Po pisanju Analitike GZS se je oktobrska industrijska proizvodnja v EU-27 okrepila za 1,2 % glede na september (sezoni in koledarju prilagojeno), kar je bila rast nad pričakovanji po dveh mesecih krčenja (-1,4 % avgusta in -0,5 % septembra). Proizvodnja kapitalskih dobrin se je okrepila za 3 %, energije za 1,7 %, trajnih potrošnih dobrin za 1,3 % in netrajnih potrošnih dobrin za 0,7 %. Proizvodnja polproizvodov se je znižala za 0,3 %. Med večjimi državami članicami je presenetila rast v Nemčiji (+3 %). Če pogledamo dinamiko industrijske proizvodnje skozi presek leta, lahko ocenimo, da je raven industrijske proizvodnje v EU-27 od marca naprej na podobni ravni, v Sloveniji pa stagnira na podobni ravni v zadnjih petih mesecih (od junija do oktobra). Medletna rast (oktober 2021/oktober 2020) je bila sicer v Sloveniji 6,1-odstotna, kar je nad rastjo v EU-27 (3,6 %). [Vir: Izpod peresa glavnega ekonomista GZS od 11 do 17. decembra 2021]

Razpoloženje pri velikih svetovnih porabnikih aluminija se je novembra nekoliko presenetljivo znižalo na najnižji nivo v zadnjih 17 mesecih, kar naj bi bila posledica padca proizvodnje zaradi pomanjkanja surovin (boksit in derivata glinice) in podaljševanja dobavnih rokov. Prav tako se je izvozno povpraševanje zmanjšalo. Krčenje proizvodnje so beležili v Aziji, kar Analitika GZS povezuje s počasnejšo rastjo investicij na Kitajskem, medtem ko so ameriški porabniki bili bolj optimistični. V Evropi se je optimizem nekoliko znižal, po naši oceni zaradi dinamike v evropski avtomobilski industriji. Nova naročila so zrasla le v ZDA, v Aziji so najbolj upadla. Precej podobni trendi so bili prisotni pri velikih svetovnih porabnikih bakra in jekla. [Vir: Izpod peresa glavnega ekonomista GZS od 4. do 10. decembra 2021]

 V zadnjih desetih letih se je izvoz blaga in storitev realno okrepil za 4 % letno, kar je 3-krat hitreje od bruto domačega proizvoda. Po hitrosti naraščanja izvoza smo bili na 9. mestu med 27 državami EU. V lanskem letu je izvažalo 26 tisoč podjetij. 750 podjetij, ki so izvozila več kot 5 mio EUR, je ustvarilo 86 % vrednosti celotnega izvoza. Še 1.400 podjetij je predstavljajo 10 % celotnega izvoza in je izvozilo letno med 1 in 5 mio EUR. Koncentracija izvoza je tako zelo visoka predvsem med največjimi podjetji. Gospodarske družbe v tujini ustvarijo 43 % prodaje. Vsako četrto delovno mesto v Sloveniji je odvisno od izvoza. Glede na to, da glavnino izvoza ustvari manjše število podjetij, je močno, povezano podporno okolje še kako pomembno. Gospodarska zbornica Slovenije v tem okviru nudi predvsem prebojne oblike storitveno in pospeševalno usmerjenega usposabljanja. Izvozno uspešnot pogosto merimo z gibanjem presežka na tekočem računu blaga in storitev. Saldo menjave s tujino, ki meri presežek izvoza nad uvozom, se je povečal s 430 mio EUR v 2011 na 4,4 mrd EUR v ...

Gospodarske organizacije - GZS, Združenje Manager, SBC in AmCham Slovenia - povezane v Gospodarskem krogu, podpirajo predlog sprememb in dopolnitev Zakona o dohodnini. V primerjavi z ostalimi evropskimi državami je delo v Sloveniji posebej visoko obremenjeno, kar vpliva na konkurenčnost in gospodarstvu otežuje doseganje višje dodane vrednosti, predvsem na račun visoke obremenitve najbolj produktivnih. Razbremenitev plač z višjo dohodninsko olajšavo bi pomenila višje neto plače za vse (v vseh dohodninskih razredih), kar bi pozitivno vplivalo na potrošnjo, pomenilo bi višjo gospodarsko rast in spodbudilo delovno aktivnost prebivalstva. Hkrati bi predlagane rešitve pripomogle k zadrževanju zaposlenih, ki ustvarjajo višjo dodano vrednost. Pozitivno ocenjujejo tudi spremembe na področjih nagrad za poslovno uspešnost, obdavčitve dohodkov iz kapitala in oddajanja premoženja v najem.V Gospodarskem krogu menijo, da so predlagane spremembe korak v smeri ugodnejšega poslovnega okolja in večje blaginje prebivalk in prebivalcev, zato so poslance DZ pozvali, da jih na glasovanju o zakonu podprejo.

Na zadnji letošnji seji Skupščine GZS 10. decembra 2021 je prof. dr. Alojz Ihan spregovoril o vplivu in posledicah epidemije covida-19 na družbo in posameznika ter pomenu cepljenja. Člani Skupščine so izvolili tudi novega predsednika Skupščine GZS ter sprejeli plan dela GZS za leto 2022. »Gospodarstveniki z velikim zanimanjem spremljamo strokovna stališča, prebiramo kolumne in druge publicistične zapise prof. dr. Alojza Ihana,« je uvodoma dejal Tibor Šimonka, predsednik GZS, ki je ob tem izrazil veselje, da lahko člani skupščine prisluhnejo njegovemu pogledu na posledice koronavirusa na človeka in družbo. Prof. dr. Alojz Ihan je izpostavil pomen cepljenja za skrajšanje časa, ko »se vzpostavi ravnovesje med novim virusom in zanj občutljivo (človeško) vrsto.« Brez cepiva bi to obdobje lahko trajalo tudi pet do deset let. Malo verjetno je, da bi gospodarstvo to zdržalo. Realistična ocena je, da je do novembra 2021 zaradi covida-19 umrlo 15 mio ljudi. »To so številke, ki so nesprejemljive za našo kulturo in zahodno civilizacijo,« je bil jasen. Na podatkih je pojasnil odziv na bolezen pri cepljenih in necepljenih. Razlika v hospitalizaciji in smrtnosti je ne glede na ...

