Prva objava BDP v EU-27 je pokazala 1,7-odstotno medletno znižanje, pri čemer sta razočarali Španija (-4,3 %) in Nemčija (-3 %), medtem ko je Francija beležila rast (+1,5 %). Do sedaj je prvo oceno razkrilo 12 držav članic, z rastjo se lahko pohvali še Litva (+1 %), medtem ko je bil padec na Švedskem neznaten (-0,2 %). Za Slovenijo ocenjujemo, da se padcu verjetno ne bo mogla izogniti, vendar bo ta verjetno manjši kot v regiji, nekje med 1 in 1,5 %.[Vir: Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 24. aprila do 7. maja]

Mesečna stopnja anketne brezposelnosti ILO v Sloveniji je bila marca 2021 4,8-odstotna. Od vrednosti v februarju 2021 je bila za 0,1 odstotne točke nižja, od vrednosti v marcu 2020 pa je nekoliko višja (takrat je bila 4,5-odstotna). Pričakujemo, da se bo v aprilu in maju znižala, kar nakazujejo podatki o neuradnem številu registrirano brezposelnih.[Vir: Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 24. aprila do 7. maja]

Marčevska poraba električne energije v Sloveniji je bila medletno nižja za 1 %, medtem ko je bila proizvodnja višja kar za desetino, predvsem zaradi 50-odstotne rasti proizvodnje v termoelektrarnah (remont v marcu 2020).[Vir: Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 24. aprila do 7. maja]

Gospodarska zbornica Slovenije je za svoje člane pripravila kratek vprašalnik o interesu koriščenja nepovratnih sredstev v novem finančnem obdobju ter podpornih storitvah GZS za te namene. Podjetja – člane GZS vabimo, da izpolnite vprašalnik, ki vam bo vzel le nekaj minut časa, Vaši odgovori bodo GZS služil v oporo pri oblikovanju dodatnih storitev za potrebe članov na področju dostopa do EU sredstev. Vprašalnik >>> Vprašalnik bo aktiven 14 dni.

Povzetek pogovora z novoizvoljenim predsednikom GZS Tiborjem Šimonko (Finance, 10. 5. 2021) »Pričakujem, da bo energetsko intenzivna industrija dobila v Sloveniji mesto, kot ga taki industriji daje evropski zeleni dogovor,« je za časnik Finance povedal novoizvoljeni predsednik GZS Tibor Šimonka, ki bo mandat nastopil 28. maja. Šimonka, glavni podpredsednik Skupine SJJ, je izpostavil pomen energetsko intenzivne industrije, ki je podlaga za prehod v podnebno nevtralno krožno gospodarstvo in v skladu z evropskim zelenim dogovorom konkurenčno prednost za posamezno državo članico. Predvideno zmanjšanje ogljičnega odtisa je po mnenju Šimonke sicer dosegljivo, a bo za dosego zastavljenih ciljev nujna državna pomoč podjetjem. Kot eno izmed možnih oblik pomoči je omenil koriščenje sredstev iz podnebnega sklada, kar je sicer ustavljena praksa v EU, a pri nas še neuveljavljena. Povračila posrednih emisij zakonodajni okvir v EU omogoča že več kot osem let, Slovenija pa ga bo implementirala med zadnjimi, je poudaril Šimonka. Sodelovanje GZS in njenih strateških svetov pri oblikovanju nacionalnega energetskega in podnebnega načrta pa je po njegovem mnenju dobra osnova za partnersko sodelovanje države in gospodarstva pri pripravi celovitega energetskega koncepta Slovenije in ustreznih zakonodajnih ...

Nove partnerje, ki jih zanima sodelovanje z Evropsko vesoljsko agencijo (ESA), vabimo na uvodno delavnico o sodelovanju z ESA, ki bo potekala 3. 6. 2021. Delavnica bo namenjena predvsem novim podjetjem in institucijam, ki z ESA še ne sodelujejo, bi jih pa sodelovanje zanimalo. Dnevni red: 9:00 - 9:10 Pozdrav in uvodni nagovor 9:10 - 10:00 Predstavitev 1. del (splošna informacija o ESA, industrijska politika RPA (Requesting Party Activities)) 10:00 - 11:00 Predstavitev 2. del (kako poslovati z ESA, kje najti informacije, programi ESA) 11:00 - 11:30 odmor 11:30 - 13:00 Bilateralna srečanja novih podjetij s predstavniki ESA (15 minut na podjetje) Odmor 14:00 - 15:00 Bilateralna srečanja novih podjetij s predstavniki ESA (15 minut na podjetje) - nadaljevanje) Prijave novih podjetij / institucij za bilateralna srečanja s predstavniki delegacije ESA sprejemamo do srede, 26.  5.  2021, predhodne prijave za udeležbo na delavnici (da bomo udeležencem lahko pravočasno poslali prezentacijo) pa do petka, 28. 5. 2021, na elektronski naslov metka.urbas@gov.si. Povezava do delavnice, ki bo potekala virtualno: JOIN WEBEX MEETING https://esait.webex.com/esait/j.php?MTID=m5d12ce47b81eee4c45bae8d6c7b20d17   Meeting number (access code): 163 993 2453 Meeting password: SXnb8KXvJ52

Ljubljana, 5. maj 2021 - Člani Skupščine Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) so na današnji e-seji za predsednika GZS za naslednje mandatno obdobje izvolili Tiborja Šimonko, glavnega podpredsednika Skupine SIJ. V svoji predstavitvi je Tibor Šimonka dejal, da želi na temelju 170-letne tradicije zbornice in večstoletne tradicije jeklarstva, znanja, izkušenj ter vpetosti v slovenski in mednarodni gospodarski prostor graditi gospodarsko zbornico prihodnosti. Skupna prizadevanja bodo še naprej temeljila na programu Slovenija 5.0 ter razvojnem partnerstvu. Kot ključne usmeritve je med drugim navedel zeleni prehod, podporo digitalizaciji, inovativnosti, raziskavam in razvoju, pomoč članom pri črpanju finančnih sredstev, internacionalizacijo ter karierni razvoj zaposlenih. Med kratkoročnimi prioritetami je izpostavil naslednji paket interventne zakonodaje in pomoči gospodarstvu pri premagovanju gospodarskih posledic epidemije COVID-19, ukrepe za ponovni zagon gospodarstva po epidemiji COVID-19, investicijsko platformo (črpanje EU sredstev), vlaganja v RR ter debirokratizacijo. Za razvojno kapico ocenjuje, da ni vprašanje, če jo potrebujemo, temveč, kdaj bo uvedena. Po prepričanju Šimonke mora biti »zbornica najmočnejši partner državi, ki bo s svojimi stališči in predlogi lahko pravočasno, še pred sprejetjem zakonodajnih predpisov, vplivala na oblikovanje zakonodajnih okvirjev, znotraj katerih se bo gospodarstvo ...

