POSVET SRIP-a MATPRO 2022: MATERIALI BODO KLJUČNI ZA ZELENI PREHOD

Portorož, 13. oktober 2022 – Pod naslovom Pot do zelenega proizvoda - trajnost izven okvirjev poteka danes v Portorožu tradicionalni letni posvet Strateškega razvojno-inovacijskega partnerstva Materiali kot končni produkti (SRIP MATPRO). Osrednja tema srečanja predstavnikov gospodarstva, znanstveno-raziskovalne sfere in države je tokrat pot, ki od zelenih materialov preko zelenega oblikovanja in zelenega procesa vodi do zelenega proizvoda. Da SRIP MATPRO odlično povezuje in gradi most med državo, institucijami znanja in podjetji, kaže udeležba okoli 100 predstavnikov vseh treh deležnikov na posvetu, ki se zavedajo, da vsaka uspešna zelena zgodba vsakega podjetja pomeni z dvigom produktivnosti, dodane vrednosti in konkurenčnosti slovenskega gospodarstva dobrobit za vse. 

»Prepričan sem, da je večina podjetij že stopila na pot trajnostnega preoblikovanja proizvodenj. Vendar potrebujemo primerljivo in konkurenčno poslovno okolje, dovolj virov in kadre, ki so usposobljeni, da lahko ta prehod izpeljejo,« je uvodoma poudaril predsednik uprave Taluma in predsednik Sveta SRIP MATPRO Marko Drobnič. »Zeleni prehod temelji na proizvodnji materialov. Kar se nam trenutno dogaja, ne le v Sloveniji, ampak na evropskem nivoju, je, da nam materiali izpuhtevajo. Zato potrebujemo pogoje, da bo proizvodnja materialov v Evropi ostala in obstala. Zeleni prehod se ne bo zgodil sam po sebi, ampak bo potrebno vanj vložiti znatna sredstva, zato potrebujemo pomoč vlade,« je še dodal. 

Državni sekretar v Službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Marko Koprivc je pojasnil, da je strategija pametne specializacije.
Državni sekretar mag. Marko Koprivc iz Službe vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) je v uvodnem nagovoru izpostavil velik pomen strategije pametne specializacije, ki je temelj za črpanje evropskih sredstev - za ta namen bo na voljo več kot 700 milijonov evrov - ter predstavlja podstat skupnega delovanja. Prav SRIP MATPRO je po njegovih besedah uspešen primer sodelovanja različnih partnerjev in deležnikov;   postal je prepoznaven, pomemben in enakopraven partner, ki lahko in mora krojiti podobo in usmeritev prihodnjega razvoja tega razvojnega področja in s tem naše skupne razvojne politike. Omenil je še, da je bil nedavno podpisan Sporazum o partnerstvu med Slovenijo in Evropsko komisijo, v začetku oktobra pa je bil v Sloveniji potrjen še Program za izvajanje evropske kohezijske politike za obdobje 2021–2027, ki naj bi bil v Bruslju potrjen do konca leta. Gre za temeljna dokumenta, ki bosta Sloveniji omogočila koriščenje evropskih sredstev v navedenem programskem obdobju, s strani Evropske komisije pa potrebujemo še potrditev prenovljene, v zeleni prehod usmerjene, strategije pametne specializacije (t.i. S5). Ambiciozno zastavljene cilje pa lahko doseženo le s povezovanjem, z močnimi vlaganji v raziskave in razvoj, ter pravilno usmerjeno razvojno politiko države in vseh akterjev v njej, SRIP-i pa bodo v tem kontekstu odigrali eno ključnih vlog, je še dodal.

