Skladno s pričakovanji Analitike GZS je izvoz prvič po nekaj mesecih beležil medletno rast. Oktobra je bil medletno po podatkih Statističnega urada RS višji za 2,1 %, kar je desetmesečni padec znižalo na 3,2 %. Ob tem je na medletni ravni predvsem porasel izvoz v nečlanice EU (+16 %), kjer del prirasta še vedno izvira iz rasti pretovorjenega blaga, ki ni izdelano v Sloveniji. Posledično ocenjujemo, da bodo podatki Banke Slovenije, ki bodo objavljeni 14. decembra, pokazali, da je bil oktobrski izvoz medletno še vedno nižji od lanskega oktobra. Pomembnejši indikator pri objavi Statističnega urada je tako dinamika izvoza na trge EU-27, kjer je bil oktobra izvoz medletno nižji za 3,9 %, na desetmesečni ravni pa za 11,1 %. K nižji vrednosti trgovanja (uvoza in izvoza) s to skupino držav je največ prispeval upad trgovanja z Italijo, Avstrijo in najpomembnejšo trgovinsko partnerico Nemčijo. Na strani izvoza tudi s Hrvaško. Na strani uvoza je bil na trgih izven EU največji upad trgovanja z Rusijo, predvsem zaradi nižje porabe in posledično uvoza pogonskih energentov.

Zakaj bodo odločitve naslednjih nekaj mesecev zaznamovale našo prihodnost onkraj tega desetletja? Več v članku dr. Petra Wostnerja v Soborni prilogi Dela, 12.12.2020. Članek poobjavljamo na LinkedIn strani SRIP-a MATPRO >>>

V primerjavi z oktobrom 2019 je bila skupna vrednost industrijske proizvodnje v oktobru 2020 nižja le še za 1,1 %. Na upad skupne vrednosti na letni ravni sta vplivali nižji vrednosti proizvodnje v predelovalnih dejavnostih (za 1,2 %) in v dejavnosti oskrbe z električno energijo, plinom in paro (za 0,5 %), medtem ko je bila v rudarstvu višja (za 2,0 %). Na letni ravni se je tako padec industrijske proizvodnje znižal na 7,3 %. Zaradi visokega razpoloženja v industriji in dobre vodnatosti rek v novembru in decembru pričakujemo, da se bo padec do konca leta znižal na okoli 6,5 % na letni ravni. Znotraj namenskih skupin je bila v prvih desetih mesecih industrijska proizvodnja že višja v proizvodnji izdelkov za široko porabo (+2,2 %), medtem ko je bila pri proizvodnji izdelkov za investicije še nižja za 11,3 %. Gledano po tehnološki zahtevnosti predelovalnih dejavnosti se rast v visoko-tehnološki proizvodnji umirja (7,3 % v prvih 10 mesecih), predvsem zaradi podobne ravni proizvodnje v farmacevtski dejavnosti na medletni ravni, kar pomeni, da je bila rast v prvem polletju pretežno prehodnega značaja. ...

Podjetja, člani Združenja kovinskih materialov in nekovin pri GZS pričakujejo, da se jim bodo letos čisti prihodki od prodaje v povprečju znižali za 27,2 %. Kar 81 % podjetij bo beležilo upad prodaje. Izredno zahtevne razmere na svetovnih trgih, kamor podjetja plasirajo tri četrtine svoje proizvodnje, so posledica pandemije covid-19, zato po prepričanju Upravnega odbora združenja razmere kličejo po nujni enoletni zamrznitvi novele Zakona o minimalni plači. Člani združenja so prepričani, da se je v času spopadanja s pandemijo vredno boriti za vsako delovno mesto. Člani združenja so v anketi o ocena ekonomskega vpliva minimalne plače v 2021 med najpogostejšimi ukrepi v primeru dviga minimalne plače nad 10 % napovedali zmanjševanje števila zaposlenih. Sledila sta ukrep večjih vlaganj v avtomatizacijo poslovanja in ukrepi za dvig produktivnosti na stroškovni ravni (iskanje novih dobaviteljev, novih materialov). Upravni odbor Združenja kovinskih materialov in nekovin pri GZS, ki se je na včerajšnji seji podrobno seznanil z analizo GZS in predlogom zbornice za začasno zamrznitev dviga minimalne plače, se v celoti pridružuje argumentom zbornice. Industrija se nahaja v izrednih razmerah, ki so posledica višje sile, zato je potrebno ...