Ljubljana, 4. maj 2021 - Na današnji, četrti seji Strateškega sveta za okolje (SSO) pri GZS so udeleženci razpravljali o potrebah gospodarstva za prehod v podnebno nevtralno, krožno prihodnost. Strinjali so se, da bi morale biti naložbe gospodarstva v ta namen izvedene v tem desetletju, kot to velja v drugih članicah EU. Investicije, ki bodo za prehod potrebne, bodo izjemno velike, zato bodo morale podprte tudi z javnimi sredstvi. Podnebno nevtralna industrija poleg novih tehnoloških procesov potrebuje tudi vir podnebno nevtralne energije. Slednja mora izvirati iz obnovljivih, nizkoogljičnih energetskih virov ali pa iz fosilnih virov z zajemom ogljika. Drugih možnosti ni. Še posebej ključna pri uvedbi večine novih tehnologij je zadostna oskrba z nizkoogljično elektriko. Pomembna bo vloga države pri gradnji infrastrukture za okrepitev električnega omrežja ter gradnji omrežij vodika in utekočinjenega ogljikovega dioksida. Ključna so tudi sredstva za razvoj in raziskave, saj vse nove zelene tehnologije, ki bodo za ta prehod potrebne, še niso niti razvite do te mere, da bi bile dostopne na trgu. Pomen zelenih tehnologij je potrdil tudi Andrej Čuš, državni sekretar v Sektorju za zelene tehnologije Ministrstva ...

 Gospodarska zbornica Slovenije je v skladu s Pravilnikom o volitvah organov GZS prejela dve kandidaturi za novega predsednika GZS. 27. maja 2021 poteče mandat dosedanjemu predsedniku Gospodarske zbornice Slovenije Boštjanu Gorjupu. Po Pravilniku o volitvah organov GZS sta bili v roku vloženi dve kandidaturi za novega predsednika GZS. Kandidata sta:   Tibor Šimonka, SIJ - Slovenska industrija jekla, d.d.  in  Simon Franko, BASF SLOVENIJA, trgovsko in proizvodno podjetje, d.o.o. Svoj pogled na vlogo predsednika GZS in njena programska izhodišča bosta kandidata predstavila na volilni skupščini GZS, ki bo v sredo, 5. maja 2021.  Na sami seji skupščine bo po volilnem pravilniku možna tudi razširitev liste kandidatov, če bo novega kandidata z njegovim soglasjem predlagalo vsaj deset članov skupščine GZS.   Novi predsednik GZS bo izvoljen za obdobje dveh let. 

B2B@EUSAIR FORUM 2021: je dogodek mednarodnega virtualnega mreženja , ki bo potekal 11. maja 2021 (10:00 - 19:00) v okviru 6. EUSAIR FORUMA, ki ga organizira EUSAIR FACILITY POINT v sodelovanju z Republiko Slovenijo, kot predsedujočo EUSAIR iniciativi ter Evropsko komisijo. Poslovni dogodek je namenjen mikro, malim in srednjim podjetjem iz Jadranske in Jonske regije, ki jim daje priložnost za iskanje novih poslovnih priložnosti ter sklepanje poslovno-tehnoloških sodelovanj s ciljem prispevati h gospodarski rasti, tehnološkemu razvoju ter širši družbeni blaginji v Jadransko-jonski regiji. Poslovni dogodek je hkrati namenjen tudi raziskovalno-razvojnim organizacijam kot so inštituti, univerze, razvojne agencije, tehnološki parki, inkubatorji in drugi, ki želijo snovati projektne predloge skladno z EUSAIR FLAGSHIPs 2021-2027 in iskati projektne partnerje za skupne prijave projektov na razpise EU programov teritorialnega sodelovanja, ki pokrivajo območje EUSAIR iniciative v novem programskem obdobju. Več >>>

Vse zainteresirane vabimo na predstavitev regije Lombardija (strategija S4 in pregled gospodarstva regije) ter predstavitev delovnih skupin grozda AFIL. Dogodek v organizaciji SRIP ToP v sodelovanju z grozdom AFIL bo 5. maja 2021 od 16:00 do 18:00. Predstavili bodo regijo Lombardija (strategija S4 in pregled gospodarstva regije) ter predstavitev delovnih skupin grozda AFIL. Grozd AFIL (Associazione Fabrica Inteligente Lombardia) združuje napredna podjetja in raziskovalno – razvojne organizacije, katerih fokus predstavljajo naslednje industrijske domene: orodja za industrijsko uporabo ( plastika, tlačno litje …), kemična industrija, materiali – predelava, recikliranje, prehrambna industrija, tekstilna industrija, električna in elektronska industrija. Regija Lombardija je po velikosti drugo največje industrijsko področje v Evropi z zelo razvejanimi industrijskimi dejavnostmi, ki potrebujejo tako dobavitelje sestavnih delov kot tudi dobavitelje novih tehnologij in inovativnih izdelkov, tako da je možnost sodelovanja in vstopa v dobavne, vrednostne in razvojne verige zelo velika. Sodelovanje na dogodku priporočajo predvsem zaradi seznanitve z industrijskimi področji regije in nabiranja idej za možnosti sodelovanja, ki ga bodo obojestransko nadalje spodbujali z dogodki za podjetja in raziskovalne organizacije v naslednjih mesecih. Predhodna registracija ni potrebna, dosegljiv pa je na povezavi ...

Na srečanju HR intervizijske skupine MATPRO nam je Nina Potočnik, direktorica Kadring-a, predstavila sistem nagrajevanja v Skupini Impol. Sistemi nagrajevanja so zelo pomembno orodje za spodbujanje motivacije in zadovoljstva zaposlenih ter predstavljajo jasno pot do doseganja ciljev.Intervizijska skupina MATPRO za razvojnike je obravnavala temo motivacije zaposlenih in različnih generacij. Motivacija je kompleksna tema, kjer je predvsem potrebno upoštevati individualne razlike zaposlenih, njihove vrednote in razumeti, kaj jim je pomembno pri delu in v življenju. Čeprav med generacijami obstajajo določene razlike, so sklenili, da zna dober vodja prilagajati načine motiviranja posameznikom, saj ni enotnega recepta za motivacijo, ki bi deloval za vse zaposlene. Pomembno je, da kot vodje zaposlene spoznamo, jih ustrezno motiviramo in jim pomagamo, da se lahko sami motivirajo. Odgovornost za motivacijo je namreč tako na strani vodje kot na strani zaposlenega.

