3. 10. 2024 je v Portorožu v okviru 29. Mednarodne konference o materialih in tehnologijah (29. ICM&T), potekal tradicionalni Posvet SRIP MATPRO.
Kovinski in multikomponentni materiali so ključni za številne industrije. Njihovo pomanjkanje lahko omeji proizvodnjo in ovira rast različnih industrij, kar posledično lahko privede do izgube konkurenčnosti države na mednarodnem trgu, so se strinjali udeleženci letnega posveta SRIP MATPRO z naslovom »Materiali v vrtincu sprememb – prilagajanje za prihodnost«. Dogodek v organizaciji SRIP MATPRO je bil namenjen srečanju in izmenjavi mnenj med državnimi institucijami, slovenskim gospodarstvom in institucijami znanja.
»Lastna proizvodnja materialov je strateška prednost Slovenije. Pomanjkanje ključnih materialov in surovin lahko omeji razvoj novih tehnologij in inovacij v državi in posledično ovira, še več, zelo zavira gospodarski napredek in konkurenčnost. Čas je, da nam to prizna in ustrezno ukrepa tudi država,« je uvodoma dejala generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal, ob tem pa izpostavila pomen povezovanja in sodelovanja gospodarstva ter institucij znanja v SRIP MATPRO ob ustrezni podpori države. Industrija materialov mora po njenem prepričanju ostati pomemben gradnik za prihodnost Slovenije. GZS, ki je v prizadevanjih za dobrobit celotnega slovenskega gospodarstva postala pomemben sooblikovalec razvojno-inovacijskega okolja v Sloveniji, je prijavitelj projekta SRIP MATPRO. To je edini SRIP, ki se je oblikoval na pobudo gospodarstva. »Gospodarstvo se želi odločno in konstruktivno vključiti kot partner, preden se določeni pomembni zakoni ali programi sprejemajo na državni ravni. Želimo biti vključeni in upoštevani, poslušani in slišani,« je sklenila.
Predsednik Sveta SRIP-a MATPRO in predsednik uprave družbe TALUM d.d. Kidričevo, Marko Drobnič, je uvodoma poudaril svoj optimizem, kajti kljub temu, da sami materialov v teh zahtevnih časih in pogojih ne proizvajajo več, so polovico kapacitet konzervirali za prihodnost, da bodo material, ki so ga proizvajali, proizvajali ponovno. V nadaljevanju je povzel pretekle dosežke SRIP-a, ki je v dosedanjih treh fazah naredil veliko, zadane cilje glede povečanja dodane vrednosti so tudi presegli. V prihodnosti predstavlja še vedno velik izziv pritegniti mlade tako na fakultete kot tudi v podjetja – ta zaveza iz lanskega posveta SRIP-a ostaja odprta. Izjemnega pomena so tudi vlaganja v raziskave in razvoj v celotno razvojno-raziskovalno vertikalo. Izrazil je željo, da bi sistemski podporni ukrepi resnično potrjevali pomen materialov kot enega ključnih področij v strategiji razvoja Slovenije, industriji pa je potrebno zagotoviti ustrezno poslovno okolje brez dodatnih bremen za gospodarstvo.
»Naslov posveta nas vse opominja na ključno vlogo materialov v sodobnem svetu,« je v svojem nagovoru dejal Marko Koprivc, državni sekretar z Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj, in dodal, da so »kovinski in multikomponentni ter drugi novi materiali s poudarjeno zeleno noto temelj številnih industrij ter hkrati tudi odločilni dejavnik konkurenčnosti gospodarstev.« Tudi strategija pametne specializacije postavlja materiale kot končne produkte med prednostna področja. Področje materialov po zadnjem poročilu za obdobje 2014-2020 med vsemi prednostnimi področji izkazuje najvišjo dinamiko rasti produktivnosti, kar kaže tako na uspešnost vlaganj kot tudi na velik potencial tega sektorja. Velik pomen priznava materialom tudi Evropa; nova uredba STEP med drugim izpostavlja pomen vlaganj v napredne materiale. Ta uredba ima velik pomen pri reprogramiranju programa za obdobje 2021-2027, ki ga želijo pripraviti v konstruktivnem sodelovanju z vsemi ključnimi akterji s ciljem, da bi dodatni del sredstev namenili podpiranju razvoja in naslavljanju manka delovne sile ter krepitvi znanj. Ob koncu je Koprivc poudaril velik pomen sodelovanja med podjetji, raziskovalnimi ustanovami in vlado, in dodal, da »samo skupaj lahko najdemo rešitve, ki bodo Slovenijo pripeljale med vodilne države na področju materialov.«
