Današnji dogodek je pokazal, da bo za uspešen prehod potrebno povezovanje, sodelovanje in zaupanje različnih gospodarskih in tudi družbenih deležnikov. Kot je uvodoma poudaril generalni direktor GZS mag. Aleš Cantarutti, evropska industrijska politika prepoznava, da je za uspešen zeleni prehod ključno oblikovanje industrijskih ekosistemov, ki zajemajo vse akterje, delujoče v vrednostni verigi - od najmanjših zagonskih do največjih podjetij, od akademskih krogov do raziskovalcev, od ponudnikov storitev do dobaviteljev. »Tako evropska industrijska politika kot slovenska industrijska strategija stavita na dvojni zeleni in digitalni prehod, ki mora biti podprt z raziskavami, razvojem in industrijskimi inovacijami. Pri tem največjem izzivu in največji priložnosti našega časa ima tako v EU kot tudi pri nas vodilno vlogo prav industrija. Vse industrijske vrednostne verige, vključno z energetsko intenzivnimi sektorji, bodo igrale pomembno vlogo - na eni strani bodo morale zmanjšati svoj ogljični odtis, na drugi zagotavljati nove, čiste tehnološke rešitve in nove, cenovno dostopne poslovne modele,« je dejal Cantarutti in dodal, da bomo zato potrebovali tudi tako zanesljivo oskrbo s čisto in cenovno dostopno energijo kot surovinami. Ti premiki ne bodo mogoči brez večjih naložb v raziskave, inovacije, razvoj novih proizvodnih procesov in sodobno infrastrukturo ne le v energetiki, ampak tudi pri ravnanju z odpadki. Izpostavil je pomen povezovanja med institucijami znanja, razvojnimi institucijami, univerzami in gospodarstvom ter dejal, da si »bomo na GZS prizadevali, da bo to povezovanje čim tesnejše in bo teh povezav čim več«.Letošnji Okoljski dan je potekal v treh sklopih, ki so zajemali posamezne ključne dele vrednostne verige. Nanje se je osredotočil skozi prizmo treh strateških razvojno-inovacijskih partnerstev (SRIP-ov), ki delujejo v Sloveniji: MATPRO (materiali kot končni produkti), ToP (tovarne prihodnosti) in Krožno gospodarstvo. Ti namreč tvorijo srčiko novih industrijskih ekosistemov, ki se porajajo pri nas in ki nadgrajujejo obstoječo industrijo in znanja, ki jih imamo. Pokazalo se je, da ima vsak člen verige vrednosti svoje značilnosti, velik pomen za zeleni prehod gospodarstva za vse pa imajo razvoj in raziskave, nove tehnologije in inovacije. SRIP-i so se predstavili skozi različne možnosti in priložnosti, ki jih nakazujejo zlasti njihovi načrti za zagon pilotnih projektov in pilotni centri (pilotni center SiPCAST za napredne strjevalne tehnologije lahkih kovin, pilotni center SiPCOMAT za kompozitne materiale, pa tudi pilotni centri s področja jeklarstva in livarstva; digitalni dvojček Fakultete za strojništvo, pilotni demonstracijski center Melamin) in potencial, ki ga ti nudijo za prehod ne le v zeleno, ampak tudi bolj konkurenčno gospodarstvo. Dogodek se je začel s prikazom razvoja, proizvodnje in razpoložljivosti materialov, tako kovinskih kot nekovinskih, ter njihovega vpliva na zmanjšanje okoljskega odtisa končnih proizvodov. Kot je uvodoma dejal direktor Inštituta za kovinske materiale in tehnologije dr. Matjaž Godec, je uspešno recikliranje, zaradi nujnosti učinkovitega zbiranja odpadnih materialov, prvenstveno zakonodajni, družbeni izziv in manj izziv zmožnosti tehnike in tehnologije. Srednji sklop je bil posvečen tovarnam prihodnosti, saj se slovenska industrijska podjetja velikokrat umeščajo prav na sredino verige vrednosti. Stephanie Mittelham iz organizacije Orgalim je poudarila, da evropska komisija pospešuje aktivnosti za uvedbo t. i. digitalnih potnih listov za proizvode v okviru Iniciative za trajnostne proizvode. Tu se je s predstavitvijo digitalnih dvojčkov potrdilo, kar se je pokazalo že v prvem sklopu, kjer je bil izpostavljen pomen vzpostavitve raziskovalnih pilotnih centrov - da v prihodnosti ne bodo potrebni le novi poslovni, temveč tudi novi razvojni koncepti. Zadnji sklop je ponudil vpogled v končne dele vrednostnih verig, ki tudi z optimizacijo industrijskih procesov podpirajo njihovo zaključevanje in prehod iz linearnih v krožne modele ter »izkoreninjanje« odpadkov. Ključni akterji, ki oblikujejo industrijske ekosisteme za zeleni prehod gospodarstva, v Sloveniji med seboj že sodelujejo in se povezujejo preko SRIP-ov. Ti imajo ustrezna znanja in ne le predloge za pilotne projekte, ampak tudi za raziskovalne pilotne centre, s katerimi bi preverili in optimizirali razvoj trajnostnih proizvodov z višjo dodano vrednostjo. Manjkajo pa sredstva za izvedbo tovrstnih projektov, ki bi poleg zelenega prehoda okrepili sodelovanje, povezovanje in tudi zaupanje skozi različne dele vrednostnih verig. V Sloveniji obstajajo okviri za zeleni prehod, vendar moramo ujeti pravi trenutek, s pravočasnim vlaganjem in podporo razvoju, raziskavam in inovacijam od TRL1 do TRL9. Tu vidijo vsi sodelujoči pomembno vlogo in odgovornost države z zagotovitvijo zadostnih sredstev za raziskave in razvoj. *Generalna skupščina Združenih narodov (UNEP) je leta 1972 razglasila 5. junij za Svetovni dan okolja.