bakra.  Evropske in ameriške družbe se soočajo z večjimi zamudami pri dobavah kot azijske, zaloga naročil je porasla najbolj po marcu ...

Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) sicer pozdravljajo sprejemZakona o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije COVID-19 (ZIUPGT),  sprejet 7. 7. 2021, vendar pa ob tem opozarjajo, da sprejet zakon ne vključuje ukrepov, ki so jih reprezentativne delodajalske organizacije predlagale v obliki amandmajev. Ravno ti ukrepi bi namreč nadgradili zakon v smeri njegove večje koristnosti za prizadeta podjetja, kar bi nedvomno prispevalo k nujnemu okrevanju in nadaljnji oživitvi slovenskega gospodarstva. Epidemija covid-19 je močno zarezala v poslovanje slovenskega gospodarstva, predvsem številnih storitvenih dejavnosti ter manjših gospodarskih subjektov. Delodajalske organizacije so predlagale nekatere amandmaje na predlog Zakona o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije COVID-19 (v nadaljevanju: predlog ZIUPGT). Ti žal v Državnem zboru RS niso bili potrjeni. Zato opozarjajo, da sprejeti interventni zakon ne bo prinesel pričakovanih pomoči na način in v obsegu, ki bi olajšali najbolj prizadetim panogam soočanje s posledicami covid-krize. Ena izmed večjih pomanjkljivosti sprejetega zakona je tudi, da ni odpravil neskladnosti, povezanih z vračanjem pomoči, ki jih vsebuje Pravilnik o merilih sorazmernosti, in ki povzročajo neenako obravnavno subjektov, ki ...

Sprememba sistema ravnanja z odpadno embalažo, ki jo bo ustvarila novela Zakona o varstvu okolja (ZVO-2), je nepotrebna in škodljiva. Podjetja v obstoječem sistemu skrbno ravnajo z odpadno embalažo, ki pri njih nastaja, in si za to izbirajo izkušene, zaupanja vredne partnerje. Po v noveli predlagani spremembi bo o prevzemnikih odpadne embalaže odločala tretja, zunanja organizacija. Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) poudarjajo, da morajo podjetja ohraniti možnost samostojne izbire partnerjev, ki jim nudijo konkretne, dobre in zanesljive storitve na njihovih proizvodnih dvoriščih. GZS je v času prve javne razprave o noveli Zakona o varstvu okolja Ministrstvo za okolje in prostor RS večkrat prosila za predstavitev vsebine zakona gospodarstvu. Pozitivnega odziva ni prejela. Novejša različica ZVO-2, ki je v medresorski obravnavi, ne da bi bila ustrezno predstavljena javnosti, na področju sistemov proizvajalcev razširjene odgovornosti ponuja drugačne rešitve kot prva in bi bilo o njih treba razpravljati z vidika vpliva na obstoječo prakso in izkušnje v gospodarstvu. Kakovostna in korektna poslovna analiza vpliva ZVO-2 na gospodarstvo, ki jo na GZS pogrešajo v obeh različicah, lahko nastane le ob odprtem dialogu z vsemi ...

Izguba prihodkov v višini 1,7 mrd EUR, 400 mio EUR dodane vrednosti ter 2.500 delovnih mest je ocena učinka morebitnega novega zapiranja gospodarstva, ki jo je naredila Analitika GZS. Za državo bi strošek podpore prizadetemu delu gospodarstva (pretežno storitvene dejavnosti) in javnemu sektorju pomenil okoli 800 mio EUR oz. 400 EUR na prebivalca. Od izbruha pandemije v marcu 2020 do maja 2021 je država za podporne ukrepe namenila že 10 % BDP. Za preprečitev ali vsaj zmanjšanje morebitnega četrtega vala epidemije je nujno zagotoviti čim višjo precepljenost prebivalstva.Stopnja precepljenosti prebivalstva se v zadnjem obdobju v Sloveniji in Evropi povečuje manj od pričakovanj, kar dviguje tveganje vnovične uvedbe zajezitvenih ukrepov v jesenskih in zimskih mesecih. Novi sevi virusa (delta ipd.) se hitro širijo tudi v državah, kjer so v predhodnih valih epidemije bili med najuspešnejšimi pri obvladovanju epidemije. Časnik Economist je začel izračunavati indeks normalnosti, ki obsega spremljanje aktivnost v cestnem in letalskem prometu ter trgovini v 50 državah, kjer živi tri četrtine svetovne populacije. Vrednost indeksa je še vedno eno tretjino pod predkrizno ravnjo.Zaradi dokaj visoke realne verjetnosti, da ...

Državni zbor Republike Slovenije je v sredo, 7. julija 2021, sprejel Zakon o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije COVID-19 (ZIUPGT). ZIUPGT začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Pravna služba GZS je pripravila kratek pregled in povzetek ukrepov, pomembnih za gospodarstvo. 1. Spremembe in dopolnitve Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (ZIUOOPE) (2. člen) Podaljšanje finančnih spodbud na podlagi programa finančnih spodbud COVID-1 iz 36. člena Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (ZIUOOPE) do 31. decembra 2021. Ukrepi se lahko izvajajo šele po odobritvi s strani Evropske komisije. 2. Spremembe in dopolnitve Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUOPDVE) (3. – 6. člen) Pri vračilu pomoči v obliki povračila dela nekritih fiksnih stroškov in način ugotavljanja upravičenosti do pomoči iz 112. člena Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUOPDVE) se določitev roka za predložitev izjave o vračilu pomoči v obliki nekritih fiksnih stroškov določi do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov pravnih ...

Posvet SRIP MATPRO 2021 VIZIJA RISS ZA UČINKOVIT DVOJNI PREHOD Raziskovalna in inovacijska strategija Slovenije za zeleno, digitalno in konkurenčno gospodarstvo Dogodek pod okriljem SRIP-a MATPRO je namenjen srečanju in izmenjavi mnenj med slovenskim gospodarstvom in institucijami znanja. Vabimo vas, da se nam pridružite v četrtek, 7. oktobra 2021, v GH Bernardin v Portorožu Zaradi nepredvidljivih epidemioloških razmer smo morali prilagoditi izvedbo posveta, ki se bo v celoti in neokrnjen odvil v enem dnevu namesto predvidenih dveh. Naslov letošnjega posveta: VIZIJA RISS ZA UČINKOVIT DVOJNI PREHOD Spremembe so edina stalnica. Raziskave, razvoj in inovacije so v času pričujočih sprememb še kako pomembni tako za agilnost podjetij kot za doseganje višje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Povezovanje in razvoj sta ključna za preboj v digitalno, vpeljevanje pametne industrije in krožnega gospodarstva, kar bomo dosegli le z vlaganjem v raziskave in razvoj ter z usposobljenimi kadri kot nosilci sprememb na teh področjih. Dopoldanski del posveta namenjen pogledu v prihodnost na podlagi strategije Slovenije na področju raziskav in razvoja in bo predstavljal temelj za oblikovanje verig vrednosti in razvojnih projektov. Posvetili se bomo prihajajočim razpisom in priložnostim, ki jih s povezovanjem in ...