Evropska vesoljska agencija ESA pripravlja razpis s poudarkom na krožnem gospodarstvu in vesoljskih tehnologijah.Gre za »Circular Economy Kick-Start« tekmovanje Evropske vesoljske agencije, ki ponuja do 60 tisoč EUR sredstev skupinam z najboljšimi idejami v zvezi s krožnim gospodarstvom in uporabo satelitske podatke ali vesoljske tehnologije. Iskale se bodo ideje na naslednjih področjih: krožna hrana in pijača, krožna moda in tekstil, krožno urbano življenje in krožni sistemi za odpadke.Dodatne infromacije >>>

Slovenija sledi podaljšanju koriščenja ukrepov za zavarovanje in (po)zavarovanje kratkoročnih tujih terjatev pred komercialnimi, nekomercialnimi in drugimi tveganji, povzročenimi zaradi epidemije covid-19, skladno z usmeritvami Evropske komisije.Nadaljuje se državna podpora preko SID banke, ki slovenskim izvoznim podjetjem omogoča dodatne kapacitete za odobravanje limitov za zavarovalno kritje (tudi za kupce EU in OECD držav), kar pomeni podporo slovenskemu izvozu v časih povečane negotovosti do konca leta 2021.Kljub višjim stroškom zavarovanja je ukrep za slovenske izvoznike pomemben. Ukrep bo konec leta 2021 verjetno zaključen. Trg komercialnih zavarovalnic bo deloma prevzel potrebe, glede zavarovalnih limitov povezanih ob izteku ukrepa, ne pa vseh.Podjetja morajo pred predvidenim iztekom ukrepa pripraviti scenarije alternativnih oblik (po)zavarovanja terjatev do kupcev v EU in OECD. Hkrati komercialne zavarovalnice že analizirajo računovodske izkaze tujih kupcev (EU in OECD) za poslovno leto 2020 in proučujejo možnost dviga komercialnih zavarovalnih limitov.

Gospodarstvo še vedno čuti posledice trajajoče epidemije covid-19. Zato na GZS izpostavljajo, da je nujno podaljšati in do določene mere spremeniti nekatere že obstoječe ukrepe, kot so čakanje na delo, skrajšani delovni čas, povračilo nekritih fiksnih stroškov, temeljni dohodek ter povračilo oz. kritje stroškov karantene ter odsotnosti zaradi višje sile. Nujno je tudi podaljšanje ukrepov, ki naslavljajo oteženo likvidnostno situacijo v prizadetem delu gospodarstva, kot so moratoriji na kredite in poroštvena shema za nova posojila. Pri določenih ukrepih GZS predlaga tudi izboljšave, kot je npr. črtanje omejitve zneska na zaposlenega pri povračilu nekritih fiksnih stroškov ter upoštevanje specifičnosti velikega števila podjetij, ki opravljajo več kot zgolj eno dejavnost. Pri poroštveni shemi predlagajo njeno poenostavitev pri posojilih manjše vrednosti, da bi s tem podprli likvidnost malih in srednje velikih podjetij.Kot nov ukrep, namenjen najbolj prizadetim subjektom, GZS predlaga povračilo izgube prihodkov podjetjem, ki so morali zaradi omejevalnih ukrepov prekiniti ali zmanjšati obseg svoje dejavnosti, v višini 20 odstotkov izgube prihodkov od prodaje v letu 2020 v primerjavi z letom 2019.Med ukrepe, ki jih morajo biti deležne vse dejavnosti, pa uvrščajo ...

Zavod RS za zaposlovanje je 21. aprila objavil zadnje neuradne podatke o številu brezposelnih. Njihovo število se je znižalo pod 80.000. Umik velikonočnega mehkega zaprtja države je vodil v vnovično rast zaposlovanja.Marca je poraba električne energije za enakim obdobjem predkriznega leta 2019 zaostajala za 4 %. To je po naši oceni tudi okviren približek nižje vrednosti BDP glede na 2019, medtem ko je bila rast glede na marec 2020 pri 2 %, kar pomeni, da se je marca medletni BDP po 12-ih mesecih upadanja vendarle pričel povečevati. Nedvomno lahko podobno pričakujemo aprila in maja (še višjo rast). Poraba elektrike je bila v tednu med 5. in 9. aprilom v primerjavi z enakim obdobjem leta 2019 manjša za 9 %. Glede na primerljivi teden leta 2019 je bila poraba v Avstriji, Franciji in Italiji manjša za okoli 8 %, v Nemčiji in na Hrvaškem pa je bila večja za 1 % (vir: UMAR).[Vir: Izpod peresa glavnega ekonomista Analitike GZS, od 17. – 23. aprila 2021]

Cene industrijskih proizvodov so se od marca 2020 do marca 2021 zvišale povprečno za 2,0 %, pri čemer so se cene proizvodov, prodanih na domačem trgu zvišale povprečno za 2,6 %, cene proizvodov, ki so bili prodani na tujem trgu, pa povprečno za 1,3 %.Razlika je po oceni Analitike GZS odraz strukture prodaje ter večje konkurence na tujih trgih.Cene proizvodov, prodanih na trgih držav v evrskem območju so bile v marcu 2021 za 2,2 % višje kot v marcu 2020, medtem ko so bile cene na trgih držav zunaj evrskega območja za 0,6 % nižje. Razlika v največji meri odraža različno strukturo izvoza na ti dve skupini trgov, saj je v skupini izven evrskega območja pomen naftnih derivatov in zdravil (nižje rasti cen pri obeh kategorijah) tisti, ki je prispeval k tej razliki.V enem letu so se izraziteje zvišale cene v proizvodnji usnja, usnjenih in sorodnih izdelkov (za 9,7 %), izraziteje znižale pa cene v proizvodnji koksa in naftnih derivatov (za 3,3 %).[Vir: Izpod peresa glavnega ekonomista Analitike GZS, od 17. – 23. aprila 2021]

Poročilo o primanjkljaju in dolgu, ki so ga skupaj pripravili Statistični urad RS, Banka Slovenije in Ministrstvo za finance RS je pokazalo, da se je konsolidirani bruto dolg v 2020 povečal za 5,7 mrd EUR, v 2022 pa naj bi se za dodatnih 1,5 mrd EUR. Kljub višjemu dolg je država za dolg namenila za 69 mio EUR manj plačil obresti (756 mio EUR), v 2021 pa naj bi se izdatek znižal še za 16 mio EUR. Za vse nove dolgoročne izdane obveznice v 2021 je znašala tehtana obrestna mera 0 %, kar je tako odraz politike ECB kot nizke vrednosti kreditnih pribitkov na slovenske državne obveznice.Prva objava o javnem dolgu je pokazala, da se je javni dolg v območju evra povečal s 84 % BDP v letu 2019 na 98 % oziroma kar za 14 odstotnih točk (v Sloveniji za 15). Tehtan primanjkljaj je znašal 7,2 % BDP. Vse članice EU-27 so beležile primanjkljaje, ti pa so bili najvišji v Španiji, Grčiji in Italiji, torej v sredozemskih gospodarstvih, ki so vezani na turizem. Slovenija je bila po višini ...