Azijski podatki o sektorskih gibanjih v novembru so bili nekoliko drugačni od evropskih. Proizvajalci tehnološke opreme in banke so bile podobno v ospredju, izpostavljen je bil tudi sektor nepremičnin. V dejavnosti farmacije je bil po osmih mesecih rasti prisoten velik padec razpoloženja (tekoče proizvodnje in novih naročil), medtem ko so zmerno rast proizvodnje beležili v avtomobilski industriji in industriji avtomobilskih delov (prvič po petih mesecih zmanjševanja). Že 16. zaporedni mesec se krepi aktivnost in nova naročila v dejavnosti strojev in naprav, kar kaže, da veliko in splošno pomanjkanje zaposlenih podjetja po vsem svetu nadomeščajo s pospešeno avtomatizacijo proizvodnje, logistike in tudi delov procesov v storitvenih dejavnostih. Kemična industrija in industrija kovin in rudnin sta beležili zmeren padec proizvodnje. Največja rast zaposlenosti je bila prisotna v dejavnosti zdravstvene oskrbe.[Vir: Izpod peresa glavnega ekonomista GZS od 4. do 10. decembra 2021]

Globalni podatki o razpoloženju in aktivnostih v sektorjih v novembru so bili pretežno dobri. 19 od 21 sektorjev je beležilo rast poslovanja. Najmočneje se je okrepila aktivnost v dejavnosti financ (zavarovalnice, druge finančne institucije, brez bank), transportu, industrijskih storitvah ter razvoju programske opreme, v bankah in proizvodnji tehnološke opreme. Padec je bil prisoten v sektorju kovin in rudnin ter v avtomobilski industriji in industriji avtomobilskih delov, vendar je bil padec v zadnji relativno majhen. Cenovni pritiski so bili še naprej visoki na globalni ravni. Še posebej so bili visoki pri cenah vhodnih inputov v tehnološki opremi, gradbenem materialu, kemični industriji ter papirni industriji. Sektorski podatki o novembrskem razpoloženju v EU-27 so pokazali, da je bilo med šestimi najhitreje rastočimi sektorji 5 storitvenih (mediji, industrijske storitve, programska oprema, bančništvo, transport) in 1 industrijski (proizvodnja tehnološke opreme). Relativno dobro razpoloženje je bilo še v proizvodnji dobrin za potrošnike, industriji pijač in prehrambni industriji ter farmaciji. V avtomobilski industriji in industriji avtomobilskih delov se je proizvodnja v novembru skrčila, kljub temu pa se je zaposlenost povečevala, kar je po naši oceni odraz visokih zalog ...

Podatki slovenske Agencije za energijo so pokazali, da so bile cene zemeljskega plina v tretjem četrtletju 2021 glede na prejšnje četrtletje (2. četrtletje 2021) za gospodinjske odjemalce dražje za 4 %, za poslovne pa za 16 %. Medletno so bile cene za poslovne odjemalce višje za 29 % (brez DDV), od tega pri dveh največjih porabniških skupinah za 21 in 41 %, pri najmanjši pa so bile višje za 12 %.Cene električne energije za gospodinjske odjemalce so bile v tretjem četrtletju 2021 povprečno za 5 % višje kot v drugem četrtletju 2021 (znašale so povprečno 0,173 EUR/kWh), cena električne energije za poslovne odjemalce brez davka na dodano vrednost pa za 8 % (znašala je 0,096 EUR/kWh). Pri tem je potrebno poudariti, da so cene pri večjih poslovnih odjemalcih narasle bolj, ker ima energent (električna energija) v končni ceni dobave energenta večji delež kot pri drugih skupinah, kar je splošno pravilo na energetskih trgih. Cene električne energije (brez DDV) so bile v 3. četrtletju 2021 medletno (glede na isto četrtletje 2020) višje za 7,3 %, od tega pri največjih dveh ...

Ljubljana, 8. december 2021 - O vlogi kovinskih materialov, razvoju novih naprednih lahkih materialov, pomenu raziskav, reciklaže in trajnosti kot potencialnih priložnostih za rast in razvoj so danes na strokovni konferenci z naslovom Vloga materialov pri prehodu v zeleno, brezogljično družbo razpravljali predstavniki Strateškega razvojno-inovacijskega partnerstva Materiali kot končni produkti (SRIP MATPRO). Dogodek je potekal v okviru »Meseca Industrije 4.0 in robotike« v Digitalnem središču Slovenije.  Tehnologije prihodnosti, usmerjene v  digitalno, brezogljično in krožno gospodarstvo in družbo, krojijo trende na področju materialov v Evropi, je povedala Antonija Božič Cerar, svetovalka generalnega direktorja Gospodarske zbornice Slovenije (GZS). V uvodnem predavanju je predstavila pomen in vlogo, ki jo imajo kritični in konfliktni materiali, kot jih opredeljuje EU, in opozorila na velik pomen krožnega v sodobni družbi.  Dr. Bojan Podgornik z Inštituta za kovinske materiale in tehnologije (IMT) je spregovoril o pomembni vlogi materialov pri prehodu v zeleno, brezogljično družbo. Poudaril je, da so materiali osrednjega pomena za skoraj vse strategije varovanja okolja. Posebna pozornost je danes namenjena naprednim materialom, ki jih odlikujejo nove ali izboljšane lastnosti v primerjavi z običajnimi izdelki in procesi. ...

