Pomanjkanje zaposlenih, pritisk na rast plač zaradi nizke brezposelnosti, v zadnjem obdobju pa dvig cen energentov in drugih surovin sodijo med ključne izzive, s katerimi se poleg posledic covida-19 sooča slovensko gospodarstvo, je poudaril predsednik GZS Tibor Šimonka na posvetu GZS o poslovnih izzivih v letu 2022, ki je potekal 15. novembra 2021. Dodal je, da se bo Gospodarska zbornica Slovenije zato aktivno zavzemala za iskanje rešitev, ki bi omogočile prijaznejše poslovno okolje in dvig konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, tako z vidika ustrezne delovne sile kot konkurenčnih cen energentov in drugih surovin. Uvodoma je Šimonka izpostavil, da gospodarska rast, ki je prisotna v Evropi in tudi pri nas, pred nas postavlja številne izzive. Rekordno nizka brezposelnost vodi do slabše motiviranosti zaposlenih za delo. Težko je pridobiti nove zaposlene po konkurenčnih pogojih. Predvsem v zadnjem obdobju je eden ključnih izzivov dvig cen energentov in drugih surovin. Kljub že več kot mesec dni trajajočih aktivnostih GZS ter članstva, ki opozarja na težave zaradi porasta cen stroškov energije, se vlada zaenkrat še ni odzvala na pripravljene predloge. Mitja Gorenšček, izvršni direktor GZS, je opozoril, da se gospodarstvo v številnih sektorjih, tako v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu kot v storitvenih dejavnostih, sooča z največjim pomanjkanjem zaposlenih po letu 2008. Anketna brezposelnost je pod 4 % in število delovno aktivnih je preseglo 900 tisoč oseb. Pri tem se število tujih državljanov v strukturi delovne sile počasi povečuje, ker je vsaka nova generacija mladih, ki se vključujejo na trg dela, manjša. Z namenom razbremenitve dela oz. dviga neto plač GZS zagovarja nekatere nujne spremembe pri zakonu o dohodnini in uvedbo razvojno-socialne kapice. »Razpoložljive brezposelne osebe v Sloveniji trgu dela ne morejo ponuditi več veliko potenciala in to ustvarja visoke plačne pritiske v zasebnem sektorju (plače v javnem sektorju, inflacija), kar bo sčasoma zniževalo izvozno konkurenčnost Slovenije,« je izpostavil glavni ekonomist pri Analitiki GZS Bojan Ivanc. Stopnja anketne brezposelnosti je s septembrskimi 3,9 % zgodovinsko nizka (v EU-27 je 6,7 %). Delovne migracije so zato ključne za doseganje gospodarske rasti. Avgusta je bilo več kot 900 tisoč delovno aktivnih oseb, od tega predstavljajo tuji državljani 12 % vseh, kar je 40.000 več kot pred desetletjem. Posebno pozornost je Ivanc posvetil plačni politiki. Kot je dejal, se je v treh letih povprečna bruto plača v javnem sektorju povišala za 420 EUR (+ 21%), v zasebnem za 190 EUR (+ 12%), pri čemer so imeli izplačani dodatki ključen pomen pri povišanju plač v javnem sektorju. Po višini minimalne plače je Slovenija med 21-imi EU državami, ki minimalno plačo na nacionalni osnovi poznajo, na 8. mestu. Po kupni moči minimalne plače pa je ta po aktualni višini na 7. mestu. »Glede na našo gospodarsko razvitost je minimalna plača pri aktualni višini torej nadpovprečno visoka,« je bil jasen. Pri tem je delež minimalne plače v povprečni plači v Sloveniji med temi 21-imi državami najvišji. Kot poseben problem je izpostavil, da se zaradi dviga minimalne plače hitreje kot druge povečujejo plače nižje izobraženih kadrov. Z vse manjšo razliko med plačami se v Sloveniji tako plačna uravnilovka izrazito povečuje. Z namenom ponovne vzpostavitve plačnih razmerij in povečanja plačnih razlik med nižje in višje izobraženimi zaposlenimi, hkrati pa preprečevanja bega možganov v tujino, GZS zagovarja razbremenitev stroškov dela. Kot možne načine z različnimi posledicami na BDP in javne finance je Ivanc med drugim navedel znižanje efektivne dohodninske stopnje, dvig splošne olajšave ali uvedbo drugih olajšav, znižanje prispevkov delodajalcev in delojemalcev, pa tudi spremembe pri dnevih odsotnosti z dela v primerih bolezni ali poškodbe delavca, ki so v breme delodajalca. Skupni učinek razbremenitev pri predlaganih spremembah zakona o dohodnini v obdobju 2022 do 2025 ocenjuje na 800 mio evrov, zgolj v naslednjem letu na 247 mio evrov. Spregovoril je tudi o razvojno-socialni kapici, implementacijo katere GZS zagovarja pri višini 4.600 € bruto plače, in poudaril, da kar šest od sedmih srednjeevropskih držav socialno kapico pozna. GZS podpira tudi implementacijo sprememb pri dnevih odsotnosti z dela v primerih bolezni ali poškodbe delavca, ki so v breme delodajalca. Z znižanjem števila dni v breme delodajalca s 30 na 20 dni bi spodbudili zaposlovanje, še posebej pri malih in srednjih podjetjih. V nadaljevanju posveta je dr. Janez Malačič poudaril, da se bosta gospodarstvo in trg dela morala v Sloveniji prilagoditi poslabšanim demografskim razmeram. Še več, poslabševanje