Marija Čebular Zajec iz Direktorata za internacionalizacijo, podjetništvo in tehnologijo na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo je udeležencem uvodoma predstavila Slovensko industrijsko strategijo 2021-2030, ki je bila lani sprejeta na vladi in je bila oblikovana v sodelovanju s SRIP-i, gospodarstvom in še nekaterimi drugimi deležnik. V skladu z evropsko industrijsko strategijo je usmerjena v zelen, ustvarjalen in pameten razvoj, s ključnima besedama »povečanja odpornosti«. Dodala je še, da so materiali nedvomno pomembni za delovanje verig vrednosti, za ohranitev proizvodnje v EU pa so potrebne rešitve na evropski ravni oziroma sprejem skupnih pravil, saj je zaradi pomanjkanja surovin Evropa še posebej ranljiva. Omenila je še  okviren razrez sredstev, ki jih ima MGRT na voljo v naslednji finančni perspektivi in kjer za SRIP-e predvidenih 15 mio €, za RRI 94 mio €, za pilotne in demonstracijske projekte pa 69 mio nepovratnih in 20 mio povratnih sredstev, znova pa bodo spodbujali tudi raziskovalce v gospodarstvu. Poleg tega bodo predvidoma na razpolago tudi dodatna sredstva za blažitev krize. 

Tatjana Orhini Valjavec iz Direktorata za okolje pri Ministrstvu za okolje in prostor je spomnila, da bo pridobivanje in pridelava virov do leta 2050 predstavljala 50 % emisij toplogrednih plinov, 90 % izgube biotske raznovrstnosti, pomanjkanje vode in nazadnje se bodo odpadki iz te proizvodnje povečali za 70 %. Da bi se temu izognila, mora Evropa preiti na trajnostne, dolgotrajne izdelke in upočasniti uporabo virov, ki poganjajo gospodarstvo. Spremembe, ki so potrebne na poti do okvirja za trajnostne izdelke v EU, pa so kompleksne. Velik korak naprej naj bi dal predlog Uredbe za  trajnostne izdelke, ki vsebuje minimalna merila za energijsko učinkovitost, krožnost in splošno zmanjšanje okoljskega in podnebnega odtisa izdelkov ter širitev zahtev za okoljsko primerno zasnovo (uporaba, nadgradljivost, popravljivost, vzdrževanje, vsebnost zaskrbljujočih snovi, energetska učinkovitost, vsebnost reciklatov, učinki na okolje, nastajanje odpadkov), vsi izdelki na evropskem trgu pa naj bi imeli digitalni potni list o teh informacijah. Slovenija predlog uredbe pozdravlja, izraža pa zaskrbljenost tako zaradi administrativnih obremenitev, predvsem za SME, kot tudi glede usklajenosti z zakonodajo o odpadkih in kemikalijah. Nekaj novosti je tudi pri označevanju plastičnih izdelkov za enkratno uporabo (SUP). Da bomo uspešno odgovorili na vse okoljske izzive, je nujno sodelovanje vseh deležnikov, saj je mogoče le skupaj pripraviti  okvirje, ki bodo dobri, pametni, pa tudi izvedljivi je še dejala. 

Duša Marjetič, vodja sektorja za visoko šolstvo Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport je predstavila reformo visokega šolstva za zeleni in odporen prehod v družbo 5.0, saj bo brez ustreznih kadrov nemogoče doseči zastavljene cilje. Namen reforme  je zagotoviti večjo prilagodljivost, odpornost in odzivnost visokega šolstva na potrebe okolja in tako izboljšali relevantnost njegove vloge za gospodarsko okrevanje, zvišanje produktivnosti, spodbujanje kohezije in uravnotežen družben, okoljski in gospodarski razvoj. Reforma bo potekala v treh korakih; pripravi smernic bo sledilo izvajanje pilotnih projektov, katerih rezultati bodo podlaga za pripravo izhodišč za reformo. Ob koncu je povedala še, da so na ministrstvu v okviru kohezijske politike predvideli ukrep za pripravo mikrodokazil krajših izobraževanj v sodelovanju s SRIP-i, razpisi pa naj bi bili pripravljeni prihodnje leto. 