Člani UO GZS so na e-seji 22. aprila 2021 z gospodarskim ministrom Zdravkom Počivalškom razpravljali o prihodnjem paketu interventne zakonodaje za pomoč gospodarstvu, podaljšanju moratorija za kredite in poenostavitvi obstoječe poroštvene sheme. Predstavljena je bila tudi Investicijska platforma, kjer je vključenih 200 podjetij, 331 investicij v skupni vrednosti investicij 2,8 milijarde evrov, od tega največ v nove tehnologije, digitalno preobrazbo ter trajnostni in zeleni prehod. Pred Pred e-sejo UO GZS so predsednik GZS Boštjan Gorjup, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek in Boštjan Paradiž, predsednik UO Koroške gospodarske zbornice Slovenije podali izjavo za javnost.  »Na Gospodarski zbornici Slovenije strukturirano sledimo vsem spremembam zakonodaje, preverjamo njene učinke na gospodarstvo ter sprejemamo pobude svojih članov,« je uvodoma dejal predsednik GZS Boštjan Gorjup. Na seji so se želeli člani UO seznaniti s pogledom gospodarskega ministra na obrise novega zakonodajnega paketa za pomoč gospodarstvu ter druga dva ukrepa, ki sta vezana na likvidnosti položaj tistega dela gospodarstva, ki ga je pandemija posebej prizadela. Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek je tako spregovoril o sprejemanju novih interventnih ukrepov za gospodarstvo, potrebnih ...

»Davčna predvidljivost v povezavi z razbremenitvijo stroškov dela strokovnjakov in zeleno davčno reformo podpiramo in se nadejamo skorajšnjega sprejetja navedenega svežnja zakonov. Gospodarstvo bo s tem lažje zadržalo ključne kadre v Sloveniji, naša država bo postala bolj privlačna za nova kakovostna delovne mesta v regiji,« je o predlaganih davčnih spremembah povedal mag. Aleš Cantarutti, generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije. Predlagane davčne spremembe so zelo obsežne in na področju razbremenitve dela res korenite. Slovenija takšne reforme do sedaj še ni izvedla, ker je bila glavnina razbremenitev postopna ali pa javno-finančno uravnotežena z uvedbo novih obremenitev. Na Gospodarski zbornici Slovenije so zadovoljni, da so predlagatelji zakonodajnega svežnja predvideli tudi dodatne javno-finančne prilive iz sprememb, ki bodo nastale zaradi večjega neto razpoložljivega dohodka gospodinjstev. To je povsem ustrezen pristop, saj za državni proračun ne velja gospodinjska logika ničelne vsote, temveč lahko dodaten evro, dodeljen gospodinjstvom ali zasebnem sektorju, ustvari tudi priliv v javne blagajne. Ob tem je pomembno, da spremembe zakona o dohodnini naslavljajo tudi potrebe po razbremenitvi plač strokovnega kadra. Ponovno pa bi izpostavili potrebo po implementaciji razvojne kapice pri ustrezni višini (4.500 ...

Minister za okolje in prostor mag. Andrej Vizjak je uvodoma poudaril, da  je MOP povezan z vsemi pomembnimi razvojnimi projekti v državi.  »MOP je povezan z vsemi dejavniki razvoja, z vsemi projekti, ki se umeščajo v prostor. Cilj je z boljšo organiziranostjo bistveno pohitriti postopke umeščanja v okolje in prostor tako za podjetja kot državljane, in to brez negativnih vplivov na okolje. Ministrstvo za okolje in prostor ta problem rešuje z dvema ukrepoma, eden je zakonodajni (nov Gradbeni zakon, Zakon o varstvu okolja in predvidena vključitev v Zakon o debirokratizaciji) ter drugi organizacijski (reorganizacija). Oboje je povezano.« Eden ključnih ukrepov pri debirokratizaciji in pohitritvi upravnih postopkov na področju okolja je boljša organiziranost virov, saj se v trenutni organizacijski shemi posamezni postopki podvajajo na različnih organih. To velja predvsem za dovoljevanje posegov v okolje, ki lahko v trenutnem sistemu traja tudi desetletje. Ob koncu dogodka se je minister Vizjak dotaknil še problematike energetsko intenzivnih panog. »Z reorganizacijo se delovne naloge izdaje okoljevarstvenih soglasij in okoljevarstvenih dovoljenj, skupaj s zaposlenimi, prenaša na MOP. Po novem se tako na Direktoratu za prostor, graditev ...

Tekmovanje Evropske komisije, ki bo tri družbene inovacije nagradilo z nagrado v višini 50.000 evrov, se je pričelo. Naslov letošnje osrednje teme je Veščine za jutri – Oblikovanje zelene in digitalne prihodnosti, k prijavi pa spodbujajo družbeno inovativne projekte, ki so usmerjeni k spreminjanju sveta na bolje. Rok za oddajo je 12. maj do 12. ure. Več informacij o tekmovanju in prijavi je na voljo na spletni strani tekmovanja.

Sezonsko prilagojen kazalnik industrijske proizvodnje v EU-27 je bil februarja nižji za 1,1 %, predvsem zaradi manjše proizvodnje potrošnih dobrin (-3,8 %) in proizvodne opreme in strojev (-2,4 %), medtem ko je bila proizvodnja trajnih potrošnih dobrin (pretežno vozila) višja za 2,4 %. Padec v Sloveniji je bil 1,5-odstoten (Statistični urad RS pretekli teden ni objavil sezonsko-prilagojenega gibanja), kar je bilo podobno kot v območju evra (-1,6 %), vendar precej bolje kot v Nemčiji (-6 %) in Franciji (-6,4 %). Marčevska medletna rast bo verjetno visoka, zaradi uvedbe strogih zajezitvenih ukrepov v marcu 2020.Vir: Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 10. do 16. aprila 2021