se bo še nadaljevalo, saj nimamo resne in učinkovite prebivalstvene politike. Kot ključna za trg dela je navedel pomanjkanje mladih delavcev in hitro staranje aktivnega prebivalstva v starosti 20–65 let. Potrdil je, da bo probleme vsaj deloma blažila imigracija, vendar je pomembno, da bodo gospodarske razmere v Sloveniji ugodne in privlačne. Najbolj kritična pa je potreba, da doseže Slovenija pozitivno selekcioniranost pri migracijah. Pritegniti mora bistveno bolj izobražene migrante, je dodal. Udeleženci so izpostavili nujnost uvedbe razvojno-socialne kapice ter določitve višine minimalne plače za naslednje leto že vsaj v začetku oktobra tekočega leta. Pri zaposlitveni problematiki so opozorili na deficitarne poklice, ki jih država sploh ne izobražuje več. V takšnih primerih, ko morajo določene poklice podjetja izobraževati sami, predlagajo možnost uvedbe subvencij. Zavzeli so se za okrepitev vajeniških programov in podprli aktivnosti GZS v smeri razbremenitve plač. V nadaljevanju so udeleženci naslovili ključne izzive na trgu energentov in surovin. Vesna Nahtigal, izvršna direktorica GZS, je povedala, da »smo poleg ekstremne rasti cen surovin letos v drugi polovici leta priča tudi bikovski rasti cen energentov.« Opozorila je na problem dviga teh stroškov za industrijo, zlasti pa energetsko intenzivne dejavnosti, ki predstavljajo šestino celotnih predelovalnih dejavnosti. »V kolikor bodo cene električne energije in plina ostale tako visoke, kot kažejo cene za 1. četrtletje 2022, bodo podjetja zmanjšala svojo proizvodnjo, kar bo imelo negativen vpliv na aktivnosti v slovenski industriji in tudi v podpornih storitvah. Ocenjujemo, da je ogroženih okoli 5.000 delovnih mest v energetsko intenzivnih dejavnostih in posredno še okoli 2.500 delovnih mest v drugih dejavnostih, ki so del domače verige vrednosti,« je bila jasna. GZS je zato skupaj z EZS poslala na vlado predloge kratkoročnih, sistemskih in dolgoročnih predlogov ukrepov. Po napotku Evropske komisije, da se pomoč industriji lahko v skladu s pravili državne pomoči izvede iz Podnebnega sklada, je GZS tudi že pripravila predlog sheme za enkratno pomoč podjetjem, kjer je prišlo do največjega porasta stroškov za energijo. Na konkretne odzive vlade GZS še čaka, je pa potekal sestanek pri državnem sekretarju na Ministrstvu za infrastrukturo Blažu Košoroku. Nahtigalova je zaključila s ponovnim pozivom vladi, naj se vendarle odzove in sprejme ukrepe, ki bodo v pomoč gospodarstvu. Bojan Ivanc je prikazal ključne spremembe pri cenah najpomembnejših surovin. Svetovna banka ocenjuje, da se bodo cene v naslednjem letu pretežno znižale iz oktobrskih nivojev, o čemer sam sicer dvomi. Ključne neznanke so po njegovih besedah poteze centralnih bank (nizke obrestne mere ustvarjajo arbitraže na trgu surovin), poraba surovin na Kitajskem ter razmerje med evrom in dolarjem. Dr. Dejan Paravan, direktor strateškega inoviranja v GEN-I, je predstavil problematiko ekstremnega dviga cen energentov z vidika ponudnikov energentov, pri čemer se je osredotočil na cene plina in električne energije. Pojasnil je, da na strani povpraševanja v zadnjem obdobju ni zaznati bistvene razlike in je odjem plina v industriji in gospodinjstvih tako na podobnih ravneh kot pred krizo. Podobno je pri električni energiji, pri čemer se v naslednjem letu pričakuje nadaljnjo rast. Na strani ponudbe pa je opazen predvsem manjši pritok plina iz Rusije, kar je dvignilo cene, zatem je sledil domino efekt. Kot zaskrbljujoče je označil predvsem izredno majhne zaloge plina v plinohramih. Če bi prišlo na primer do ekstremne zime, bi lahko prišlo do motenj v oskrbi, kar bi izredno dvignilo ceno plina. Tudi cena električne energije se je močno zvišala, a manj kot cena zemeljskega plina. Povedal je, da je na končno ceno električne energije v 70 % vplivala cena zemeljskega plina, v 25 % cena premoga in v 5 % cena emisijskih kuponov. Umiritve pri cenah energentov ne pričakuje pred poletjem oz. celo koncem leta 2022. Še zlasti bo za gospodarstvo zahteven 1. kvartal 2022, kasneje pa se pričakuje upad cen, vendar ta ne bo upadel na predkrizno raven.
Predsednik GZS Tibor Šimonka je izrazil razočaranje, da doslej ni bilo posluha za opozorila industrije, še zlasti energetsko intenzivne, o izrednih dvigih cen energentov, ki ogrožajo konkurenčnost. Prisotni udeleženci so povedali, da si želijo dolgoročno stabilno, zanesljivo in vzpodbudno gospodarsko okolje. Pri akutnih, ekstremnih dogodkih pa bi industrija pričakovala hiter kratkoročen odziv odločevalcev. Tako bi država s hitrimi ukrepi lahko stabilizirala gospodarsko okolje in ga naredila bolj mednarodno konkurenčnega. Odzivnost v Sloveniji je danes izjemno slaba, kar je zaskrbljujoč