Člani Skupščine Gospodarke zbornice Slovenije (GZS) so na decembrski e-seji obravnavali UMAR-jevo Poročilo o produktivnosti 2020, razpravljali pa so tudi o problematiki minimalne plače. Osrednja tema letošnjega poročila UMAR-ja je posvečena digitalni preobrazbi, posledice katere se pričakuje že tekom tega desetletja in jo nekateri viri hkrati opredeljujejo kot najpomembnejši dejavnik prihodnje gospodarske rasti in prihodnje ravni blaginje. Intenzivno se preoblikujejo globalne verige vrednosti, tako pod vplivom megatrendov kot zaradi korona krize. Dr. Peter Wostner iz UMAR-ja vidi ključno pot do dviga standarda prek dviga produktivnosti. Za to pa moramo rast nadgraditi v inovacijsko podkrepljeno rast. Izpostavil je nujnost pospeševanja rasti zlasti inovativnih in uspešnih podjetij, ne glede na panogo, v kateri delujejo. Znanje zaposlenih danes še vedno predstavlja primerjalno prednost Slovenije, ki pa se znižuje. Nov val preobrazbe, ki jo OECD označuje kot prelomno, bo še dodatno povečal pomen znanja, neoprijemljivega kapitala in storitev ter vključenosti v globalne verige vrednosti, je bil jasen. Digitalna preobrazba predstavlja neizogiben in nepovraten proces, pri čemer digitalizacija vse močneje vpliva na produktivnost in njeno rast. Edino pot naprej vidi v hitri in ...

Program delavnice:1. Pozdrav udeležencev in predstavitev delavnice2. Svetovni trendi in izzivi na področju aluminija3. Prihodnost raziskav materialov in tehnologij na področju aluminija4. Diskusija5. ZaključekNa delavnico so vabljeni vodstveni delavci in raziskovalci podjetij na področju proizvodnje aluminija in zlitin ter raziskovalci iz JRO.Dogodek je brezplačen.Navodila ter povezavo za sodelovanje na delavnico boste prejeli dan pred dogodkom na enaslov, ki ga boste navedli pri prijavi na dogodek.Veseli bomo, če se nam boste pridružili 18. decembra 2020.Prijava na: jozef.medved@omm.ntf.uni-lj.siVabilo je objavljeno tudi v pripetem pdf dokumentu.    

Pričakovan odboj slovenskega BDP v 3. četrtletju je bil precej nad pričakovanji. Pomembno sliko poda primerjava medletnega gibanja, ki kaže, da je slovenski BDP v 1. in 2. četrtletju upadel za 1,7 oziroma za 1,6 % bolj kot v povprečni članici EU-27 (mediana), medtem ko je bila ta sprememba v 3. četrtletju v Sloveniji ugodnejša, in sicer je bil padec v Sloveniji nižji za 1,5 odstotne točke. Z drugimi besedami: BDP v Sloveniji je bil v 3. četrtletju medletno nižji za 2,6 %, v povprečni članici EU (22 članic, ker 5 še ni objavilo BDP za 3. četrtletje) pa za 4,1 %. Velika medletna padca gospodarske aktivnosti sta beležili sredozemski turistični destinaciji Hrvaška in Malta, kjer je bil padec BDP na medletni ravni še pri 10 %. Litva je beležila skoraj nespremenjen BDP na letni ravni, medtem ko je bil ta na Poljskem in v Estoniji medletno nižji za 1,8 %. Končna potrošnja države je bila v 3. četrtletju v Sloveniji višja za 1,4 % (v EU-22 za 1,1 %), medtem ko je bila potrošnja gospodinjstev v Sloveniji (55 ...