Dr. Slobodan Šešum iz Direktorata za gospodarsko in javno diplomacijo pri zunanjem ministrstvu je predstavil aktivnosti ministrstva na področju internacionalizacije. Dotaknil se je tudi novega trenda v mednarodni politiki, deglobalizacije, ki se je zgodila zelo hitro, predvsem po vojni v Ukrajini, medtem ko je bil protekcionizem, predvsem na področju surovin in materialov, še pred korona krizo v vzponu. Omenil je tudi tektonske premike, ki smo jim danes priča, in ki vplivajo tudi na našo gospodarsko diplomacijo. Njena naloga je dvig ugleda Slovenije kot zelene, ustvarjalne in pametne destinacije, med ključne storitve gospodarske diplomacije pa sodi sodelovanje pri organizaciji gospodarskih delegacij in drugih promocijskih dogodkov v tujini, priprava zasedanj mešanih komisij, pa tudi povezovanje raziskovalnih inštitutov s podjetji z visoko dodano vrednostjo, organizirajo pa tudi obiske tujih veleposlanikov v slovenskih podjetjih. Pomemben del njihovih storitev je iskanje novih trgov, pri čemer pa ne smemo pozabiti, da je veliko geografskega prostora že na obrobju EU še neizkoriščenega. Dr. Šešum je izrazil tudi zadovoljstvo, da je danes gost med podjetji »formule 1« z visoko dodano vrednostjo, ki predstavljajo gonilo slovenskega izvoza, in vse zainteresirane povabil k nadaljnjemu sodelovanju z MZZ-jem oziroma direktoratom, iz katerega prihaja. 

Uvodnim nagovorom predstavnikov države je v nadaljevanju sledilo pet strokovnih predavanj. Kakšen je zeleni proizvod in kakšna je pot do njega, je najprej povedala prof. Barbara Prinčič z Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerza v Ljubljani. Kot je dejala v uvodu, je vloga oblikovanja pomoč pri razvoju izdelkov. Prav oblikovalec je tisti, ki izbira materiale, s trajnostnega vidika pa je razmišljanje o materialih zelo pomembno, saj ima vpliv na okolje zelo važno vlogo. Razmišljati je potrebno o surovinah in materialu za izdelavo izdelka, o energetski porabi, pomembno vlogo igra embalaža, upoštevati je treba potrebe uporabnika in razmišljati, kaj bo z izdelkom, ko se njegova življenjska doba izteče. Kot uporabno orodje za določite vpliva izdelka na okolje je omenila Ecolizer (ecolizer.be). V nadaljevanju predavanja pa je prikazala več rešitev, izdelanih v okviru različnih projektov Akademije. 

Pilotne študije EU za različne proizvode PEF (Product Environmental Footprint oziroma okoljski odtis proizvoda) je predstavila Antonija Božič Cerar z Gospodarske zbornice Slovenije (GZS). Poudarila je, da postajajo danes vse pomembnejši standardi okoljskega označevanja, pri komuniciranju s potrošnikom pa je potrebno upoštevati celoten življenjski ciklus izdelka ter paziti, da vse, kar se o izdelku sporoča, tudi drži. Da bi se čimbolj izognili različnim interpretacijam vplivov proizvoda na okolje, je EU pred približno desetimi leti pričela z akcijo za okoljski odtis. Pripravila se je metodologija za izračun okoljskega odtisa organizacije in okoljski odtis izdelka, ki pa velja le na območju Evrope. Na podlagi tega se je več sektorjev odločilo za pripravo sektorskih okoljskih odtisov, med katerimi so med vmesnimi proizvodi tudi materiali. Ob koncu je še dodala, da se na evropski ravni pripravlja skupni evropski zakon za boljšo izrabo kritičnih surovin, ki ga bo verjetno treba razširiti še na določene druge surovine. 

V predstavitvi vplivov širše družbe na razvoj EU okoljskih politik je Jože Roth iz Evropskega okoljskega urada (EEB) osrednjo pozornost namenil direktivi o okoljsko primerni zasnovi za izdelke, povezane z energijo, katere namen so enotni pogoji delovanja na EU trgu, prihranki energije in stroškov za potrošnika. Pri izvajanju te direktive pa prihaja do velikih zamud (samo 25% delovnega načrta za 2016-2019 uresničenega, delovni načrt za 2020-2024 se je začel izvajati šele 2022).

Marca 2022  je bil v okviru pobude za trajnostne izdelke podan predlog za prenovljen pravni okvir; med drugim naj bi z nalepkami in digitalnim potnim listom za izdelke opolnomočili potrošnika za zeleni prehod. Časovnica pričakovanj kaže, da naj bi bil predlog sprejet v naslednjih dveh do treh letih. 

