Marčevska rast industrijske proizvodnje v predelovalnih dejavnosti je znašala +9,2 %. V prvem četrtletju je tako rast znašala 3,5 %, kar je skladno z našo letno oceno o 5-odstotni rasti. Po oceni Analitike GZS bi bila rast še nekoliko višja (za 1 do 2 odstotni točki), v kolikor bi se dobavljivost surovin in polproizvodov izboljšala oziroma podjetja ne bi imela težav pri iskanju novih zaposlenih. Vseeno menijo, da bo to rast le zamaknilo, saj se s podobnimi izzivi soočajo tudi v naših trgovinskih tekmicah v srednji Evropi. Opazno so se povečale tudi prodajne cene izdelkov, kar dokazuje marčevski medletni poskok v prihodku od prodaje (+13,6 %), saj se vrednost zalog ni znižala. V prvem četrtletju so tako prihodki v predelovalnih dejavnostih porasli za 4,2 %, kar pomeni povprečno 0,7-odstotno rast cen končnih proizvodov. V naslednjih mesecih se bo razkorak med medletno rastjo industrijske proizvodnje (verjetno blizu 10 % v 2. četrtletju) in prihodki (med 14 n 16 %) le še povečal, saj so se podjetja lani soočala s padajočimi cenami surovin, letos pa je to prav obratno.Struktura rasti industrijske proizvodnje se je znatno poslabšala, saj je v 1. četrtletju pri visoko tehnološki zahtevni proizvodnji upadla za 11,6 % (farmacevtska industrija), medtem ko je v srednje nizko in srednje visoko tehnološko zahtevni proizvodnji porasla za 8,2 oz. 9,0 %.Primerjava z državami EU (sezonsko-prilagojeni podatki) kaže, da je bil marčevski odboj industrijske proizvodnje (+8,5 %) celo nekoliko nižji kot v EU-27 (+11 %) in kot denimo na Češkem (+15 %) in Slovaškem (+24,5%), vendar razlika izvira predvsem iz visokih padcev v enakem obdobju lani. Glede na povprečje leta 2015 (skupna izhodiščna točka) je bila marca industrijska proizvodnja višja za 25 %, v EU-27 pa denimo za 4,5 %. Z izjemo Litve, Poljske in Irske ni bilo države z višjo rastjo, vendar rast na Irskem ne izvira le iz industrijske aktivnosti na območju navedene države.[Vir: Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 8. do14. maja]