Analitika GZS je poskusila oceniti obseg nastale škode v nacionalni ekonomiji zaradi implementacije zajezitvenih ukrepov od konca septembra naprej do konca novembra (približno 2 meseca). Srednja ocena izgubljene dodane vrednosti je pri 520 mio EUR, z najverjetnejšo spodnjo mejo pri 440 mio EUR in zgornjo pri 600 mio EUR. To je skladno z našo oceno o padcu BDP v zadnjem četrtletju na medletnem nivoju pri -8 % in letnim padcem BDP pri -6,5 %. Uporabljena predpostavka je, da se omejitveni ukrepi v enakem obsegu podaljšajo do konca leta. V kolikor bi bil sprejet širši nabor omejitev, ki bi ohromil delovanje širšega gospodarstva (tudi industrije in gradbeništva), bi bilo v 14 dneh izgubljene 700 mio EUR dodane vrednosti. Pri tem je potrebno opozoriti, da bi bila polovica izgubljene dodane vrednost kasneje lahko povrnjena z večjo intenziteto poslovanja v kasnejšem obdobju

Gospodarska zbornica Slovenije je Vladi RS posredovala predloge ukrepov, za katere je prepričana, da jih je potrebno vključiti v 7. protikoronski zakonodajni paket. Med predlaganimi ukrepi za #PKP7 so: preložitev uveljavitve določil Zakona o minimalni plači, ki bo povzročil velik dvig plač s 1. 1. 2021, do 1. 1. 2023; dvig deleža povračila dela fiksnih stroškov glede na 3 razrede padca prodaje ter določitev kriterija upravičenosti pri 30 % padcu prodaje; popravki pri poroštveni shemi za nova posojila (neizključevanje z moratorijem na kreditne obveznosti, poenostavitve pri vlogah za posojila do 1 mio EUR v smislu zagotavljanja manjšega nabora zahtevanih pogojev); razvojni paket, ki vključuje subvencijo za razvojne kadre, raziskovalno razvojni vavčer, razvojno inovacijske projekte ter krepitev razvojnih oddelkov v podjetjih; podaljšanje ukrepov iz #PKP5, ki se iztečejo konec leta (temeljni dohodek, ukrep povrnitve nadomestil plače za karanteno oz. višjo silo zaradi varstva otrok, tudi povračilo za s.p. in mikro podjetja) za 6 mesecev. Tudi ukrep čakanja na delo naj se podaljša do 30. 6. 2021; sprememba pri povračilu nadomestila za skrajšan delovni čas: subvencija države podjetju naj znaša 80 % nadomestila plače zaposlenega, ...

Člani Upravnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije (UO GZS) so na e-seji 2. decembra 2020 obravnavali vladne ukrepe v okviru protikriznih zakonodajnih paketov ter problematiko minimalne plače. Protikrizni ukrepi Generalna direktorica GZS mag. Sonja Šmuc je podala pregled glavnih aktivnosti GZS v zadnjem obdobju, pri čemer je izpostavila tiste, ki so povezane z interventno zakonodajo. Dodala je, da je zbornica na vlado že naslovila tudi svoje predloge GZS za 7. protikoronski paket (#PKP7). GZS je ocenila ekonomske učinke PKP1 do PKP6. Skupna vrednost ukrepov, povezanih z gospodarstvom, je po oceni Analitike GZS znašala 2,1 mrd EUR, skupaj z drugimi ukrepi pa 2,7 mrd EUR. Gospodarska zbornica Slovenije se je aktivno vključila tudi v pripravo načrta za okrevanje, ki ga pripravlja Vlada RS za sprejem in potrditev v Bruslju. Pri tem bo GZS zagovarjala transparentnost, debirokratizacijo, reforme trga dela in zdravja, digitalizacijo ter ukrepe za podporo trajnostnemu in zelenemu prehodu. V predstavitvi je Šmuceva je spregovorila tudi o investicijski platformi 5.0, v okviru katere je zajetih 273 investicijskih projektov. Problematika minimalne plače Člani UO GZS so se seznanili tudi s problematiko in aktivnostmi na področju minimalne plače. ...

