Posnetek okrogle mize Tržno ravnanje z odpadki – zlo ali ključ do uspešnega krožnega gospodarstva?

Voditelji držav članic EU so 21. oktobra v razpravi o rastočih cenah energije članice EU pozvali, naj izkoristijo predlagane ukrepe za kratkoročno pomoč najranljivejšim državljanom in podporo evropskim podjetjem. Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so nad temi sklepi razočarani. Nadaljuje se »kriza političnega odločanja v EU o prehodu na zelene vire energije.«

Vsaj tretjina podjetij v predelovalnih dejavnostih se sooča s pomanjkanjem kadrov, v storitvenih podjetjih je ta delež dvajset odstotkov. Možni rešitvi na Gospodarski zbornici Slovenije vidijo v prilagajanju izobraževanja in pohitritvi postopkov pri zaposlovanju tujcev.

Raziskovalno razvojna in inovacijska dejavnost prijavitelja se uvršča v vsaj eno od prednostnih področij uporabe veljavne Slovenske strategije pametne specializacije – S4 in prispeva tudi k digitalnemu ali zelenemu gospodarstvu.

V okviru skupine 4 - Digitalno, industrija in vesolje programa Obzorje Evropa so bili odprti novi razpisi za Destinacijo 1 - Podnebna nevtralna, krožna in digitalizirana proizvodnja ter Destinacija 2 - Povečana avtonomija v ključnih strateških vrednostnih verigah za odporno industrijo.

Ob nastali blokadi delovanja Ekonomsko socialnega sveta naj minimalna plača kot ključna kategorija določanja stroškov dela v gospodarstvu spet postane del dogovora socialnih partnerjev in ministrstva za delo.

Na izjemen porast cen energentov se predvsem energetsko intenzivna industrija odziva tudi z ukrepi zmanjšanja obsega svoje proizvodnje in zamrznitvijo investicijskih odločitev. Zato je Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) na Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) posredovala pobudo glede prerazporeditve porabe sredstev iz Sklada za podnebne spremembe. Pri tem je pripravila tudi konkreten predlog sheme za najbolj prizadeta podjetja. Tudi Ministrstvu za infrastrukturo (MzI) bi želela podrobneje pojasniti problematiko, s katero se soočajo predvsem energetsko intenzivna podjetja in prikazati možne posledice pasivnosti odločevalcev.

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) zagovarja čim večjo precepljenost prebivalstva proti covid-19 ter spodbujanje zaposlenih k cepljenju. Le na ta način bo mogoče ohraniti odprtost države v naslednjem obdobju.

V prvih osmih mesecih leta 2021 je bila glede na osem mesecev v letu 2019 industrijska proizvodnja najvišja v obdelavi in predelavi lesa (+17 %), proizvodnji pohištva (+16 %), drugih strojev in naprav (+14 %), kemikalij, kemičnih izdelkov (+13 %), elektronskih in optičnih izdelkih (+12 %).

Razpis je bil objavljen 15. oktobra 2021.

Razpisana vavčerja za dvig digitalnih kompetenc in vavčer za tržne raziskave tujih trgov.

Izvedena je bila delavnica za oblikovanje verig vrednosti na temo povezovanja kadrovskih strokovnjakov in predstavnikov izobraževalnih institucij ter institucij znanja za zagotavljanje usposobljenega kadra za prihodnost,

GZS poziva Vlado RS, da nemudoma sprejme Uredbo za povračilo posrednih stroškov emisij, za katere se slovenska energetsko intenzivna industrija zavzema že 8 let.

Veliki porabniki jekla so v septembru nekoliko znižali pričakovanja o razmerah v svojem sektorju. Proizvodnja se je povečala najhitreje po maju 2021, vendar so nova naročila narasla najpočasneje v zadnjih 15 mesecih.

V septembru so svetovni avtomobilski sestavljavci in proizvajalci delov znižali svojo proizvodnjo drugi zaporedni mesec, kar je bilo primarno povezano z zamudami pri dobavah, ki so bile v zadnjih dveh mesecih rekordne. Knjiga naročil se je kljub temu okrepila, enako tudi pogled na delovanje v prihodnjih 12 mesecih, preseneča tudi rast zaposlovanja.

Vsi ključni trgi (Kitajska, Japonska, Tajvan, Evropa in ZDA) so okrepili povpraševanje po elektronskih izdelkih.