GZS-Zbornica gradbeništva in industrije gradbenega materiala (ZGIGM) rešitve v predlogih obeh zakonov podpira in jih ocenjuje kot potrebne, če želimo gospodarstvo v ravnovesju do okolja ohraniti na konkurenčni razvojni stopnji.V predlogu Gradbenega zakona podpira ključne rešitve, s katerimi se bo med drugim zagotovilo bolj tekoč in učinkovit postopek izdaje gradbenega dovoljenja oziroma omogočilo pridobitev gradbenega dovoljenja v 30-ih dneh, plačilo komunalnega prispevka pa ne bo več pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja. Novi zakon med drugim vzpostavlja pravno podlago za poslovanje v elektronski obliki in s tem sledi načrtovani uvedbi elektronskega poslovanja preko storitev prostorskega informacijskega sistema (eGraditev).Postopki, povezani s pridobitvijo gradbenega dovoljenja, bodo po uveljavitvi novega zakona tekli hitreje in bolj učinkovito, a nikakor ne na račun zaščite javnega interesa in pravne varnosti vseh udeležencev gradnje.Ključne spremembe Zakona o urejanju prostora po mnenju ZGIGM prinašajo nujne spremembe na področju prostorskega načrtovanja, ukrepov zemljiške politike ter zagotavljanja finančnih sredstev zemljiške politike, vse pa z namenom učinkovitejšega vodenja postopkov priprave prostorskih aktov na državni in lokalni ravni ter učinkovitejšega vodenja zemljiške politike kot ključnih elementov za doseganja trajnostnega prostorskega razvoja.[Vir: sporočilo ...

Nujen je čim hitrejši sprejem novele zakona o spodbujanju investicij, saj sicer ne bomo upravičeni do črpanja 88,5 mio evrov iz Načrta za okrevanje in odpornost, namenjenih investicijam v zeleni prehod, menijo na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). Ob tem so izrazili razočaranje, da Odbor državnega zbora za gospodarstvo včeraj o predlogu zakona ni glasoval. Sprejem predloga novele zakona o spodbujanju investicij GZS vidi kot ključ za črpanje sredstev iz Načrta za okrevanje in odpornost (NOO), ki poudarja okoljski in trajnostni vidik investicij. Do leta 2026 je v sklopu tega zakona predvidenih skupaj 88,5 mio evrov za investicije, ki bodo podpirale zeleni in digitalni prehod. Ob tem so izpostavili še, da je dodana vrednost na zaposlenega v gospodarskih družbah, ki prejmejo sredstva iz NOO, dve leti po zaključku investicije višja kot pred začetkom investicije. Kot pozitivno je označil, da novela odpravlja obveznost ustvarjanja delovnih mest in ostaja zgolj zaveza po ohranjanju števila le-teh. Na Gospodarski zbornici Slovenije podpirajo sprejem novele zakona po nujnem postopku, saj bi to omogočilo tudi doseganje z EU dogovorjenega mejnika in cilja iz NOO, še dodajajo na GZS. Ob ...

Visoki dvigi cen energentov, predvsem električne energije in zemeljskega plina, gospodarstvo postavljajo pred nepredstavljive izzive. To še zlasti velja za energetsko intenzivna podjetja, vendar pa se v zadnjih tednih s tem soočajo tudi drugi gospodarski subjekti, ki so ob pogledu na prodajne cene teh dveh energentov v prihodnjih mesecih zaznali obsežnost te problematike. Dejstvo namreč je, da bo val povišanja cen energentov zajel vse, od potrošnikov do vseh gospodarskih subjektov, zasebnih in javnih. GZS je poleg predlogov ukrepov, ki bi omilili takšne dvige in posledice za gospodarstvo, zlasti njen energetsko intenzivni del, že v začetku oktobra dala tudi pobudo glede prerazporeditve porabe sredstev iz Sklada za podnebne spremembe, saj je to možnost opredelila Evropska komisija v tako imenovanih Toolboxih. Po skoraj dveh mesecih opozarjanja na problematiko je gospodarstvo od Ministrstva za infrastrukturo zdaj vendarle dobilo pozitiven signal, da razmišlja o pomoči gospodarstvu. GZS je zato nadgradila zamisel sheme za pomoč podjetjem zaradi visoke rasti cen energentov. Na novinarski konferenci, ki je potekala 6. decembra, so predstavniki GZS in najbolj prizadetih dejavnosti spregovorili o težavah, ki jim jih povzroča dvig cen energentov. Konkretneje ...

V okviru novega medregionalnega instrumenta za naložbe v inovacije (I3) je Evropska komisija objavila prve razpise za projekte. Gre za nov instrument financiranja za obdobje 2021–2027, v okviru katerega bo dodeljenih 570 milijonov evrov v podporo komercializaciji in povečanju obsega medregionalnih inovacijskih projektov na skupnih prednostnih področjih pametne specializacije. Spodbujal bo razvoj evropskih vrednostnih verig z močno kohezijsko razsežnostjo, saj bo vsaj polovica njegovega proračuna namenjena manj razvitim regijam. Prvi razpis za zbiranje predlogov v okviru instrumenta I3 je v vrednosti 145 milijonov evrov ter bo zajemal leti 2021 in 2022. Razpisi za projekte v okviru instrumenta I3 imajo dva sklopa: 1. sklop – finančna in svetovalna podpora za naložbe v medregionalne inovacijske projekte: za zrela partnerstva, da se jim pomaga pospešiti uvajanje na trg in razširiti inovativne rešitve na skupnih prednostnih področjih pametne specializacije ter razviti portfelj naložbenih projektov. V okviru tega sklopa se spodbuja sodelovanje med bolj razvitimi in manj razvitimi regijami. Sklop je usmerjen zlasti v mala in srednja podjetja ter zagonska podjetja, ki pogosto nimajo dovolj sredstev za preskušanje svojih zamisli, konceptov in inovacij. 2. sklop – ...

Gospodarska zbornica Sloveniji podpira predlagane spremembe na področju dohodnine, ki razbremenjujejo zlasti plače, nekoliko manj pa kapital in najemnine. Gospodarska rast bo zaradi tega po oceni Analitike GZS vsako leto višja za 0,5 do 0,75 odstotne točke. Uvedba olajšave delodajalcem za plačilo dodatnega zdravstvenega zavarovanja in dvig olajšave za pokojninske varčevanja bi dodatno pozitivno prispevala k razbremeniti pritiska na ključni dve blagajni. Gospodarska zbornica Slovenije ocenjuje, da bi dvig splošne olajšave ter druge spremembe, predvidene v zadnjem predlogu Zakona o dohodnini, dvignile neto plače in druge prejemke, ki so predmet obdavčitve z dohodnino. S tem bi razbremenitev prispevala k večji rasti domače potrošnje v obdobju 2022-2025. Domača potrošnja namreč predstavlja okoli 55 % BDP v Sloveniji in pomembno prispeva h gospodarskim gibanjem v državi. Posledično bi se obremenitev plač zmanjšala, predvsem na segmentu dohodnine, še vedno pa bi ostala visoka pri socialnih prispevkih. Pri zadnjih GZS kot rešitev vidi sprejem razvojno-socialne kapice, ki pa ni predmet spremembe tega zakona. Dvig splošne olajšave koristi večini dohodninskim zavezancem in pomeni pomembno spodbudo brezposelnim k prehodu v delovno aktivnost. Ob enakem strošku dela tako ...

