Matpro

Pet sklepov za Slovenijo prihodnosti
Portorož, 17. 10. 2017

Predstavniki SRIP-ov, gospodarstva in institucij znanja Vladi RS: Sprejmite pet sklepov za Slovenijo prihodnosti

Predstavniki devetih strateških razvojno inovacijskih partnerstev (SRIP-ov), gospodarstva in institucij znanja so na posvetu Povezovanje, kadrovski izzivi in vključevanje v mednarodne verige 19. oktobra 2017 pod naslovom Za Slovenijo prihodnosti sprejeli pet sklepov, ki jih predlagajo Vladi RS in relevantnim ministrstvom v sprejem in izvedbo.

Med sklepi izpostavljajo dolgoročno napovedovanje potreb po kadrih in kompetencah, ki bo učinkovito podpiralo pravočasno prilagajanje kadrov na razvojne spremembe. Država naj v ta namen vzpostavi pilotni projekt in zagotovi sistemsko financiranje karierne platforme s ciljem zmanjševanja strukturnih neskladij in povečevanja konkurenčnosti podjetij na globalnem trgu. Sklepe je predsednik GZS Boštjan Gorjup ob koncu posveta predal državnemu sekretarju na SVRK Francu Matjažu Zupančiču.

Reportaža s posveta

ZA SLOVENIJO PRIHODNOSTI

1. Prioritete in ukrepi Strategije pametne specializacije (Slovenian Smart Specialisation Strategy – S4) in povezovanje preko SRIP-ov znotraj te strategije predstavljajo pravi odgovor na izzive sedanjosti in bližnje prihodnosti. Ključno je, da gre za nacionalni, nadvladni, dolgoročni projekt, ki zahteva konstruktivno in stalno podporo te in tudi prihodnjih vlad.

Strategija pametne specializacije je določila devet prednostnih področji (domen), za katere so v strateško razvojnih inovacijskih partnerstvih (SRIP-i) v sodelovanju gospodarstva z institucijami znanja in v tesnem sodelovanju z resornimi ministrstvi nastali akcijski načrti – nacionalne strategije posameznega področja. Tako imamo devet močnih gospodarskih programov, kjer ima država možnost preboja glede na potencial v podjetjih in institucijah znanja. Nujno je strategijo pametne specializacije pospešeno izvajati na vseh nivojih.

• SRIP Tovarne prihodnosti
• SRIP Pametna mesta in skupnosti
• SRIP Pametne stavbe in dom z lesno verigo
• SRIP Mobilnost
• SRIP Materiali kot končni produkti
• SRIP Zdravje - medicina
• SRIP Hrana
• SRIP Turizem
• SRIP Mreže za prehod v krožno gospodarstvo

2. Pospešiti in poglobiti je potrebno izvedbo Strategije pametne specializacije S4, država pa naj dodatno okrepi podporo S4 na področju izobraževalne in raziskovalne politike ter pri izvedbi pilotnih projektov. Zahtevnejših raziskovalnih razvojnih projektov brez sodelovanja med gospodarstvom in institucijami znanja ni možno izvesti. Prav povezovanje na tem področju je poslanstvo SRIP-ov. Država mora s prerazporeditvijo in okrepitvijo financiranja temeljnih raziskav močneje podpreti raziskovalno razvojna področja S4 za doseganje prebojnih rezultatov.

Evropa v svojih usmeritvah sledi nacionalnim pametnim specializacijam in spodbuja celovit pristop od TRL1 do TRL9 (TRL = raven tehnološke pripravljenosti), povezovanje znanja in industrije ter vzpostavljanje verig vrednosti. Slovenska strategija pametne specializacije S4 nedvomno sledi tem smernicam. To bi morala biti tudi strategija Vlade RS in zato je potrebna:
• Celovita obravnava raziskav skozi celoten razvojno raziskovalno inovacijski cikel od TRL1 do TRL9 in
• spodbujanje sodelovanja slovenske znanosti in gospodarstva.