Osrednja pozornost strokovnega dela posveta je bila namenjena začetku zelene poti - prihodnosti na področju raziskav zelenih, ogljično-nevtralnih materialov, ki predstavljajo podlago za oblikovanje zelenega proizvoda. O zelenih materialih so spregovorili predstavniki institucij znanja s področja metalurgije, kompozitov in tehnologij prof. dr. Jožef Medved z Oddelka za materiale in metalurgijo Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani (OMM NTF UL), dr. Bojan Podgornik z Inštituta za kovinske materiale in tehnologije (IMT) in dr. Andrej Kržan s Kemijskega inštituta.

Po besedah dr. Bojana Podgornika danes proizvodnja elektrike in transport največ vplivata na okolje. Transport samo v EU zaposluje več kot 10 mio ljudi in ustvari 5 % BDP, vendar hkrati proizvaja tudi 16 % izpustov toplogrednih plinov. V svetu je kar 60 % elektrike proizvedene s plinom in ogljem. Cilj je, da bi do 2030 alternativni viri, predvsem veter in sonce, predstavljali 40 % proizvodnje elektrike. Ko govorimo o zeleni mobilnosti in novih tehnologijah, se moramo vprašati, kolikšen je ogljični odtis materialov, ki jih proizvajamo, da bi dosegli ta cilj, je bil jasen Podgornik. Že pri načrtovanju izdelka je potrebno razmišljati, iz katerega materiala bo narejen in koliko energije bomo potrebovali za izdelavo. V Sloveniji, na primer, proizvajamo jeklo iz 100 % odpadnega železa, kar pomeni 75 % nižji izpusti CO₂ in 70-80 % manj energije in krajši čas izdelave v primerjavi z izdelavo kovin iz primarnih surovin.

Te so tudi sicer izziv za EU, ki je odvisna od uvoza surovin, vendar se trg surovin zapira. EU je, na primer, pred 10 leti ukinila proizvodnjo magnezija, danes pa je za EU kritičen material, je na praktičnem primeru predstavil prof. dr. Jožef Medved. Trajnostna prihodnost Evrope pa je po besedah EU odvisna prav od trajnostnih, naprednih materialov. Dr. Medved je izpostavil tudi pomen sledljivosti materialov, ki omogoča boljšo reciklažo, ter zagotavljanja strateške avtonomije. Tudi Slovenija se mora izogibati odvisnosti od uvoza materialov in spodbujati razvoj materialov, ki nas bodo vodili v zeleno. Za evropski zeleni prehod predstavlja zaradi svojih lastnosti strateški material aluminij, ki je nujen za čiste tehnologije in tudi povsem reciklabilen. Poraba aluminija se v Evropi povečuje, zato utegne tudi aluminij postati kritičen material. Dodal je še, da zelenih materialov ne moremo proizvajati brez zelenih tehnologij, ki se šele uveljavljajo.

Živimo v svetu materialov, ti pa postajajo vedno bolj kompleksni, je uvodoma dejal dr. Andrej Kržan in omenil paradoks, da želimo za zmanjšanje ogljičnega odtisa porabljati manj materialov, hkrati pa se tako proizvodnja kot poraba tudi polimernih materialov neprestano povečujeta. Če se za nekaj odstotkov izboljša učinkovitost proizvodnje, je učinek velik, če ga gledamo na merljiv način, je pa vprašanje, ali in kako sledi trajnostnim načelom, je še dodal. Opozoril je tudi na dva velika izziva umetnih materialov na osnovi ogljika: v osnovi so to netrajnostni, torej neobnovljivi materiali, hkrati pa producirajo veliko odpadkov, ki jih še ne znamo dobro uporabiti; danes recikliramo okoli 9 % od vse proizvodnje plastike, medtem ko je sam proces proizvodnje učinkovit. Vendar pa imamo po njegovih besedah na vsakem koraku na poti do zelenega proizvoda priložnost, da nekaj izboljšamo. Ob koncu je še dodal, da gre na področju kompozitnih materialov predvsem za nove izvedenke obstoječih materialov, novih materialov pa je izredno malo oziroma so to nišni materiali, saj imajo osnovni materiali relativno nizko dodano vrednost in je to izjemno zahtevna investicija. Danes imamo dober položaj na področju materialov oziroma na področju industrij, kjer so materiali ključnega pomena in imajo visoko dodano vrednost (avioni, jahte…); zato gre pri nas za pomemben sektor z dodano vrednostjo, izvozom, zaposlitvami…, ki ga moramo ohraniti in ima strateški pomen. Zeleni in digitalni prehod nista le ključna strateška cilja EU, to so tudi zahteve trga in potrošnikov; potrebujemo materiale, ki nam bodo omogočili višjo trajnost in SRIP MATPRO pri tem pomaga, je zaključil dr. Kržan. 