Vabimo vas na zaključno konferenco SYMBI, ki bo potekala 10. decembra 2020 ob 14. uri preko ZOOM platforme. Prijavite se lahko na povezavi >>> Več informacij in program >>> SYMBI je projekt programa Interreg Evropa, katerega cilj je izboljšati izvajanje regionalnih politik, povezanih s spodbujanjem industrijske simbioze in krožnega gospodarstva. Evropska komisija je v okviru Evropskega zelenega dogovora s sprejemom Akcijskega načrta za krožno gospodarstvo EU, prepoznala pomen in vlogo tega prehoda. Industrijska simbioza predstavlja ključni instrument regij v zagotavljanju krožnega prehoda, ki prispeva h krepitvi regionalne rasti in spodbujanju konkurenčnosti. Temelji na vzpostavitvi tokov sekundarnih surovin in/ali odpadkov ter izrabe odpadne energije iz industrijskih procesov, varčevanju z materiali in energijo, zmanjševanju odvisnosti od uvoženih materialov in fosilnih goriv ter ustvarjanju novih poslovnih priložnosti in delovnih mest. Na dogodku bodo delili izkušnje projektnih partnerjev glede oblikovanja rešitev za podporo uporabi industrijske simbioze ter drugih navdihujočih praks EU s tega področja.

Državni zbor je na seji 25. novembra 2020 sprejel Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije covid-19 oziroma t. i. #PKP6, ki določa začasne ukrepe za omilitev in odpravo posledic nalezljive bolezni covid-19. Poglavitna novost je delno državno kritje fiksnih stroškov podjetij, ki jim bodo prihodki zaradi epidemije upadli najmanj za 30 odstotkov. Zakon je Državni zbor že poslal v obravnavo Državnemu svetu. Zakon bo začel veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Besedilo zakona lahko najdete na spletni strani Državnega zbora RS >>>

Tridnevni e-posvet (24., 25. in 26. 11. 2020)  je nastal v sodelovanju SRIP-a MATPRO, SRIP-a ToP in SRIP-a Krožno gospodarstvo. Teme posveta: prizadevanja za prehod v trajnostno in nizkoogljično gospodarstvo (24. 11.), finančni inštrumenti trajnosti, novi trendi in poslovne priložnosti (25. 11.). novi trendi na področju matevrialov in krožnega gospodarstva (26. 11.)  1. dan: Prizadevanja za prehod v trajnostno in nizkoogljično gospodarstvo 2. dan: Finančni inštrumenti trajnosti, novi trendi in poslovne priložnosti  3. dan: Novi trendi na področju materialov in krožnega gospodarstva  SPOROČILO ZA JAVNOST Tri strateška razvojno-inovacijska partnerstva (SRIP-i) na skupnem dogodku o priložnostih v krožnem in podnebno-nevtralnem gospodarstvu in družbi Ljubljana, 27. november 2020 – Trajnostni razvoj in krožno gospodarstvo postavljata pred industrijo in družbo veliko izzivov, a se znamo z njimi uspešno soočati, je pokazal virtualni dogodek z naslovom Priložnosti v krožnem in podnebno-nevtralnem gospodarstvu in družbi, ki so ga skupaj pripravila tri strateška razvojno-inovacijska partnerstva (SRIP-i): SRIP Materiali kot končni produkti (MATPRO), SRIP Tovarne prihodnosti (ToP) in SRIP Krožno gospodarstvo, v tesnem sodelovanju s Službo za varstvo ...