Na seji Upravnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije (UO GZS) 29. novembra 2021 so člani obravnavali aktualne aktivnosti GZS ter razpravljali o trenutnih razmerah v Sloveniji. Izpostavili so nujnost pohitritve digitalizacije in večjega deleža evropskih sredstev za dvojni zeleni in digitalni prehod ter premajhno razumevanje pomena gospodarstva v širši javnosti. Generalni direktor GZS mag. Aleš Cantarutti je podal pregled dosedanjih aktivnosti v tem, še vedno 'koronskem' letu. Med ključnimi vsebinami je izpostavil protikoronske ukrepe ter aktivnosti v smeri preprečevanja okužb, pa tudi prepričevanja za cepljenje. Ob tem je izpostavil, da so prizadevanja, da se ne zapira gospodarstva, vsaj zaenkrat obrodila sadove ter se dotaknil poziva GZS vladi, da ta razmisli o obveznem cepljenju proti covidu-19 za starejše od 50 let. Med ključnimi tematikami je izpostavil še problematiko cen energentov in surovin ter vprašanje odpadne embalaže in širše okoljske zakonodaje. Opozoril je na pomanjkanje kadrov in omenil Karierno platformo, katere iniciator je GZS. Dotaknil se je tudi vprašanja minimalne plače, razvojne kapice in socialnega dialoga, spregovoril pa tudi o pomenu digitalizacije, kjer želi, da bi bila GZS zgled celotnemu ...

Javna agencija SPIRIT Slovenija je objavila vabilo slovenskim podjetjem za sodelovanje in predstavitev skupini VW/ Audi Hungaria Zrt. Vabilo predstavlja odlično poslovno priložnost za sodelovanje s tem koncernom in možnost vstopa v dobaviteljsko verigo VW/Audi.Audi Hungaria Zrt., skupina VW išče Skladno s svojo nabavno politiko v Sloveniji iščejo nove potencialne dobavitelje, ki jim lahko ponudijo naslednje proizvode: senzor temperature zraka, hladilne tekočine, goriva in olja, stružni deli - za proizvodnjo delov premera od 1cm do 8 cm iščejo proizvajalca z mednarodno prisotnostjo in močnim finančnim ozadjem, ki je že dejaven v avtomobilskem sektorju , kromirani logotipi in emblemi, izolacija / bitumni (alu-butilni in bitumenski trakovi), temperaturni senzor, tlak in temperatura, tlačni senzor, stikalo tlaka olja. Slovenska podjetja, ki želijo postati dobavitelj temu svetovnemu avtomobilskemu proizvajalcu (OEM), morajo izpolnjevati naslednje kriterije: je uspešno visoko tehnološko, razvojno in inovativno slovensko podjetje, ki ima predhodne izkušnje in reference pri sodelovanju z avtomobilskimi proizvajalci - OEM ali podjetji iz avtomobilske industrije - TIER 1, ima najmanj 10 mio EUR letnega prometa, ima več ...

»Največji izziv v tem obdobju ni virus kot tak. Največji izziv so ranljive osebe v bolnišnicah, še posebej na intenzivni negi, ki obremenjujejo zdravstveni sistem do te mere, da se drugi programi bolnišničnega zdravljenja začasno krčijo ali celo ukinjajo,« ocenjuje generalni direktor GZS mag. Aleš Cantarutti. Zato Gospodarska zbornica Slovenije kot najmočnejša in najvplivnejša povezava slovenskega gospodarstva poziva odločevalce, da razmislijo o uvedbi obveznega cepljenja proti covidu-19 vsaj za vse prebivalce, starejše od 50 let. Seveda pa je še naprej nujno dosledno spoštovanje preventivnih ukrepov, strogo preverjanje PCT pogoja ter samoomejevalno in odgovorno vedenje vsakega posameznika. »Le če bomo kot družba stopili skupaj in vsak po svojih močeh prispevali k izboljšanju epidemioloških razmer, bodo lahko člani GZS, pa tudi širše gospodarstvo, v prihodnjih mesecih nemoteno poslovali. Sicer pa nas lahko doletijo tudi nove omejitve, ki bodo spodbudile rast nezadovoljstva ter bodo dodatno obremenile javne finance,« dodaja Cantarutti.Po razpoložljivih podatkih NIJZ je 68 % vseh pacientov, sprejetih v bolnišnico zaradi okužbe s covidom-19, necepljenih. Od cepljenih, ki so bili z okužbo sprejeti v bolnišnično oskrbo, pa je 79 % v ...

Drugi razpis za manjše projekte bo predvidoma objavljen 15. marca 2022 s pričakovanim proračunom 100 milijonov EUR in bo ostal odprt pet mesecev. Besedilo razpisa in postopek prijave bosta ostala v veliki meri podobna tistim iz prvega razpisa. Le-ta je financiral inovativne projekte na področju čiste energije in industrije za podporo uvajanju ključnih tehnologij, potrebnih za doseganje podnebne nevtralnosti in prispevanje k zelenemu okrevanju Evrope. Podjetja lahko prejmejo med 2,5 do 7,5 mio EUR subvencije. Podrobnejše informacije >>>

Drugi razpis za velike projekte je bil objavljen 26. oktobra 2021. S proračunom v višini 1,5 milijarde EUR bo financiral prebojne tehnologije za obnovljive vire energije, energetsko intenzivne industrije, energetiko, skladiščenje ter zajemanje, uporaba in shranjevanje ogljika. Postopek prijave in izbire ima samo eno stopnjo. Besedilo razpisa ter metodologije za preprečevanje emisij toplogrednih plinov in izračun ustreznih stroškov so ostali v veliki meri podobni prvemu razpisu, vendar vključujejo boljše smernice za prijavitelje. Projekti lahko prejmejo nad 7,5 mio EUR subvencije. Rok za oddajo vloge je 3. marec 2022. Več informacij >>>