Tradicionalna spomladanska napoved Dunajskega inštituta za mednarodne primerjave (WiiW) temelji na predpostavki 3,8 in 3,7-odstotne rasti BDP v območju evra 2021 in 2022, stabilnem menjalnem tečaju EUR/USD (1,15 v obeh letih) in ceni sodčka nafte pri 65 USD (2021) in 60 USD (2022). Države srednje in vzhodne Evrope so kljub poslabšanju epidemiološke slike decembra v manjši meri uveljavljala prepovedi kot ob prvem valu, kar je vodilo v višjo presežno umrljivost (glede na druge razvite države), vendar je gospodarstvo s tem utrpelo manjši udarec. Kazahstan, Makedonija in Poljska so tako beležili največjo presežno umrljivost v regiji (glede na obdobje 2017-2019), najnižjo Litva in Estonija. Gospodarska rast v regiji kot celoti naj bi se naslednji dve leti okrepila manj kot v območju evra, kar je posledica predvsem manjšega pomena storitev v gospodarstvu (zaradi tega so bili tudi padci v 2020 blažji). Sloveniji inštitut napoveduje 3,6 in 4-odstotno gospodarsko rast v 2021 in 2022, Hrvaški 4,5 in 4,6-odstotno (večji pomen turizma), visoko pa še Srbiji (5 in 4,4 %) ter Črni gori (6,5 in 5 %). Inštitut je tako pretežno znižal napovedi ...

Podrobnejši podatki o izvozu blaga po državah za prva dva meseca kažejo, da se je med večjimi uvoznicami slovenskega blaga izvoz povečal le na Madžarsko (+5,9 %), v Rusko federacijo (+9 %) in ZDA (+7,5 %), padci pa so bili visoki pri izvozu blaga na Hrvaško (-11 %) ter v Italijo (-7,4 %), kar je povezano tudi z manjšim izvozom naftnih derivatov v ti dve državi. V članice EFTA (kot skupino) je bil izvoz večji za 1,5 %. Pri uvozu je bila dinamika drugačna. Uvoz iz Hrvaške se je povečal za 6,6 %, iz Poljske za 3,5 %, iz Makedonije in Srbije za 20 % in za 6,3 % iz BiH. Povečanje uvoza iz teh držav je pretežno povezana z večjim povpraševanjem po polizdelkih v slovenski predelovalni dejavnosti, ki jih potrebuje za realizacijo novih izvoznih naročil. Vir: Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 10. do 16. aprila 2021

Februarja 2021 je bruto dolg do tujine znašal 50,2 mrd EUR, kar je 4,9 mrd EUR več kot pred enim letom. V zadnjem letu sta svojo zadolženost najbolj povečali država (3,1 mrd EUR) in centralna banka (1,9 mrd EUR). Zadolženost preostalih sektorjev je glede na leto prej ostala skoraj nespremenjena. V strukturi bruto zunanjega dolga prevladuje državni sektor z 52,4 % deležem celotnega dolga, medtem ko znaša delež bank in centralne banke skupaj 18,6 %. Med finančnimi instrumenti prevladuje dolg v dolžniških vrednostnih papirjih (46,9 %) in posojilih (20,4 %). Vir: Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 10. do 16. aprila 2021

Februarja 2021 neposredne naložbe ne izkazujejo pomembnejših transakcij, v zadnjih dvanajstih mesecih pa so prispevale skupno 0,1 mrd EUR neto priliva kapitala. Analitični prikaz neposrednih naložb po smeri naložb v februarju 2021 pokaže relativno nizko povečanje tujih neposrednih naložb v Sloveniji (59 mio EUR). V zadnjih dvanajstih mesecih so se tuje neposredne naložbe v Sloveniji povečale za 0,5 mrd EUR. Večina letnega povečanja je bila v obliki reinvestiranih dobičkov in lastniškega kapitala (0,6 mrd EUR in 0,2 mrd EUR posamezno). Domače neposredne naložbe v tujini so se v zadnjih dvanajstih mesecih povečale za 0,4 mrd EUR, najbolj v bančnem sektorju. Vir: Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 10. do 16. aprila 2021

Tudi februarska povprečna bruto plača pri pravnih osebah je medletno še močno naraščala, in sicer predvsem zaradi izplačanih dodatkov v javnem sektorju ter statistične posebnosti, ki nas spremlja vse od takrat, ko se je število zaposlenih na čakanju na delo povečalo (to je vplivalo na umetno višjo rast plač kot sicer). Kot primer lahko navedemo dejstvo, da je lani ob 0,6-odstotnem znižanju števila delovno aktivnih in 5,8-odstotni rasti povprečne bruto plače pri pravnih osebah masa bruto plač porasla »le« za 1 % (vir: Banka Slovenije). Zaradi vzporedne rasti zaposlenosti in povprečne plače so k rasti mase plač prispevale pretežno javne storitve, zasebni sektor pa je maso plač v gospodarstvu zniževal. V to maso se prištevajo tudi izplačila v breme države in je tako bolj relevanten podatek o dinamiki gibanja prejemkov gospodinjstev. Februarska povprečna bruto plača je bila medletno višja za 8,1 %, od tega je bila v javnem sektorju višja za 14,8 %, (znotraj tega je sektor država najboljši približek, kjer je rast bila 18-odstotna), v zasebnem za 3,9 %. Povprečna rast neto plače je bila nižja od 0,4 do ...

Gospodarska zbornica Slovenije je 16. aprila 2021 na predsednika vlade in pristojni ministrstvi naslovila poziv po podaljšanju moratorijev kreditov za posojila do konca leta 2021 za tiste panoge, ki zaradi epidemije COVID-19 ne morejo poslovati ter predlog poenostavitve poroštvene sheme. Številna, predvsem mikro in mala podjetja, delujejo v panogah, ki so večji del lanskega leta in praktično celotno letošnje leto zaprte. V času koronakrize so – kljub nekaterim dobrim vladnim ukrepom - izčrpala lastne likvidnostne rezerve in se znašla v nezavidljivem položaju, mnoga tudi na robu preživetja, opozarja GZS. Spomladansko uvedbo moratorijev na bančna posojila na podlagi smernic evropskega bančnega organa (v nadaljevanju EBA), Gospodarska zbornica Slovenije ocenjuje kot nujen, primeren in koristen ukrep, ki pa se je konec marca iztekel. Zato pričakuje "njegovo takojšnje podaljšanje do konca letošnjega leta ob potrditvi skladnosti s smernicami EBA," je še zapisano v dopisu vladi.