Strateški svet GZS za okolje (SSO) GZS, ki ga vodi koordinatorka SRIP-a MATPRO Vesna Nahtigal, je na svoji 3. seji obravnaval pojasnila, ki jih je posredovalo Ministrstvo za okolje in prostor o podzakonskih aktih za izvajanje sprememb Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu okolja (ZVO-1J), in sicer o načinu in pogojih dodelitve nadomestila za kritje posrednih stroškov iz trinajste točke prvega odstavka 129. člena v korist določenih sektorjev ali delov sektorjev, ki so izpostavljeni tveganju premestitve emisij CO2, o spremembah Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo in Pravilnika o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih voda, ki so potrebne za ureditev monitoringa za uveljavitev novega devetega odstavka 101. a člena ter o pričakovanih prvih spremembah na področju embalaže in odpadne embalaže, ki se bodo izvajale na podlagi spremenjenega 20. člena. Razpravljali so tudi o predlogih GZS za debirokratizacijo pri vladni komisiji, ki se nanašajo na problematiko izhodiščnih poročil pri pridobivanju OVD in spremembe Uredbe o vrsti dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega. GZS bo ...

Ljubljana, 20. november 2020 - Več kot 90 odstotkov podjetij nima scenarija za prekinitev poslovnega procesa, kaže najnovejša anketa Gospodarske zbornice Slovenije na reprezentativnem vzorcu več kot 130 podjetij. Od marca je za COVID-19 zbolelo 3,5 % zaposlenih, zajetih v najnovejši anketi GZS. Več kot 90 % anketiranih podjetij je opozorilo, da nimajo možnosti zaustavitve oz. prekinitve poslovnega procesa, ne da bi to izredno ogrozilo njihovo poslovanje. Večina ima pogodbene obveznosti, ki jih mora uresničiti. Ponekod že proizvodni procesi sami ne omogočajo prekinitve. Vsak izgubljeni delovni dan predstavlja visoko gospodarsko škodo tudi za družbe, ki so del prepletenih verig vrednosti. Zaprtje večjih družb bi tako posledično vodilo tudi v zapiranje njihovih dobaviteljev. Kot izjeme je anketa, ki jo je Gospodarska zbornica Slovenije izvedla v tem tednu, zaznala nekatera podjetja s področja intelektualnih storitev, ki lahko zaradi narave delovnega procesa delajo na daljavo in bi lahko po lastni oceni tudi več kot 10 dni delala ob sicer popolnem zaprtju države. Je pa delež tega dela gospodarstva, merjeno v dodani vrednosti, majhen (10 %). Na GZS v imenu gospodarstva opozarjajo, da je kakršnokoli zapiranje ...

Digitalizacija je v času širjenja covid-19 doživela neverjeten razcvet. Digitalne tehnologije in orodja so se v teh mesecih izkazali kot ključni za olajšanje poslovanja, prodaje, dobavnih verig, proizvodno avtomatizacijo,... Ne le v gospodarstvu, tudi v celotni družbi je digitalizacija prispevala k okrepitvi medsebojne komunikacije, so se strinjali udeleženci  virtualne konference GoDigital2020, ki jo je 19. novembra 2020 organiziralo Združenje za informatiko in telekomunikacije pri GZS v sodelovanju z IKT horizontalno mrežo in Digitalnim inovacijskim stičiščem Slovenije. Če je bila pri uspešnem preprečevanju zdravstvene krize najpomembnejša aktivacija državljanov za #ostani doma, danes za poslovna preživetja »go digital« še nikoli doslej ni bil bolj relevanten. To je povzela tudi današnja digitalna konferenca, katere rdeča nit je bila »čas za spremembe, ki nam jih narekuje epidemija«.   »Že v preteklosti smo vedno govorili, kako je tehnologija, digitalizacija nekaj, kar spreminja poslovno okolje, kar omogoča nove poslovne modele, višjo produktivnost, večjo odpornost, večjo konkurenčnost, v kar smo se lahko v teh mesecih še kako prepričali,« je povedala Sonja Šmuc, generalna direktorica GZS in dodala, da nam virus jemlje medsebojno povezavo, tehnologija pa je tista, ki nam jo ...