Dr. Jože P. Damijan, Ekonomska fakulteta, Univerza v Ljubljani, je nazorno prikazal kar 40–100-odstotno odvisnost evropske industrije pri številnih kritičnih materialih in surovinah od uvoza iz tretjih držav, pri čemer je dobava tudi zelo koncentrirana. Tako Kitajska zagotavlja 100 % oskrbe EU s težkimi redkozemeljskimi elementi (REE), Turčija 99 % oskrbe z borom, Južna Afrika pa 71 % potreb po platini in še večji delež pri kovinah platinske skupine iridij, rodij in rutenij. Možnost avtonomije EU z reciklažo kritičnih materialov je ocenil na »v najboljšem primeru 6 % (vanadij) do 55 % (baker) pokritja potreb EU«. Skeptičen je do možnosti specializacije EU podjetij v proizvodnji čistih tehnologij, saj Kitajska dominira s 67–95-odstotnim deležem v globalni proizvodnji pri vseh čistih tehnologijah, deleži EU kot celote pa znašajo največ do 20 %. Razloge za deindustrializacijo vidi Damijan tako v visokih cenah energentov (projekcije na primer kažejo, da bodo kljub padcu cen zemeljskega plina na borzah v 2023 cene plina v Evropi v naslednjih letih ostale za 3 do 4-krat višje kot v ZDA) kot v zaostajanju EU pri kritičnih tehnologijah in razvoju naprednih materialov. Resno spremembo politik vidi kot edino pot zaustavitve deindustrializacije Evrope. Kot poudarja, so zato ključna izrazito večja vlaganja v znanost in R&R (napredne tehnologije) ter subvencije industrijam prihodnosti (enako kot pri evro krizi in covid: evro obveznice in/ali ECB odkupi), sprememba politike konkurence in politike državnih pomoči v EU, sprememba energetske politike ter konec vojne v Ukrajini. »Sicer se bo EU pretvorila v industrijski muzej na prostem,« je bil jasen dr. Damijan.
S ciljem preobrazbe industrije v smeri čistejšega, krožnega in podnebno nevtralnega gospodarstva do leta 2050 je bila letos sprejeta novela direktive o emisijah iz industrije za zeleni prehod, je povedala Antonija Božič Cerar, direktorica Službe za okolje, podnebje in energijo na GZS. Ta razširja in poglablja dosedanje zahteve ter uvaja tudi nove za industrijske naprave in dejavnosti, ki morajo pridobiti okoljevarstveno dovoljenje za obratovanje. Zajema približno 52.000 naprav v EU, od tega okoli 200 v Sloveniji, ki skupaj povzročajo 20 % emisij v zrak in vode ter 40 % toplogrednih plinov. Ob tem pa je jasno izpostavila razvojno strategijo EU, ki izhaja iz Priporočila skupine na visoki ravni za energetsko intenzivne panoge, in poudarja, da ‘Evropa ne more brez energetsko intenzivnih panog, kot so jeklarska, kemijska in cementna industrija, saj te oskrbujejo več ključnih vrednostnih verig. Razogljičenje in modernizacija tega sektorja sta bistvenega pomena.’
»Vlaganja v raziskave in razvoj so ključna, da pridobimo konkurenčno prednost in zvišamo dodano vrednost, kar je mogoče z novimi izdelki, procesi ali storitvami,« je dejal direktor razvoja v Podkrižniku dr. Simon Kulovec. Pri tem je izpostavil nujnost oblikovanja strateškega plana RR, ki ga morajo posvojiti vsi zaposleni. Pri RR gre za dolgoročen proces, zato ni smiselno strategije prehitro menjati, seveda pa mora biti zagotovljen tudi konstanten vir financiranja. Kulovec je povedal, da bi si želeli več oblik sofinanciranja RR s strani države, predvsem tudi na višjih nivojev TRL (7-9), ki so sedaj izvzeti. Poudaril je vlogo kompetentnih kadrov. Predvsem pri mladih je pomembno, da jih znajo podjetja primerno privabljati in motivirati. Ključno, kar po njegovem mnenju potrebujejo, je – zlasti na začetku – dobro mentoriranje, sicer pa tudi jasne izzive, relativno hitro podelitev odgovornosti ter strategijo individualnega razvoja posameznika in ekonomskega napredovanja. Glede patentiranja je svetoval, da se najprej dobro premisli, ali je inovacija primerna za zaščito in kaj želimo z zaščito doseči. Zelo je jasno pa je treba imeti tudi strategijo, kje se želi prodajati.