Ljubljana, 16. april 2021 - Gospodarska zbornica Slovenije je na gospodarskega ministra naslovila predlog za nujne spremembe oz. dopolnitev interventne zakonodaje. Tako je predlagala oprostitve vračila prejetih sredstev ter spremembe zakona o rudarstvu glede površinskega odkopavanja mineralnih surovin za slovensko industrijo gradbenega materiala.  GZS je tako predlagala: oprostitev vračila prejetih sredstev za podjetja v posebnih okoliščinah, ko so npr. večje investicije (zagon novih programov, linij, širitev prodajnih prostorov, pripojitev novih lokacij ali podjetij ...) bistveno izkrivile sliko poslovanja v letu 2020 v primerjavi z 2019 in kot posledica tega niso beležili večjega padca prihodkov. oprostitev vračila prejetih sredstev iz naslova začasnega čakanja na delo v prvem valu v primeru, da so podjetjem prihodki v obdobju 13. 3. 2020 – 31. 5. 2020 upadli za več kot 10 % glede na enako obdobje v letu 2019 (13. 3. 2019 – 31. 5. 2019). podaljšanje veljavnosti določil sedanjega ZRud-1 z 2-letnim prehodnim obdobjem ter rešitve ključnih vprašanj, povezanih s pravno-premoženjskimi postopki ter občinskimi prostorskimi načrti za površinsko odkopavanje mineralnih surovin za slovensko industrijo gradbenega materiala. GZS je pri tem izpostavila, da gre za trenutno akutna področja, ki ...

Zavod RS za zaposlovanje je 14. aprila objavil zadnje neuradne podatke o številu brezposelnih. Njihovo število se je še znižalo, in sicer pod 81.000. Glede na zaprtje v tem obdobju (1.-11. april) je to manjše pozitivno presenečenje. Po podatkih o davčnem potrjevanju računov je bila prodaja konec marca in v začetku aprila v primerjavi z enakim obdobjem predkriznega leta 2019 večja za okoli 3 %, kar povezujemo tudi s povečano prodajo pred ponovnim zaprtjem nekaterih trgovin in razporeditvijo velikonočnih praznikov. (vir: UMAR). Vir: Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 10. do 16. aprila 2021

Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek je na 8. MSP konferenci z naslovom KAKO PO KORONA KRIZI?, ki jo je pripravila GZS-Podjetniško trgovska zbornica, na kratko predstavil ukrepe za okrevanje gospodarstva, ki zajemajo zagotavljanje likvidnosti gospodarstvu, kakor tudi spodbude za zagon v smeri digitalnega in zelenega prehoda.  Tako sta bila že v okviru #PKP7 predlagana ukrepa za izboljšanje likvidnosti slovenskega gospodarstva, ki ju bodo izvajali preko Slovenskega podjetniškega sklada: brezobrestni krediti za podjetja z moratorijem na odplačilo kreditov višini 87 mio € in garancije za bančne kredite, s subvencijo obrestne mere v vrednosti 100 mio € garancije. Ključne aktivnosti, vezane na zagon gospodarstva, pa so predvidene v okviru nepovratnih in povratnih sredstev, in sicer iz naslova React EU, s katerimi bodo sofinancirali digitalno transformacijo, mala in srednja podjetja, raziskovalce v podjetjih in mala in srednja podjetja s t. i. vavčerji, Načrta za okrevanje in odpornost, kjer bodo gospodarstvo podprli na področju raziskav, razvoja in inovacij, krožnega gospodarstva, energetske učinkovitosti, digitalne transformacije industrije, podpornega okolja z investicijami in izgradnjo inovativnih ekonomsko-poslovnih con ter turizma v obliki investicij, javne ...

 Vlada Republike Slovenije je izdala Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o določitvi pogojev vstopa v Republiko Slovenijo zaradi zajezitve in obvladovanja nalezljive bolezni COVID-19. Spremembe začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu in veljajo do vključno 25. aprila 2021. Pri vstopu v Republiko Slovenijo brez napotitve v karanteno na domu in brez negativnega rezultata testa so med nujne razloge dodani poslovni razlogi. Več >>> Vel informacij, pravila in napotki, ki jih potniki potrebujejo ob prehajanju meja v času širjenja koronavirusa, predstavitev ukrepov, ki ob tem veljajo, ter pregled držav, ki so uvrščene na rdeči seznam, so zbrane ma portalu gov.si - Prehajanje meja >>>

[Povzeto po besedilu CER -  Zavoda za spodbujanje inovativnih rešitev za trajnostni razvoj, energetsko učinkovitost in nizkoogljičnost: Slovenija lahko v devetih letih doseže zastavljene podnebne cilje]  Evropska unija si je za to desetletje zadala ambiciozen cilj – zmanjšati izpuste toplogrednih plinov za vsaj 55 odstotkov do leta 2030 glede na leto 1990. Evropska komisija bo »Pripravljeni na 55« (Fit for 55) predstavila junija in pričakovati je vrsto ukrepov na različnih področjih. Na spletnem strokovnem dogodku Šampioni zelene preobrazbe: Gospodarstvo v pripravah za 55% znižanje emisij do leta 2030, ki ga je 13. aprila 2021 organiziral CER - Zavod za spodbujanje inovativnih rešitev za trajnostni razvoj, energetsko učinkovitost in nizkoogljičnost, so o vprašanjih, kako se sektorji soočajo s to tranzicijo in v katerih fazah so, kaj podjetja potrebujejo na tej poti in kakšni so podnebni cilji Slovenije, razpravljali minister za okolje in prostor mag. Andrej Vizjak, izvršni predsednik Inštituta za trajnostno voditeljstvo Cambridge v Bruslju Martin Porter, Daniel Vallentin iz Stieftung 2°, Juoni Keronen iz finske koalicije Climate Leadership in evropska poslanca Franc Bogovič in dr. Klemen Grošelj. Minister za okolje ...

V zvezi s finančno participacijo podjetjem predlagamo, da si ogledajo promocijske pakete in se pozanimajo o možnostih pridobitve vavčerjev, ki jih je razpisal Slovenski podjetniški sklad in bodo pokrivali med drugim tudi udeležbo na Expo 2020. Povzeto po sporočilu za javnost GZS in Javne Agencije SPIRIT Slovenija : V soorganizaciji Gospodarske zbornice Slovenije in Javne agencije SPIRIT Slovenija je 14. aprila 2021 potekala predstavitev priložnosti za predstavitev slovenskih podjetij na Expu 2020 v Dubaju. V dogodek, ki vrata odpira 1. oktobra letos, so usmerjena številna pričakovanja, saj bo po več kot enoletnem premoru ponovno združil obiskovalce z vsega sveta. Po besedah generalniega direktorja Gospodarske zbornice Slovenije mag. Aleša Cantaruttija je Expo format, ki ponuja mnoge promocijske in poslovne priložnosti. V Dubaju bo to prišlo še posebej do izraza, saj organizatorji pričakujejo 25 milijonov obiskov gostov iz domala vsega sveta. Možnosti mreženja slovenskih podjetij s potencialnimi partnerji bodo izjemne, zato pričakujejo, da bodo slovenska podjetja priložnost za sodelovanje sprejela v veliki meri in znala izkoristiti tudi vse finančne spodbude, ki sta jih zagotovila Javna agencija SPIRIT Slovenija in Slovenski podjetniški sklad. Direktor Javne agencije ...