Zakaj pa je za doseganje ciljev zelenega dogovora izredno pomemben trajnostni razvoj človeških virov, sta v zaključku prvega dela posveta povedala Perry Timms in Kirsten Buck iz družbe People &Transformational HR Ltd. Po besedah Perryja Timmsa danes ni več pomembna samo kakovost izdelka ali storitve, ampak so kupci vse bolj občutljivi tudi na druge vidike, kot so kultura ali vrednote podjetja. Poudarila sta pomembnost redefiniranja ustvarjanja dodane vrednosti, ki vključuje tudi tiste neoprijemljive dimenzije. Od podjetij pričakujejo, da bodo ustvarjala vrednost ne le za podjetje, ampak za širšo družbo. 

V popoldanskem delu posveta so se zvrstile štiri strokovne delavnice za zeleni prehod s področij zelenih materialov, zelenega procesa, zelenega dizajna in  trajnostnega HR. 

Vsebinsko bogat in zanimiv posvet se bo zaključil s predstavitvijo ugotovitev in izsledkov strokovnih delavnic udeležencem posveta. 

ZAKLJUČKI DELAVNIC

Zeleni materiali

• Slovenija je na področju proizvodnje materialov v samem svetovnem vrhu po modernosti postopkov in po količini CO₂, ki ga pri tem proizvajamo, boljša od povprečja v Evropi, zato so velike izboljšave težko izvedljive.
• Kupci zahtevajo CO₂ certifikate, kar pomeni, da potrebujemo tudi certifikat izvora surovin, pa tudi za sekundarne surovine ter za energijo, s katero so ti izdelki proizvedeni.
• Ključen problem je samooskrba Slovenije z elektriko.
• Potrebna bo tudi samooskrba surovin. Samo reciklaža ne bo zadostovala, zato moramo razmišljati, da bomo celotno proizvodnjo ohranili v Evropi.
• Pomemben je tudi globalni vidik;j CO₂ je potrebno zmanjševati na globalni ravni, sicer bo slovenska industrija nekonkurenčna.

 Krožni proces

• Tako v jeklarski kot aluminijski industriji že imamo stoodstotne reciklažne procese, primanjkuje pa materialov za reciklažo.
• Pri krožnem procesu je problem birokratizacija, torej dovoljenja za inštalacijo tehnologij. Stremimo k novim tehnologijam, ki zahtevajo visoka investicijska vlaganja in tu pričakujemo pomoč države. V Sloveniji že danes zagotavljamo nizek ogljični odtis (kar so tudi zahteve kupcev), ki je nižji od konkurence.
• Potrebna je promocija industrije jekla in aluminija, ki sta zeleni proces EU.
• Metalurgija predstavlja vezni člen med industrijo in družbo.
• Slovenija potrebuje proizvodnjo naprednih materialov in vzpostavitev vseh podpornih mehanizmov za ohranitev te industrije. Energetsko intenzivna industrija je pomemben  člen na poti do zelenega prehod, aluminijska in jeklarska industrija pa pomemben člen pri doseganju tega cilja.

 Zeleni dizajn

• Vse se začne pri rethink, tako bomo začeli spreminjati naše navada. Razmišljanje se začne na univerzi, kjer bi uvedli trajnostne vsebine v vse kurikulume.
• Z vidika potrošnikov so se osredotočili na prehrano, kjer bi se tudi morale dogajati spremembe. Trgovci bi morali prevzeti večjo vlogo pri promociji zelenih izdelkov in pri informiranju potrošnikov glede uporabe embalaže, kar naj velja tudi za izvajalce.
• Če želimo kakovostne surovine, morajo biti te tudi kakovostno zavržene, zato potrebujemo osveščanje potrošnikov glede recikliranja odpadkov in njihovega sortiranja.
• Na sistemskem nivoju bi potrebovali platformo, kjer bi se zbirali podatki o odpadkih. – Krožnost onemogočajo tudi nekatere birokratske ovire in predpisi, npr. če se ukvarjaš z odvozom odpadkov, zakonodaja ne dovoljuje, da bi se ukvarjal tudi s predelavo teh odpadkov. 
• Dobrodošle bi bile tudi davčne spodbude za večjo uporabo reciklažnih materialov.

