Marko Drobnič po zaključku posveta SRIP MATPRO
Kot je uvodoma poudaril predsednik uprave Taluma in predsednik Sveta SRIP MATPRO Marko Drobnič, strateško partnerstvo povezuje in gradi most med državo, institucijami znanja in podjetji, saj »skupaj zmoremo več«. Dosedanji rezultati kažejo, da pomeni tako strategija pametne specializacije kot oblikovanje strateških razvojno-inovacijskih partnerstev pravo smer, še posebej, ker postavlja prihodnost pred nas nove izzive prehoda v zeleno, digitalno in krožno gospodarstvo. Naslavlja jih tudi današnji posvet.
dr. Peter Wostner
Predlog strategije povečevanja produktivnosti je predstavil dr. Peter Wostner iz Urada za makroekonomske analize in razvoj (UMAR). Zavedati se moramo, da se karte danes delijo na novo, zmagovalci bodo pobrali smetano, sledilci in povprečneži pa se bodo morali zadovoljiti z drobtinicami, je uvodoma dejal Wostner. Eno ključnih vprašanj je zato, kam in koliko vlagati, da bo naš odgovor na sodobne izzive kar najbolj uspešen. Kot je poudaril, vodilne države pospešujejo vlaganja v informacijsko-komunikacijske tehnologije, raziskave, razvoj in inovacije, medtem ko je Slovenija že v covid-19 krizo vstopila z mankom vlaganj. Iz Načrta za okrevanje in odpornost pa bomo v digitalizacijo vlagali primerjalno manj kot druge države, zato je še toliko bolj pomemben razrez sredstev znotraj kohezijske politike. Wostner je opozoril tudi na potrebo po pospešitvi in poglobitvi digitalne preobrazbe podjetij, ki potrebuje podporo države, Pri tem igra pomembno vlogo vzpostavljanje pilotnih demo centrov, uvajanje digitalni dvojčkov, ki so podlaga za nove produkte, storitve, podjetja, posebej pomembni pa so za prebojne inovacije. Woster je izpostavil še pomen sodelovanja in povezovanja - zlasti v obliki strateških partnerstev - med gospodarstvom in institucijami znanja, kar je še posebej pomembno za mala in srednja podjetja. SRIP MATPRO ima v tej smeri odlično popotnico, je zaključil Wostner.
dr. Tomaž Boh
O prioritetah, strateških ciljih in ukrepih za doseganje ciljev Raziskovalne in inovacijske strategije Slovenije (RISS) je nato spregovoril dr. Tomaž Boh, generalni direktor Direktorata za znanost na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport RS (MIZŠ). Med ključnimi cilji dokumenta, ki je trenutno v pripravi, velja izpostaviti učinkovito upravljanje (znanstveno)raziskovalnega in inovacijskega sistema, okrepljena vlaganja v raziskave in inovacije ter pospešeno sodelovanje med znanostjo in gospodarstvom. Dr. Boh se je dotaknil tudi predlaganih ukrepov evropske kohezijske politike 2021-2027 na področju znanosti ter reforme sistema in naložb v podporo strukturnim spremembam, ki izhajajo iz Načrta za okrevanje in odpornost.
mag. Monika Kirbiš Rojs
Kot je poudarila mag. Monika Kirbiš Rojs, državna sekretarka Službe vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK), prinaša dogovor glede Večletnega finančnega okvirja za obdobje 2021-2027 in Instrumenta za okrevanje Next Generation EU obsežna dodatna sredstva za Slovenijo. Naš Načrt za okrevanje in odpornost, ki ga je 28. julija potrdil Svet EU, predstavlja finančno najobsežnejši mehanizem iz naslova Next Generation EU; odstotek sredstev, namenjenih za investicije v zeleni in digitalni prehod, je 42,45 % oz. nekaj manj kot 1,054 mia EUR naložb za podnebne cilje in 21,46 % oz. 532,75 mio EUR za digitalne cilje.Novi Večletni finančni okvir zasleduje pet ključnih ciljev, ki predstavljajo gonilno silo naložb v obdobju 2021-2027. Ti so: pametnejša, okolju prijaznejša, nizkoogljična, bolj povezana, bolj socialna Evropa ter Evropa, bližja državljanom. Proces programiranja novega finančnega okvirja bo zaključen predvidoma konec letošnjega leta, formalno potrditev dokumentov pa pričakujemo sredi naslednjega leta. Pomembno pa je, da bodo programi komplementarni, da se bodo ukrepi smiselno dopolnjevali in ne bo prihajalo do prekrivanj.