V prvih treh četrtletjih 2021 je bila skupna vrednost industrijske proizvodnje glede na enako obdobje 2020 višja za 11,9 %. Višja je bila le v predelovalnih dejavnostih (za 13,4 %), medtem ko je bila v rudarstvu in v dejavnosti oskrbe z električno energijo, plinom in paro nižja (za 11,3 % oz. za 0,9 %). Po tehnološki zahtevnosti štirih skupin predelovalnih dejavnosti je presenetil padec industrijske proizvodnje v visoko tehnološki proizvodnji (-2,1 %), medtem ko je glavnina rasti izhajala iz rasti srednje nizko tehnoloških (+20 %) in srednje visoko tehnoloških dejavnosti (+16 %). V septembru se je industrijska proizvodnja v visoko tehnoloških dejavnostih povišala (glavnina te dejavnosti predstavlja farmacija), in sicer za 13,5 % glede na avgust. V srednje visoko tehnoloških, kamor spada tudi avtomobilska industrija in deli, pa se je mesečno znižala za 3,7 %. V primerjavi z enakim obdobjem leta 2019 je bila skupna vrednost industrijske proizvodnje v prvih treh četrtletjih 2021 višja za 2,8 %. Skupni prihodki v industriji so bili v prvih devetih mesecih leta 2021 za 16,3 % višji kot v enakem obdobju 2020 in ...

GZS-Zbornica elektronske in elektroindustrije vabi na tri zanimive dogodke, ki se bodo odvijali v Digitalnem središču Slovenije. Pregled prihajajočih razpisov za podjetja: Finančni mehanizmi za hitrejše uvajanje industrije 4.0, 29. 11. 2021 Sibil Klančar z MGRT bo predstavila prihajajoče razpise v okviru Načrta za okrevanje in odpornost, poseben poudarek pa bo na industriji ter zelenem in digitalnem prehodu. Več… eč informacij in povezava na prijavo >>> Industrija 4.0 in robotika v Sloveniji in B2B matching z avstrijskimi podjetji, 1. 12. 2021 Na dogodku bo podrobneje predstavljena slovenska industrija in robotika, uspešni primeri dobrih praks slovenskih podjetij s področij industrije 4.0 in robotike, njihovih inovativnih in tehnološko naprednih proizvodov in rešitev ter pregled različnih konceptov Industrije 4.0 s fokusom na transparentnosti v proizvodnji. Dogodek je tudi odlična priložnost za generiranje novih poslovnih kontaktov, saj se ga bodo udeležila tudi uspešna podjetja iz Avstrije. Organizirani bodo B2B sestanki med slovenskimi in avstrijskimi podjetji. Več informacij in povezava na prijavo >>> Človeški viri in robotika - roboti so namenjeni ljudem, 2. 12. 2021 Na dogodku bodo predstavili različne vidike uvajanja sprememb v podjetja, profile in kompetence prihodnosti, dobre prakse ...

Vlada Republike Slovenije je v petek, 19. novembra 2021, sprejela predlog Zakona o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja, omilitev, obvladovanje, okrevanje in odpravo posledic covid-19, katerega namen je omiliti in odpraviti posledice nalezljive bolezni covid-19 na področju zdravstva, gospodarstva in socialnega varstva. Predlog Zakona o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja, omilitev, obvladovanje, okrevanje in odpravo posledic Covid-19 vsebuje določene pomoči namenjene gospodarstvu, vendar pa na GZS menijo, da bi bilo potrebno nabor ukrepov še ustrezno razširiti.  »Na Gospodarski zbornici Slovenije pozdravljamo dejstvo, da je Vlada RS prepoznala nujo po sprejetju novega interventnega zakona. Z razmahom epidemije je mogoče zaznati povečano stisko v določenih podjetjih oziroma dejavnostih. Podjetja se soočajo z izpadom delovnih ur zaradi okužb med zaposlenimi ali njihovimi otroci ter dodatnimi stroški zaradi izvajanja testiranj. V nekaterih dejavnostih opozarjajo tudi na padec prometa zaradi novih omejitvenih ukrepov, oziroma celo na bistvene omejitve poslovanja,« je dejal generalni direktor GZS mag. Aleš Cantarutti. V začetku novembra je zato GZS skupaj s člani zbrala predloge za nov interventni zakon ter jih naslovila na Vlado RS in MGRT s argumentirano pobudo, da jih vključijo v ...

Predlog Zakona o varstvu okolja (ZVO-2), ki ga je vlada potrdila 4. novembra, uvaja enotne zahteve za delovanje organizacij, preko katerih proizvajalci kolektivno izpolnjujejo obveznosti proizvajalčeve razširjene odgovornosti (PRO). V Sloveniji je več skupin proizvodov, za katere ta proizvajalčeva razširjena odgovornost velja. Največ težav povzroča del toka odpadne embalaže, ki kot odpadek pristane na komunalnih dvoriščih. Odpadna embalaža kot celota pa je sestavljena iz več različnih odpadnih tokov glede na vrsto materialov, njihovo nastajanje in s tem tudi kakovost in stroške ravnanja/upravljanja. Skrb proizvodnega dela gospodarstva je, da bodo pod enak režim določevanja stroškov zapadli različni, tudi neprimerljivi tokovi materialov. Predlog zakona namreč predvideva predvsem plačilo stroškov glede na masne deleže embalaže materialov, danih na trg v koledarskem letu, kjer ni jasna tudi njihova reciklabilnost. Določene minimalne zahteve za organizacije kolektivnega zagotavljanja proizvajalčeve odgovornosti zapoveduje skupna evropska zakonodaja, zato je Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) glede predloga pridobila neodvisno pravno mnenje Inštituta za primerjalno pravo (IPP-PF). Najbolj očitna pomanjkljivost za ustrezno transparentno ureditev, na katero v svojem pravnem mnenju opozarja Inštitut za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljana, je ...