 Trajnostni HR

• Hvalevredno je sodelovanje med vsemi deležniki in mikrodokazila, o katerih je bilo danes govora, so npr. rezultat tega sodelovanja.
• Trajnostni HR je danes trend tudi v proizvodnih podjetjih v svetu ter sloni na vključevanju vseh deležnikov in ustvarjanju vrednosti tudi za širšo družbo.
• Za doseganje te trajnostne dimenzije v HR-ju se bodo kadroviki v proizvodnih podjetjih osredotočali na ustrezno usposobljene vodje in managerje, rekrutiranje, organizacijski dizajn in upravljanje s spremembami ter izkušnjo zaposlenega.
• Problem danes predstavlja slabša usposobljenost vodij oziroma pomanjkanje kompetenc za vodenje v hitro spreminjajočem se okolju. Upravljanje s spremembami tako postaja pomembno področje.
• Privabljanje in ohranjanje kadrov je povezano s kulturo podjetja in z izkušnjo zaposlenih, zato veliko podjetji zaposluje strokovnjake s področja HR in marketinga za grajenje blagovne znamke delodajalca, ki je povezana z znamko podjetja.
• Podjetja potrebujejo izobražene zaposlene, ki imajo karierne poti načrtovane in imajo priložnost za razvijanje potencialov ter ustvarjanje dodane vrednosti tako oprijemljive kot tudi neoprijemljive.

 Če se hočemo pri proizvodnji materialov našo znamko odličnosti materialov postaviti še višje, je ob koncu posveta dejal Marko Drobnič, potrebujemo »re-think«, pa tudi vlaganja v promocijo branda odličnosti materialov, ker bomo le tako dobili podporo odločevalcev. Potrebno bo tudi še več vlaganj v nove tehnologije za nadgradnjo procesov kot v preteklosti. V projektih, kjer se povezujejo podjetja in inštitucije znanja, smo dovolj drzni, vire pa je potrebno pravilno in učinkovito razporejati ter učinkovitost meriti s kazalniki. Spreminjanje načinov razmišljanja naj se začne zgodaj, zato bi bilo treba trajnostne vsebine vključiti v celotno izobraževalno vertikalo, od najmlajših navzgor. Tudi preko SRIP-a MATPRO lahko vzgajamo in osveščamo potrošnike, ki niso trajnostno naravnani, o prednostih in pomenu materialov.

 SRIP MATPRO je zgleden primer sodelovanja gospodarstva, institucij znanja in države.  »Vzgajajmo še naprej našo družbo v smeri trajnosti in bodimo trajnostni voditelji, saj bomo le tako tudi premikali meje«, je zaključil Drobnič. 

 Več informacij: vesna.nahtigal@gzs.si 

PREZENTACIJE:

• mag. Marija Čebular Zajec - MGRT, Direktorat za internacionalizacijo, podjetništvo in tehnologijo
• Tatjana Orhini Valjavec -  "Na poti do okvirja za trajnostne izdelke v EU"; Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje
• Duša Marjetič - "Reforma visokega šolstva za zelen in odporen prehod v družbo 5.0" - Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Sektor za visoko šolstvo
• dr. Slobodan Šešum - "Gospodarska dipolomacija kot vzvod pri uresničevnaju poslovnih načrtov" -  Ministrstvo za zunanje zadeve, Direktorat za gospodarsko in javno promocijo
• prof. Barbara Prinčič - " Pot do zelenega proizvoda – kakšen je zeleni proizvod? " - Univerza v Ljubljani, Akademija za likovno umetnost in oblikovanje
• Antonija Božič Cerar - "Pilotne študije EU za različne proizvode PEF"; GZS
• Jože Roth - "Vpliv širše družbe na razvoj EU okoljskih politik" - Zero Pollution Senior Policy officer, European Environmental Bureau 
• Predstavitev zelenih materialov - prof. dr. Jožef Medved, Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta, dr. Bojan Podgornik, IMT in dr. Andrej Kržan, Kemijski inštitut