Gospodarska zbornica Sloveniji podpira predlagane spremembe na področju dohodnine, ki razbremenjujejo zlasti plače, nekoliko manj pa kapital in najemnine. Gospodarska rast bo zaradi tega po oceni Analitike GZS vsako leto višja za 0,5 do 0,75 odstotne točke. Uvedba olajšave delodajalcem za plačilo dodatnega zdravstvenega zavarovanja in dvig olajšave za pokojninske varčevanja bi dodatno pozitivno prispevala k razbremeniti pritiska na ključni dve blagajni. Gospodarska zbornica Slovenije ocenjuje, da bi dvig splošne olajšave ter druge spremembe, predvidene v zadnjem predlogu Zakona o dohodnini, dvignile neto plače in druge prejemke, ki so predmet obdavčitve z dohodnino. S tem bi razbremenitev prispevala k večji rasti domače potrošnje v obdobju 2022-2025. Domača potrošnja namreč predstavlja okoli 55 % BDP v Sloveniji in pomembno prispeva h gospodarskim gibanjem v državi. Posledično bi se obremenitev plač zmanjšala, predvsem na segmentu dohodnine, še vedno pa bi ostala visoka pri socialnih prispevkih. Pri zadnjih GZS kot rešitev vidi sprejem razvojno-socialne kapice, ki pa ni predmet spremembe tega zakona. Dvig splošne olajšave koristi večini dohodninskim zavezancem in pomeni pomembno spodbudo brezposelnim k prehodu v delovno aktivnost. Ob enakem strošku dela tako posameznik prejme višji neto prejemek, pri čemer se absolutna razlika napram socialnemu transferju poveča. To naj bi prispevalo k povečanju stopnje delovne aktivnosti prebivalstva, ki je eden od temeljev rasti BDP (drugi je produktivnost). V letu 2022 se bodo neto plače povečale za 2,1 % pri povprečni plači, in sicer tako zaradi prvega dviga splošne olajšave (s 3.500 na 4.500 EUR) kot usklajevanja dohodninske lestvice in olajšav z indeksom cen. Po dokončni uveljavitvi davčne olajšave v višini 7.500 EUR (2025) bi se dvignile redne mesečne neto plače v vseh plačnih razredih, nekoliko opaznejše pa bo zvišanje plač, ki so trenutno blizu povprečni plači. Pri bruto plači 1.800 EUR bi se neto plača do leta 2025 dvignila za okoli 8,4 %, pri bruto plači 1.600 EUR 7,3 %, pri 1.200 EUR pa 6,4 %. Pri višjih plačah je razbremenitev zaradi spremenjene davčne obravnave pri nagradi za poslovno uspešnost nekoliko izrazitejša. Za letne prejemke zaposlenih je pomembno, da se najvišji znesek nagrade za poslovno uspešnost, ki ni vključen v osnovo za dohodnino, s povprečne plače v Sloveniji zvišuje na povprečno plačo posameznika (če je ta višja od povprečne plače). To določilo je treba razumeti predvsem s ciljem, da delodajalce spodbudi k izplačevanju višjih plač, ker to potem omogoča tudi višje nagrajevanje. Znižanje davčne stopnje v najvišjem dohodninskem razredu ima zanemarljive učinke na javno-finančne prihodke, saj je dohodninska lestvica zvezna, vendar ima pomemben učinek na bodoči dvig števila posameznikov z nadpovprečnimi dohodki. V tej skupini so tako strokovnjaki na različnih področjih, ki so mednarodno mobilni, kot tudi vodstveni delavci. Navedena sprememba bo znižala efektivno obdavčitev nadpovprečnih dohodkov in tako povečala verjetnost, da ti posamezniki ostajajo v Sloveniji in s svojo produktivnostjo prispevajo h krepitvi domačega gospodarstva. Dohodninska reforma prinaša tudi ugodne spremembe na področju obdavčitve dohodkov iz kapitala in oddajanja premoženja v najem, kar naj bi spodbudilo dolgoročno varčevanje ter znižalo obseg sivega trga na področju najemnin. Smiselno bi bilo uvesti še davčne spodbude pri delodajalcih za plačilo dodatnih oblik zdravstvenega zavarovanja in povečati tiste pri varčevanju v pokojninske sklade, saj bi s tem na dolgi rok razbremenili pritiske na javno zdravstveno in pokojninsko blagajno. Na Gospodarski zbornici bodo aktivno delovali v smeri razširitve nabora ukrepov v predlogu Zakona v nadaljnjem zakonodajnem postopku in pri tem pričakujemo vso podporo predlagatelja zakona. Zavedajo se namreč, da bo lahko v primeru dlje časa trajajočih slabih epidemioloških razmer gospodarstvo zopet utrpelo hude finančne posledice.