Predmet javnega poziva, ki ga razpisuje Slovenski podjetniški sklad, je sofinanciranje upravičenih stroškov zunanjega strokovnjaka/izvajalca za izdelavo analize celostnega vrednotenja okoljskih vplivov, ki nastajajo v življenjskem ciklu izdelka (Life Cycle Assessment - LCA), ki je skladna s standardom 14040 in 14044 in v skladu s Priročnikom ILCD. Na poziv se lahko prijavijo mikro, mala in srednje velika podjetja z najmanj tremi zaposlenimi, ob pogoju, da LCA analize nima izdelane pred objavo tega javnega poziva. Namen in cilj javnega poziva je omogočiti izvedbo celostnega vrednotenja okoljskih vplivov, ki nastajajo v življenjskem ciklu izdelka. Minimalna višina subvencije je 3.000,00 eur, maksimalna višina subvencije pa 9.999,99 EUR. Strošek DDV ni upravičen strošek. Javni poziv bo odprt do porabe sredstev. Skrajni rok za oddajo vlog je 31. 3. 2023, pri čemer je potrebno upoštevati, da je skrajni rok za predložitev zahtevkov 30. 9. 2023. Strokovnjaki, ki izvajajo celostno vrednotenje okoljskih vplivov, ki nastajajo v življenjskem ciklu izdelka (LCA-Life Cycle Assessment) se lahko vpišejo v evidenco strokovnjakov, ki ponujajo to storitev .

Evropska vesoljska agencija (ESA) je objavila program ESA Junior Professional Programme, ki je namenjen mladim zaposlenim z zaključenim magisterijem in dve- do triletnimi delovnimi izkušnjami. Gre za 3-letno zaposlitev. Več informacij >>> Povezava do možnosti zaposlitev na ESA >>>

Največji svetovni kupci aluminija v industriji so v oktobru (indeks 52,9) beležili najšibkejšo rast proizvodnje v zadnjih 17-ih mesecih, tudi zaradi zamud v dobavah. Zaposlovanje se je povečalo najhitreje po juliju. Povpraševanje se je najbolj povečalo v ZDA. Največji svetovni kupci bakra so bili oktobra (53) nekoliko bolje razpoloženi kot septembra (52,6), saj se je tekoča proizvodnja povečala bolj, medtem ko se je rast novih naročil upočasnila. Evropska in azijska podjetja so beležila rast razpoloženja, pri ameriških je to upadlo. Največji svetovni kupci jekla so beležili najšibkejše razpoloženje v zadnjih 15 mesecih. Glede na september se industrijska proizvodnja ni veliko spremenila, v ZDA je celo upadla. Operativne marže se še vedno nekoliko krčijo, ker se prodajne cene še ne povečujejo tako hitro kot vhodni stroški, kljub temu, da se prodajne cene krepijo. [Vir: Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od . do 12. novembra 2021]

Oktobrska vrednost globalnega sestavljenega (kompozitnega) indeksa nabavnih managerjev (PMI), ki ga izračunava J.P. Morgan, se je nekoliko povečala (s 53,3 na 54,5), saj se je optimizem v storitvenih sektorjih svetovnega gospodarstva krepko povečal (s 53,8 na 55,6), medtem ko je proizvodni indeks ostal na podobnih ravneh (rahla rast s 54,1 na 54,3). Pri zadnjem se je sicer ocena aktualne proizvodnje, pa tudi novih naročil, nekoliko znižala (pomeni nekoliko nižjo rast kot v preteklih mesecih). Povišala se je ocena tako vhodnih kot izhodnih cen, kar pomeni, da so podjetja relativno uspešna pri prevalitvi končnih cen na nadaljnje udeležence v verigi. Tu je pomembno izpostaviti, da so se razmere v državah skupine ASEAN v oktobru bistveno izboljšale (epidemija COVID-19 je imela manj negativen učinek na proizvodnjo), z izjemo Mjanmara, kjer je bil indeks pod 45. V azijskih gospodarstvih se je oktobra aktivnost najbolj povišala v sektorju proizvodnje strojev in opreme, pri bankah, industrijskih storitvah, zavarovalništvu in farmaciji. S padci so se soočali v sektorju rudarstva, papirni industriji, softwaru in avtomobilih in avtomobilskih delih. Območje evra je bilo visoko na lestvici aktivnosti ...

Številni ukrepi v okviru dosedanje protikoronske zakonodaje so pomembno prispevali k ohranitvi produktivnih kapacitet v gospodarstvu in njihovemu kasnejšemu hitremu okrevanju, menijo na Gospodarski zbornici Slovenije, dodajajo pa, da je v predlog novega protikoronskega zakona nujno vključiti tudi dodatne ukrepe za pomoč gospodarstvu, ki bi podjetjem nudili predvsem določeno mero predvidljivosti pri poslovanju. S tem se je odzvala na objavljen Predlog Zakona o dopolnitvah Zakona o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu. Posebej je med predlogi GZS izpostavil pomoč industriji sejmov in srečanj, ki je vse od začetka epidemije COVID-19 ena izmed najbolj prizadetih dejavnosti, kot druge ključne predloge GZS navaja: ponovno uvedbo ukrepa subvencioniranja čakanja na delo ter podaljšanje ukrepa subvencioniranja skrajšanega polnega delovnega časa do konca leta 2021, uvedbo ukrepa delnega povračila nekritih fiksnih stroškov do konca leta 2021, pri čemer se naj kot vstopni prag določi minimalni upad prihodkov od prodaje v upravičenem obdobju glede na primerljivo obdobje v letu 2019 v višini 20 %, upravičeno obdobje pa se določi tudi za obdobje od 13. 3. 2020 do 30. ...