GZS-Služba za varstvo okolja vas v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor vabi na spletno predstavitev predlogov za reorganizacijo in debirokratizacijo procesov Ministrstva za okolje in prostor (MOP).Predstavitev bo potekala v ponedeljek 19. aprila s pričetkom ob 11:00 uri. Na predstavitvi bodo s strani Ministrstva za okolje in prostor sodelovali mag. Andrej Vizjak, vršilec dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za okolje na MOP, g. Iztok Slatinšek in vršilec dolžnosti generalnega direktorja ARSO Joško Knez.Ministrstvo za okolje in prostor med drugim veliko pozornost namenja izboljševanju in zagotavljanju večje strokovnosti in učinkovitost poslovanja. Istovrstni postopki dovoljevanja posegov v okolje in prostor se bodo združili na enem mestu. Združitev postopkov celovite presoje vplivov na okolje, predhodne presoje vplivov na okolje, presoje vplivov na okolje in presoje vplivov na okolje v integralnem dovoljenju se bodo prenesli na en organ, in sicer namesto sedanjih treh. S tem se bo pospešilo usklajevanje in odločanje pri dovoljevanju posegov v okolje in prostor.Tako se bodo iz Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO) vsebine in upravni postopki, predhodni postopek v zvezi s presojo vplivov na okolje, postopek presoje ...

Predstavnica ameriške pogajalske skupine za trgovino je ocenila, da bi lahko ZDA sprejele uvedbo 25 % carin na proizvode določenih evropskih držav, v kolikor bodo te uvedle davek na digitalne storitve, katerega plačnik bi bile pretežno ameriške multinacionalke. O uvedbi tega davka razmišljajo v Avstriji, Italiji, Španiji ter v Združenem kraljestvu. Carine bi lahko bile uvedene na proizvode teh držav, in sicer na izdelke iz bakra, stekle izdelke, vezja, oblačila, torbice ter kozmetiko. Pretekli mesec naj bi se sicer ZDA zavezale, da se bodo o digitalnem davku pogovarjale na nivoju OECD. Vir: Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 3. do 9. aprila 2021

Nemški sestavljavci osebnih vozil in dobavitelji so svoj marčevski poslovni položaj (7,9) ocenili kot precej boljšega kot v februarju (0,4). Stopnja naročil se je povečala, izvozna pričakovanja prav tako, medtem ko so se pričakovanja o prihodnosti nekoliko poslabšala, vendar ostajajo znatno pozitivna. Kljub rasti poslovanja pa naj se zaposlovanje v avtomobilski industriji ne bi povečalo, predvsem zaradi strukturnih sprememb, s katerimi se sooča tudi nemška avtomobilska industrija. Vir: Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 3. do 9. aprila 2021

Nemški IFO ocenjuje, da je bilo marca na skrajšanem delovnem času v Nemčiji 2,7 milijona zaposlenih (2,9 milijona v februarju) oz. 8 % vseh. Zmanjšal se je predvsem v industriji (s 494 na 436.000 ljudi oz. na 6,3 % vseh). Kljub znižanju teh potreb v sektorju gostinstva in turizma ta delež v tej dejavnosti ostaja visok (polovica vseh zaposlenih), visok je še v trgovini (16 % vseh v sektorju oz. 718.000). Vir: Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 3. do 9. aprila 2021

Podobno kot OECD je tudi IMF dvignil svoje relativno previdne obete (zadnji so bili iz januarja 2021) ter svetovnemu gospodarstvu napovedal 6-odstotno rast BDP. Ključni razlog za dvig pričakovanj leži v veliki fiskalni podpori gospodarstvom, načrtovanem hitrem cepljenju v ZDA in drugod v 2. polovici 2021 in prilagoditvi gospodarstva novim razmeram. Ob tem ne gre spregledati, da so bili za leto 2020 pri Svetovnem denarnem skladu preveč pesimistični in je BDP dejansko upadel za 1,1 odstotne točke manj kot so predvideli. To na prvi pogled zveni malo, znaša pa ta razlika 20-kratnik slovenskega BDP. Vir: Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 3. do 9. aprila 2021

Aktualno ameriško razpoloženje v storitvah in industriji je rekordno visoko. Proizvodnji indikator je bil najvišji po letu 1984 in v marcu je v ZDA nastal 1 milijon več delovnih mest. Okoli tretjina teh je nastala v sektorju gostinstva oz. turizma. V storitvah pa razpoloženje še nikoli ni bilo višje, kar izvira iz večanja precepljenosti domače populacije in visoke rasti domačega letalskega prometa. Vsak dan se število cepljenih Američanov poveča za 3 milijone (Američanov je skupaj 330 milijonov). Jenet Yellen, aktualna sekretarka ameriške zakladnice (primerljivo z ministrom za finance) in bivša guvernerka FED (2014-2018), je podprla Bidnov predlog o uvedbi minimalnega davka na dohodke pravnih oseb in napovedala, da bodo v ta namen ZDA pristale na mednarodno sodelovanje. Običajno to pomeni, da odločitev ni sprejeta v manj kot dveh do treh letih. Vir: Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 3. do 9. aprila 2021

Primanjkljaj državnega proračuna je po začasnih podatkih v prvih treh mesecih 2021 znašal 1,3 milijarde EUR, kar je skoraj polovica predvidenega primanjkljaja za celo leto 2021. Brez neposrednega učinka COVID ukrepov bi primanjkljaj v prvih treh mesecih znašal 432 mio EUR. Občutnejši primanjkljaj v prvem četrtletju je sicer običajen predvsem zaradi zapadlosti plačila obresti na državni dolg, a je bil v prvih treh mesecih letos okoli dvakrat večji kot v enakem obdobju lani. V prvih treh mesecih 2021 je skupni neposredni učinek COVID ukrepov znašal 869 mio EUR, od tega večina na odhodkovni strani (854 mio EUR). Ukrepi za ohranjanje delovnih mest so predstavljali tretjino neposrednega učinka (300 mio EUR), ukrepi za tekoče delovanje javnih storitev podobno (290 mio EUR), ukrepi za zagotavljanje likvidnosti pa dobro četrtino (230 mio EUR). Znotraj zadnje skupine je izstopal pomen povračila fiksnih stroškov v višini 200 milijonov EUR. Skupni neposredni učinek COVID ukrepov od marca 2020 do marca 2021 znaša 3,3 milijarde EUR (6,9 % BDP), skupni obseg z upoštevanjem potencialnega učinka na rezultate državnega proračuna iz naslova poroštev, likvidnostnih kreditov in odlogov plačil ...