Delo na domu predstavlja sodoben način dela, ki temelji na vzajemnem zaupanju med delodajalcem in zaposlenim, so se strinjali udeleženci Dneva delodajalcev, ki ga je 18. novembra 2020 organizirala Gospodarska zbornica Slovenije v virtualni obliki. Na posvetu je bilo delo na domu predstavljeno skozi prizmo sedanje ureditve in usmeritev, kaj izboljšati, da bo postalo čim bolj dostopno delodajalcem in delavcem najširšega spektra. Šlo je za tretji posvet v okviru projekta Krepitev kompetenc socialnih partnerjev v kolektivnem dogovarjanju 2017-2021. Izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček je označil delo na domu kot nujo današnjega časa. Gre za moderen način dela, ki je blizu predvsem mladim, tudi v času, ko ne gre za odreditev zaradi izrednih razmer. Z delom na domu, zlasti nekaterim dejavnostim, ponujamo možnosti, da delavec sam kreativno oblikuje svoj delovni dan, delodajalcu pa, da vpliva na stroške dela. Jaka Počivavšek, predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam, vidi delo na domu kot izziv za delodajalce in delavce. Lahko izgleda vabljivo, saj gre za delo v domačem okolju, hkrati pa so tudi nekatere slabosti, kot so neopredeljen delovni čas, stalna razpoložljivost, moteči elementi domačega okolja, ...

Poleg zagotavljanja zdravja in življenja posameznikov je v tem trenutku ključno vprašanje v gospodarstvu, kako zagotoviti čim boljšo likvidnost podjetij, s tem pa ohraniti delovna mesta in obstoj podjetij. Predlog zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (#PKP6) pomembno naslavlja prav tematiko likvidnosti in financiranja gospodarskih subjektov. Da bi bile posamezne zakonske rešitve z vidika gospodarstva bolj uporabne ter bi ustrezneje omilile posledice uvedbe zadnjih zajezitvenih ukrepov v boju proti pandemiji COVID-19, je Gospodarska zbornica Slovenije pripravila več predlogov amandmajev. Ob vnovični širitvi zajezitvenih ukrepov zaradi slabšanja epidemiološke slike večji delež podjetij ponovno opozarja na pomembno znižanje obsega tekočega poslovanja. Zato na GZS ocenjujemo, da je odgovorno predlagati izboljšave pri aktualnem predlogu 6. protikoronskega paketa. Ključni ukrep za najbolj prizadete panoge pomeni možnost delnega kritja fiksnih stroškov, vendar pa izračuni GZS kažejo, da bi po sedanjem predlogu le zelo prizadeto podjetje dobilo pomoč v obliki pavšalno določenega deleža nekritih fiksnih stroškov, ki bi pokril le 20 do 40 % četrtletnih oziroma 5 do 10 % letnih fiksnih stroškov. To je bistveno premalo glede na dejansko nastale fiksne ...

Vlada Republike Slovenije je izdala Odlok o razglasitvi epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije. Odlok začne veljati 18. novembra 2020 in velja 30 dni. V Republiki Sloveniji se glede na uradne podatke o številu okuženih spopadamo z drugim valom epidemije nalezljive bolezni COVID-19. Še vedno smo priča njenemu hitremu širjenju med populacijo, ki močno presega normalno obolevnost oziroma incidenco. Aktualne epidemiološke razmere v zvezi s širjenjem okužbe z virusom SARS-CoV-2 zahtevajo ponovno, a časovno omejeno razglasitev epidemije na celotnem območju Republike Slovenije, saj vse statistične regije dosegajo oziroma presegajo stopnjo incidence, ki zahteva razglasitev epidemije. Glede na navedeno je Vlada Republike Slovenije na podlagi Zakona o nalezljivih boleznih epidemijo nalezljive bolezni COVID-19 razglasila na območju celotne države. Vir: portal gov.si  