Objava za nove možnosti raziskav v okviru HRE  >>> Področja: Gateway SciSpacE Roadmaps Update Topical Team opportunity Drop Tower Ground-based facilities programme Investigating biological effects of space radiation Parabolic flights Sounding rockets Splošni razpis za pripravništvo v ESA >>> Razpisi za pripravništvo v okviru HRE: za ExPeRT  >>> za znanost  >>>

Ministrstvo za finance je pripravilo spletno aplikacijo, preko katere omogočamo vpogled do podatkov o dodeljenih državnih in de minimis pomočeh v Sloveniji po posameznem prejemniku. Podatki so dostopni na  spletni strani Javna objava dodeljenih državnih pomoči >>> in bodo dnevno osveženi. Podatki o prejeti pomoči za posameznega prejemnika se pridobijo na podlagi vpisane matične številke podjetja ali matične številke kmetijskega gospodarstva (KMG MID). Podatki iz centralne evidence dodeljenih pomoči temeljijo na poročanih podatkih, ki so jih dajalci dolžni zagotoviti skladno s 5. členom Uredbe o posredovanju podatkov in poročanju dodeljenih državnih in de minimis pomočeh (Ur. l. RS, št. 61/04 in ostali), zato so podatki v bazi informativne narave. Podatki iz centralne evidence dodeljenih pomoči ne morejo nadomestiti izjav potencialnih upravičencev glede dejansko dodeljenih državnih pomoči, ki morajo temeljiti na njihovi lastni evidenci, jim bodo pa v veliko pomoč pri pripravljanju izjav, koliko pomoči in za kakšen namen so pomoč že prejeli. [Vir: MF RS]

Dva največja izziva evropskih podjetij pri poslovanju v 2022 bosta dostopnost do energentov in surovin in pomanjkanje usposobljenih zaposlenih, je pokazala anketa Eurochambres 2022, združenja evropskih zbornic, katerega članica je tudi Gospodarska zbornica Slovenije. Infografika: https://bit.ly/EES2022-Infographic Rezultati ankete: https://bit.ly/Report-EES2022

Svetovna banka (WB) je 21. oktobra izdala svojo jesensko napoved o gibanju cen surovin. Pri cenah energentov na WB ocenjujejo, da se bo njihova povprečna cena po 80-odstotnem dvigu v letu 2021 (glede na 2020) v 2022 povečala za 2 %, v letu 2023 pa naj bi cene močno upadle. Povprečna cena sodčka nafte (70 USD v 2021) naj bi v 2022 narasla na 74 USD (glede na aktualne cene je to 10 USD manj), v letu 2023 pa naj bi upadla na 65. WB tako napoveduje skorajšnjo pocenitev cen nafte iz aktualnih nivojev. Pri Analitiki GZS pa napovedujejo povprečno ceno 85 USD za sodček in z veliko verjetnostjo, da bo cena presegla nekaj mesecev tudi 90 USD za sodček). Cene kovin in mineralov naj bi se po 48,5-odstotni rasti v 2022 še povečale za 6,5 % (to vseeno pomeni, da bodo z aktualnih nivojev v povprečju upadle). Analitika GZS ugotavlja, da so pri WB cenovni trendi pri surovinah močno presenetili, zato so močno revidirali (popravili navzgor) ocene rasti tako za 2021 in 2022. Cene plina in premoga naj ...

»Včeraj 3.454, danes že kar 4.511 okuženih s covidom-19. Številke so več kot alarmantne,« opozarja generalni direktor GZS mag. Aleš Cantarutti in dodaja: »Razumemo pozive stroke k popolnemu zaprtju države, a moramo zelo jasno povedati: gospodarstvo si tega ne more privoščiti.« Situacija je po besedah Cantaruttija povsem drugačna kot v prejšnjih valih epidemije, ko se je za tak korak odločala večina evropskih držav. V trenutnih razmerah, ko se evropsko gospodarstvo ponovno postavlja na noge in ostale države ostajajo odprte, pa Slovenija z morebitnim zapiranjem ne more odstopati. Slovensko gospodarstvo je močno izvozno usmerjeno, podjetja so tesno vpeta v mednarodne verige vrednosti. Če bi se sedaj kot država popolnoma zaprli, bi bili edini v Evropi. Tuji poslovni partnerji bi lahko naša podjetja kaj hitro nadomestili z drugimi in jih tako izrinili iz verig vrednosti. »Konkurenca na mednarodnih trgih je res huda. Izgube naročil tujih partnerjev si slovenska podjetja v teh občutljivih časih ne morejo privoščiti!« še poudarja Cantarutti. Tudi številne storitvene dejavnosti, kot na primer industrija srečanj, šport in kultura, so se komaj postavile na noge in še enega zaprtja ne bodo prenesle. Zaradi tega ...

Ministrstvo za infrastrukturo (MzI) je v javno obravnavo posredovalo predlog Uredbe o podporah elektriki, proizvedeni iz obnovljivih virov energije in v soproizvodnji toplote in elektrike z visokim izkoristkom. Prenovljena uredba ureja relevantne vsebine, ki se nanašajo na priglašeno podporno shemo za električno energijo, proizvedeno iz obnovljivih virov energije (OVE) in v soproizvodnji toplote in elektrike z visokim izkoristkom (SPTE).  Pomembno: Spremenljivi del referenčnih stroškov proizvodne naprave SPTE, ki hkrati predstavlja spremenljivi del ponujene cene, se v primeru njene vključitve v sistem Skupnosti za trgovanje s pravicami do emisij CO2 poveča tako, da krije tudi stroške nakupa potrebnih emisijskih kuponov. Podobno velja tudi za naprave, ki so zavezane plačevati okoljsko dajatev in so torej izven sistema ETS, pri čemer pa se za vse te naprave šteje, da morajo v skladu s Smernicami Evropske komisije o državni pomoči za varstvo okolja in energijo za obdobje 2014–2020 dosegati ugodne okoljske učinke. Zainteresirana javnost lahko morebitne pripombe pošlje najkasneje do 9. novembra.  Dodatne informacije na spletni strani MzI Hkrati GZS-Služba za varstvo okolja seznanja zainteresirane s smernicami Evropske komisije: Guidance document on wind energy developments and EU nature ...