Delavnico za področje aluminija je vodili prof. dr. Jožef Medved (Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za materiale in metalurgijo). Med zaključki je najprej izpostavil potrebo po povezavi tistih, ki aluminij proizvajajo in tistih, ki ga uporabljajo, ne le v tujini, ampak tudi doma, saj ne gre le za to, da polizdelke izvažamo, ampak da jih tudi vgrajujemo. Sodelovati mora tudi raziskovalna oziroma izobraževalna sfera, pomembno je sodelovanje vseh treh. Zato bi bila potrebna srečanja z uporabniki, kjer bi se lahko pogovorili o tem, kaj uporabniki aluminija potrebujejo, kakšne so njihove zahteve, kakšni so njihovi postopki ali tehnologije, da bi se čimbolj prilagodili eden drugemu. Poudaril je tudi, da danes ni mogoče imeti nizke cene proizvodov in hkrati nizek CO2 odtis, je saj je pri nizki ceni CO2 odtis višji in obratno. Tu je rešitev lahko reciklaža, a za reciklažo so potrebni tehnološki postopki, ki bodo iz slabega materiala omogočili proizvodnjo najboljših zlitin. V naši bližini se vzpostavljajo reciklažni centri, mi se v to nismo vključili, zato bi tu potrebovali spodbude politike; če se ne bomo združevali, če bomo ostali izven teh tokov, bomo dobili najslabši sekundarni material, iz katerega bo težko narediti dobre zlitine, je dodal. Pri uporabi zelene energije, kjer sta možni samo dve poti, zeleni vodik in električna energija, se pri zelenem vodiku čaka na razpis za RRI raziskave že eno leto, saj bi želeli najprej preveriti, kako vodik vpliva na naš material in videti, kaj je za nas najbolj optimalna raba - vodik ali elektrika. Pomembna je tudi optimizacija porabe energije. Vsi ti procesi, od načrtovanja, izdelave, toplotne obdelave do uporabe materialov, pa potrebujejo modeliranje. Vlagati moramo v digitalizacijo proizvodnje, in potrebujemo modele, ki bodo to proizvodnjo podprli; z modeliranjem se lahko marsikaj prihrani. Potrebujemo tudi promocijo za pridobivanje novih kadrov, in to ne samo promocijo šolanja, ampak tudi promocijo stroke kot tiste stroke, ki ima perspektivo. To naj SRIP v naslednjem obdobju intenzivira, kajti proizvodnja materialov je perspektiva za Slovenijo, je zaključil. Delavnico s področij multikomponentih materialov in pametnih premazov, pametnih materialov in kompozitov je vodil prof. dr. Andrej Kržan (Kemijski inštitut, Odsek za polimerno kemijo in tehnologijo). Zaključke razprave je povzel v naslednjih točkah:
Delavnico za področje jekla je vodil dr. Jaka Burja (Inštitut za kovinske materiale in tehnologije). Pri točkah, ki bi jih dodali na fokusno področje jekel, so na delavnici poudarili zlasti tematiko znižanja porabe energije in pa surovin za izdelavo jekla v smislu termomehanske obdelave, pa materialna in energetska znižanja, povečanje učinkovitosti, razvoj orodij za optimizacijo. Kot glavni problem jeklarskih družb je izpostavil, da so pogosto izločene, sploh iz razpisov, in ne morejo kandidirati za sredstva, kar zelo negativno vpliva na vlaganja v razvoj. Pri večjih projektih se pogosto vlaga v razvoj novih materialov, niso pa to vlaganja kot taka, ki bi jih nato lahko industrija direktno dala v proizvodnjo, to niso nove tehnologije, ki bi potem direktno proizvajale dodano vrednost. Problem je torej implementacija in dolgo čakanje na razpise, ki traja tudi nekaj let. Marko Drobnič, predsednik Sveta SRIP MATPRO in predsednik uprave družbe TALUM d.d. Kidričevo, je poleg pomena vključitve vseh nosilcev aktivnosti v posodobitev oziroma nadgradnjo akcijskega načrta v zaključku posveta izpostavil še:
Posvet je Drobnič zaključil z optimističnim razmišljanjem, da je panogo vedno krasilo dejstvo, da "bolj ko so nam polena pod noge metali, višje smo skakali", kar ga vodi v prepričanje, da ima vsak pri sebi in da imamo tudi skupaj začrtano pot naprej. Dodal pa je, da bo potrebna tudi promocija, saj smo lahko ponosni na dosežene rezultate panoge.
Dosedanje izkušnje kažejo, da nas projekti povezujejo v skupno dobro, potrebni pa so spodbudni viri financiranja. "Verjame, da bodo prišli tudi projekti," je zaključil Drobnič.