Večina javnega denarja za raziskave pride od industriji, in sicer od izvozno usmerjenega gospodarstva. Zato je več kot upravičeno pričakovanje, da gre javni denar za znanost in razvoj nazaj v gospodarstvo - sicer ne v obliki toka denarja, temveč v obliki toka bazičnega in aplikativnega znanja nazaj k ljudem, uporabnikom novo razvitih produktov. To so nekatere inštitucije znanja že spoznale in se danes že uspešno povezujejo s slovensko industrijo, včasih so celo pobudniki in nosilci povezovanja. Prav tako je slovensko gospodarstvo v zadnjih dveh desetletjih prešlo na višjo stopnjo razvoja, kar se vidi tudi v vse močneje izraženi razvojno raziskovalni in inovacijski dejavnosti v številnih podjetjih. V slovenskih podjetjih je že toliko razvojnih kapacitet in sposobnosti, da lahko uspešno črpajo znanje iz znanstvenih inštitucij, ki so sposobne svoja znanstvena spoznanja spustiti na aplikativno raven.

Vlaganja so potrebna v vse veje in področja znanosti, vendar mora biti poudarek na področjih, kjer ima Slovenija gospodarski potencial, kot ga je izpostavila pametna specializacija in so ga utemeljili akcijski načrti posameznih SRIP-ov. Bazične raziskave morajo slediti usmeritvam pametne specializacije, saj brez bazičnih raziskav ni uspešnih aplikativnih rešitev.

3. Transformacija slovenskega gospodarstva bo skladno s prioritetami S4 potekala z uvajanjem industrije 4.0, digitalizacije ter prehodom v krožno gospodarstvo; tako preko spodbujanja preoblikovanja poslovnih modelov kot preko skupnega iskanja najboljših tehnoloških rešitev.
Poleg samega razvoja morajo podjetja vlagati v nove poslovne modele ob ustrezni digitalni podpori, robotizaciji, uvajanju senzorike, sprotnega nadzora in umetne inteligence. Hkrati pa morajo za vključevanje v najboljše mednarodne verige slediti načelom krožnega gospodarstva, zelene proizvodnje in družbene odgovornosti.

4. Kadri so ključnega pomena. V SRIP-ih bomo pristopili k dolgoročnemu napovedovanju potreb po kadrih in kompetencah, ki bo učinkovito podpiralo pravočasno prilagajanje kadrov na razvojne spremembe.

Dolgoročno napovedovanje potreb po kadrih omogoča:
- boljše načrtovanje in izvajanje programov izobraževanja in usposabljanja na celotni izobraževalni vertikali;
- zagotavlja sistematično prepoznavanje vrzeli v kompetencah ciljnih skupin in hitrejšo odzivnost in fleksibilnost izobraževanja glede na specifične potrebe podjetij, panog, grozdov, verig vrednosti in drugih delodajalcev;
- učinkovito načrtovanje in izvajanje spodbud za razvoj kompetenc mladine, zaposlenih in brezposelnih.
Za dosego tega je potrebna strategija izobraževalnega sistema z usklajevanjem vpisne politike s kadrovskimi potrebami slovenskega gospodarstva in fleksibilnostjo ter odzivnostjo izobraževalnih programov za dosego ustreznih kompetenc.

5. Država naj vzpostavi pilotni projekt za dolgoročnejše napovedovanje potreb po kadrih in zagotovi sistemsko financiranje karierne platforme s ciljem zmanjševanja strukturnih neskladij in povečevanja konkurenčnosti podjetij na globalnem trgu. Primerno področje za pilotni projekt je področje razvoja materialov kot končnih produktov – SRIP MATPRO, ki je imel prvi izmed SRIP-ov potrjen akcijski načrt in je v drugi fazi izvajanja projekta.

V Portorožu, 19. oktobra 2017

Tako je predsednik GZS Boštjan Gorjup predal sklepe s posveta
državnemu sekretarju na SVRK Francu Matjažu Zupančiču