Na področju kreditiranja so bila februarja gibanja podobna predhodnim mesecem. Skupna posojila nebančnemu sektorju so bila medletno nižja za 1 %. Šibko ostaja predvsem kreditiranje podjetij, kjer se je upad obsega posojil februarja dodatno poglobil (-2,8 %). Pri kreditiranju prebivalstva se je obseg stanovanjskih posojil februarja medletno nadalje povečal (3,8 %), medtem ko se je obseg potrošniških posojil še nekoliko zmanjšal (-8,3 %). Preliminarni podatki za marec sicer kažejo okrog 50-odstotno rast tako novoodobrenih stanovanjskih kot novoodobrenih potrošniških posojil glede na mesečno povprečje v letu pred tem. K temu je prispeval učinek osnove oz. zaprtje gospodarstva v spomladanskih mesecih 2020. Rast vlog gospodinjstev se je februarja medletno zvišala na 12,5 %, nadpovprečna pa ostaja tudi rast vlog podjetij, ki je znašala 19,6 %. K skupnemu letošnjemu povečanju vlog (610 mio EUR) so prispevale predvsem vloge gospodinjstev (622 mio EUR). (Vir: Banka Slovenije) Vir: Izpod peresaglavnega ekonomista GZS, od 3. do 9. aprila 2021

Zavod RS za zaposlovanje je 6. 4. 2021 objavil uradne podatke o številu registrirano brezposelnih v mesecu marcu. Ob koncu meseca je njihovo število znašalo 82.600, kar je bilo 6 % več kot marca 2020. Kljub temu to predstavlja izdatno izboljšanje, saj je bilo še v januarju in februarju njihovo število medletno višje za 15 oz. za 14 %. Število brezposelnih sestavljajo vsi tisti, ki so že bili v tem statusu v preteklosti in so ga zadržali, ter tisti, ki so se na zavod prijavili, zmanjšano za tiste, ki so se odjavili. V marcu je bil medletno nižji predvsem priliv (-42 %), medtem ko je bila rast odliva (+34 %) visoka. 80 % odjavljenih je našlo zaposlitev, 20 % se jih je odjavilo iz drugih razlogov (najpogosteje upokojitve). Do 7. aprila je število registrirano brezposelnih dodatno še upadlo na 81.600 oseb. Po ocenah Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti RS naj bi bilo maja na čakanju na delo okoli 45.000 zaposlenih (5 % vseh), zato GZS poziva Vlado, da ta ukrep s sklepom podaljša. Vir: Izpod peresa ...

Februarski podatki o industrijski proizvodnji in blagovnem izvozu so nekoliko razočarali. V predelovalnih dejavnostih je bila industrijska proizvodnja medletno nižja za 1,6 %, v prvih dveh mesecih je bila tako nespremenjena (0,1 %). Po 1,8-odstotni rasti v januarju smo pričakovali 2-odstotno rast, ki pa je vsaj po prvi objavi podatkov izostala. Nekoliko bolj podroben vpogled v sektorska gibanja pokaže, da je upadla predvsem proizvodnja v visokotehnološki (-9,4 %) in nizkotehnološki dejavnosti (-1,9 %). V prvi skupini dejavnosti je to posledica nižje proizvodnje v farmacevtski dejavnosti (podatki so sicer zaupni, vendar ta dejavnost predstavlja večji del visokotehnoloških dejavnosti). Pri nizkotehnološki dejavnosti je padec posledica prenosa dela proizvodnje večjega podjetja v usnjarski industriji (za kupce v avtomobilski industriji), delno tudi v proizvodnji oblačil. Visoke (nepričakovane) padce v poslovanju so v februarju beležili v dejavnosti proizvodnje papirja (-15 %), nekovinskih mineralnih izdelkov (-16 %), motornih vozil (-10 %) in drugih vozil in plovil (-11 %). V proizvodnji kemikalij, kemičnih izdelkov, gum in plastičnih mas je bila rast višja (7-9 %), upočasnila pa se je v proizvodnji elektronskih in optičnih izdelkov (3,6 %) ...

Vlada Republike Slovenije je na dopisni seji 9. 4. 2021 med drugim sprejela tudi sklep o podaljšanju ukrepa delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo do 31. maja 2021. Sklep o podaljšanju ukrepa delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo je objavljen v Uradnem listu republike Slovenije št. 55/2021.

Vlada Republike Slovenije je na dopisni seji 9. 4. 2021 sprejela Načrt sproščanja ukrepov za zajezitev epidemije COVID-19. Odpravila je omejitev gibanja ponoči, ostaja pa še naprej prepoved zbiranja in prireditev ter prehajanja med regijami, ki je dovoljeno le izjemoma, spremembe pa so tudi pri izjemah za vstop v državo. Aktualne epidemiološke razmere v zvezi s širjenjem okužbe z virusom SARS-CoV-2 zahtevajo ponovno, a časovno omejeno razglasitev epidemije na celotnem območju Republike Slovenije, zato se epidemija z Odlokom o razglasitvi epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije podaljšuje za 30 dni. Več na portalu gov.si >>> Objava odlokov v Uradnem listu RS >>>

Uvodnik Vesne Nahtigal, koordinatorke SRIP-a MATPRO, direktorice GZS-ZKMN in izvršne direktorice GZS za industrijsko politiko v novem Glasu gospodarstva. V EU imajo posebno mesto energetsko intenzivne industrije, ki jih evropski zeleni dogovor in evropska industrijska strategija, osredotočena na verige vrednosti, prepoznavata kot pomembno konkurenčno prednost za proizvodnjo visokotehnoloških proizvodov v avtomobilski in kemični industriji. Posebno mesto imajo v EU energetsko intenzivne industrije. Kaj pa se z za EU tako pomembno industrijo dogaja v Sloveniji? Smer je prava, a prehod na podnebno nevtralnost brez sodelovanja in podpore industrije ne more biti uspešen. Želimo aktiven dialog z odločevalci o strateških odločitvah na področju energetike in prihodnjih investicij ter financiranja slednjih v industriji. Članek lahko v celoti preberete v pripetem pdf dokumentu >>>.