Ljubljanski univerzitetni inkubator pripravlja v sodelovanju s podjetjem Bogatin (EIT RawMaterials Hub Slovenija) med 18.11. in 9.12.2021 sklop brezplačnih delavnic, namenjenih nosilcem idej na področju surovin (kovine, minerali in napredni materiali). Delavnice so primerne za vse, ki imajo idejo/izum, pa ne vedo, kako bi nadaljevali, za vse, ki bi radi rešili problem na področju surovin, pa ne vedo, kako, pa tudi za tiste, ki bi se radi naučili, kako iz ideje oblikovati poslovno priložnost. Online delavnice bodo izvajali vrhunski predavatelji, udeleženci pa bodo dobili znanja za razvoj podjetniške ideje in možnosti pridobitve nadaljnje vsebinsko-finančne podpore. Program delavnic: 18.11.2021: Od ideje do priložnosti (dr. Blaž Zupan) 29.11.2021: Od priložnosti do rešitve (dr. Blaž Zupan) 30.11.2021: Od rešitve do podjetja (dr. Blaž Zupan) 2.12.2021: Učinkovita predstavitev – pitching (Jakob Gajšek), Poslovni model in njegova validacija (dr. Aleš Pustovrh) 9.12.2021: trening pitchinga Delavnice bodo potekale med 14. in 17. uro. Več informacij in prijavni obrazci >>> Delavnice financira EIT RawMaterials  z namenom odkrivanja inovativnih pristopov/rešitev za trajnostno oskrbo s surovinami, kar je ključnega pomena za prehod na podnebno nevtralno, zeleno in digitalno gospodarstvo, predvideno v Zelenem dogovoru EU.

3. 11. 2021 je bil v okviru Delovnega programa WIDERA 2021-2022, ki se financira iz sredstev Obzorja Evropa, objavljen javni razpis za krepitev odličnosti inovacijskega ekosistema (ti. Excellence hubs). Povezava do javnega razpisa in razpisne dokumentacije:  Search Funding & Tenders (europa.eu) Namen in ključni cilji javnega razpisa: spodbujanje inovacijske odličnosti v čezmejnih regionalnih ekosistemih izboljšanje povezav med znanostjo in gospodarstvom ter drugih akterjev krepitev čezmejnih partnerstev 2 ekosistemov v 2 t. i. »widening« državah na relevantnih področjih med znanostjo in inovacijami za doseganje evropske dodane vrednosti. V okviru projekta se pričakuje: razvoj skupne dolgoročne R&I strategije v skladu z EU prioritetami ali S4 skupni raziskovalni projekt kot del testiranja skupne R&I strategije akcijske in investicijske načrte za implementacijo strategije konceptualno oblikovanje in načrtovanje pilotov in demonstratorjev v skladu s strategijo podporne aktivnosti za izboljšanje vidnosti, vključevanje državljanov, prenos tehnologij, usposabljanje za podjetništvo, izmenjava kadrov, medsebojno učenje. V okviru projekta se pričakuje, da bodo vključeni 4 različni deležniki, ki ...

Odlok začne veljati 1. novembra 2021, da se omogoči čas za nabavo dodatnih testov za samotestiranje in organizacijo dodatnih testiranj s testi HAG pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti. Vlada Republike Slovenije je  27. oktobra 2021 je sprejela ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O NAČINU IZVAJANJA POGOJA PREBOLEVNOSTI, CEPLJENJA IN TESTIRANJA ZAJEZITEV ŠIRJENJA OKUŽB Z VIRUSOM SARS-COV-2 in ga objavila v Uradnem listu Republike Slovenije št. 170/2021. Ključne novosti za gospodarstvo: za opravljanje dela pri delodajalcu se viša pogostnost presejalnega testiranja s testi HAG za samotestiranje oziroma testiranja s testi HAG iz dosedanjih 7 dni na vsakih 48 ur, in sicer tako, da mora oseba ob začetku opravljanja dela imeti veljaven test HAG za samotestiranje ali test HAG, ki ni starejši od 48 ur. Dodatno pojasnjujemo, da v primeru enakomerno razporejenega delovnega časa oziroma enoizmenskega delovnika od ponedeljka do petka to pomeni, da se mora oseba praviloma testirati vsak ponedeljek, sredo in petek pred začetkom dela, torej na vsakih 48 ur med delovniki. V primeru neenakomerno razporejenega delovnega časa, začasne prerazporeditve delovnega časa, izmenskega dela, odrejenega dela preko polnega ...

Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad RS je 25. oktobra 2021 objavil javni poziv delodajalcem za oddajo potreb po kadrovskih štipendistih za šolsko oziroma študijsko leto 2022/2023, ki jih bo možno v Izmenjevalnico oddati od 1. novembra 2021 dalje. Rok za oddajo potreb je do vključno 31. januarja 2022. Namen javnega poziva je: zbrati ponudbo kadrovskih štipendij v Republiki Sloveniji z namenom informiranja učencev, dijakov in študentov o vseh razpoložljivih kadrovskih štipendijah pred izbiro izobraževanja in s tem podporo njihovemu odločanju za izobraževanje glede na potrebe na trgu dela ter ponuditi delodajalcem enotno oddajanje potreb po kadrovskih štipendistih in promocijo potreb med učenci, dijaki in študenti. Prijavo potreb po kadrovskih štipendistih za šolsko/študijsko leto 2022/2023 so v skladu s 112. členom ZŠtip-1 dolžni oddati vsi delodajalci, ki želijo dijakom oziroma študentom podeliti kadrovsko štipendijo s šolskim/študijskim letom 2022/2023. Več informacij: Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije >>>

Vrednost gospodarske klime se je v oktobru (2,2 točke) znižala za 2,5 odstotne točke glede na september oziroma več od pričakovanj Analitike GZS. Negativno so na mesečno spremembo vrednosti kazalnika gospodarske klime vplivali predvsem kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih (za 2,0 odstotne točke), kazalnik zaupanja med potrošniki (za 0,7 odstotne točke) in kazalnik zaupanja v trgovini na drobno (za 0,4 odstotne točke). Vpliva kazalnikov zaupanja v storitvenih dejavnostih in v gradbeništvu sta bila pozitivna (za 0,5 oziroma 0,1 odstotne točke). Glavni prispevek k padcu je tako imel upad kazalnika zaupanja v predelovalnih dejavnostih, ki je bil v oktobru 2021 za 5 odstotnih točk nižji kot v septembru 2021. Glede na oktober 2020 je bil za odstotno točko višji, še vedno je bil za 2 odstotni točki višji tudi od dolgoletnega povprečja.Podrobnejši vpogled v kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih pokaže, da sta se znižali predvsem komponenti izvoznih (iz 14 na 1) in skupnih naročil (iz 18 na 2), kar je skladno z anekdotičnimi podatki o večjih izzivih pri nekaterih dobaviteljih avtomobilskih delov. Na drugi strani podjetja še verjamejo v naraščajočo ...