Jernej Salecl
Generalni direktor Direktorata za internacionalizacijo, podjetništvo in tehnologijo na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) Jernej Salecl je uvodoma poudaril, da bi bilo v prihodnje potrebno izpostaviti najbolj perspektivna fokusna področja, ki imajo večjo možnost za preboj v prihodnosti in vzpostaviti institucionalni okvir, kam je smiselno vlagati, da bo izplen večji. V nadaljevanju je predstavil ukrepe MGRT iz naslova Načrta za okrevanje in odpornost. Za naložbe s področja digitalne transformacije bo na voljo 56,6 mio EUR, za naložbe s področja raziskav, razvoja in inovacij 80 mio EUR, za razpise s področja investicij 157,5 mio EUR, za naložbi s področja trajnostnega razvoja turizma 80 mio EUR ter s področja krožnega gospodarstva 48 mio EUR in za področje energetske učinkovitosti 5 mio EUR. Vsi razpisi bodo digitalizirani.
pk. Robert Šipec
Ministrstvo za obrambo (MO) pokriva raziskave in razvoj od najnižjih TRL-jev, torej od baznih raziskav, do TRL 9, torej do same uporabe, je povedal polkovnik Robert Šipec, načelnik Sektorja za opremljanje iz Direktorata za logistiko MO. V nadaljevanju se je osredotočil na nekatere mednarodne povezave, v katerih ministrstva za obrambo v Evropi in NATU združujejo svoje raziskovalno-razvojne aktivnosti. V okviru Evropske obrambne agencije je posebej izpostavil razvojno jedro (CapTech) s področja materialov in inštrument Cat B, kjer gre za ustvarjanje mednarodnih konzorcijev s skupnimi raziskavami in skupno proizvodnjo vsaj dveh držav. Z Evropskim obrambnim skladom (EDF), ki predstavlja inštrument za spodbujanje obrambnega sodelovanja med evropskimi državami, so prvič v zgodovini zagotovljena sredstva Evropske komisije za obrambne raziskave in razvoj, je poudaril polkovnik Šipec. EDF ima trenutno v teku 23 razpisov v petnajstih kategorijah v vrednosti 1,2 mia EUR. Prijave na te razpise so odprte do 9. decembra.
Tanja Permozer
Pomembno priložnost za razvoj novih materialov predstavlja vesolje. Kot je povedala vodja delegacije Republike Slovenije pri Evropski vesoljski agenciji (ESA) Tanja Permozer, je Slovenija nadgrajeni Pridružitveni sporazum podpisala lani, trenutno pa lahko sodeluje pri razpisih ESE na področju štirih izbirnih programov. Dodala je še, da sodi Slovenija med najuspešnejše akterje v ESI. Opozorila je še na razpis, ki je namenjen samo slovenskim podjetjem in institucijam (Requesting Party Activities (RPA)); naslednji razpis v vrednosti 900.000 EUR bo objavljen predvidoma 15. 10. 2021 na spletni strani ESA Star.
Polona Jerina
Digitalna preobrazba gospodarstva je ena izmed štirih ključnih prioritet digitalnega preoblikovanja Slovenije, je dejala mag. Polona Jerina iz Direktorata za informacijsko družbo na Ministrstvu za javno upravo (MJU). Cilj digitalizacije gospodarstva je doseganje večje konkurenčnosti, učinkovitosti, prilagodljivosti in rasti podjetij ter dvig dodane vrednosti na zaposlenega. Prizadevanja bodo usmerjena v krepitev digitalnih kompetenc zaposlenih, povezavo z inovativnimi MSP, odpravo ovir in krepitev poslovnega okolja in spodbujanje raziskav, razvoja in inovacij. Predstavila je tudi program Digitalna Evropa, osredotočen na uvajanje in uporabo najnovejših rezultatov raziskav, ki bo namenjen pospeševanju učinkovite rabe digitalnih tehnologij.Dopoldanski del posveta se je zaključil s predstavitvijo spletne platforme za izobraževanje in usposabljanje s pomočjo AR in VR tehnologij na daljavo EON stratega Erika Kapferja iz Pattern Cityja.V popoldanskem delu se je zvrstilo šest povezovalnih (match-making) delavnic za oblikovanje verig vrednosti po fokusnih področjih SRIP-a MATPRO (jeklo, aluminij, tehnologije in prehod v pametne tovarne, multikomponentni materiali in pametni premazi, pametni materiali in kompoziti ter povezovanje za zagotavljanje usposobljenega kadra za prihodnost – v sklopu slednje se je predstavil še projekt DanubePeerChains za oblikovanje digitalnih verig vrednosti).
dr. Mitja Slavinec