Evropska komisija je odobrila naložbeni sveženj v višini več kot 280 milijonov evrov iz proračuna EU za več kot 120 novih projektov iz programa LIFE. Ta sredstva EU bodo sprostila naložbe v skupni vrednosti skoraj 590 milijonov evrov za pomoč pri doseganju ambicioznih ciljev teh projektov na področju okolja, narave in podnebnih ukrepov. Približno 220 milijonov evrov je dodeljenih širokemu razponu projektov na področju okolja in učinkovite rabe virov, narave in biotske raznovrstnosti ter okoljskega upravljanja in obveščanja, več kot 60 milijonov evrov je namenjenih podpori projektom na področju blažitve podnebnih sprememb, prilagajanja nanje ter upravljanja in obveščanja. Med drugim bodo finančna sredstva namenjena tudi številnim projektom, ki bodo energetsko intenzivnim panogam pomagali zmanjšati emisije toplogrednih plinov v skladu z ambicioznim načrtom Komisije za uresničitev podnebnih ciljev. Več informacij >>>

Direktorat za podnebne ukrepe Evropske komisije organizira 19. novembra 2020 od 10:00 do 11:30 spletno konferenco, na kateri bodo predstavili nov razpis Sklada za inovacije. Razpis za podporo za manjše inovacijske nizkoogljične projekte v vrednosti med 2,5 in 7,5 milijona evrov bo objavljen 1. decembra, rok za oddajo vlog bo 10. marca 2021. Prenos bo potekal na povezavi >>> Predhodne prijave niso potrebne, po zaključku dogodka pa bo posnetek objavljen na spletni strani. Pred konferenco podrobnosti še niso znane, nekaj informacij lahko pridobimo iz uredbe Sklada za inovacije in predvidenih usmeritev, ki pa se lahko še spremenijo. Kategorije sektorjev nizkoogljičnih tehnologij, za katera bo mogoče kandidirati z manjšimi inovacijskimi projekti, so tako iste kot v prvem razpisu za velike projekte: energetsko intenzivne industrije, energija iz obnovljivih virov, shranjevanje energije, zajemanje in shranjevanje ogljikovega dioksida, zajemanje in uporaba ogljika, medsektorske zadeve. Izbira projektov za podporo Sklada za inovacije bo temeljila na merilih, ki jih poznamo že iz prvega razpisa, s predvidenimi spremembami glede na razpis za velike projekte: - uspešnost v smislu potenciala za preprečevanje emisij toplogrednih plinov (TGP), kjer je primerno (poenostavljena metodologija); - stopnja inovativnosti ...

SPOROČILO ZA JAVNOST Ljubljana, 16. november – Na današnji e-okrogli mizi z naslovom Strateško razvojno-inovacijsko partnerstvo Materiali kot končni produkti (SRIP MATPRO) na poti k zelenemu, pametnemu, digitalnem in kreativnemu so ugledni strokovnjaki predstavili svoje poglede na poti integriranja zelenega, pametnega, digitalnega in kreativnega v široko področje razvoja materialov prihodnosti. Predstavili so ključne trende ter razmišljali o načinih tkanja interdisciplinarnih povezav za doseganje rezultatov na poti k zelenemu, pametnemu in digitalnemu gospodarstvu ob podpori kompetentnih zaposlenih. Dr. Niko Herakovič s Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani je uvodoma poudaril pomen dvojca ekološko in digitalno v novi evropski industrijski strategiji, ki predstavljata velike izzive tudi za Slovenijo, kjer ima pomembno vlogo prav strategija pametne specializacije (S4). Izpostavil je ključno vlogo povezovanja tako pri projektih kot v in med strateškimi razvojno-inovacijskimi partnerstvi. Izzivi, ki jih postavlja prehod iz linearnega v krožno gospodarstvo, so po njegovem mnenju veliki in zahtevajo tudi spremembe v mišljenju, na primer na področju transparentnosti in sledljivosti izdelkov, tehnologij in procesov ali analize velikih podatkov (big data). Antonija Božič Cerar, direktorica GZS-Službe za varstvo okolja ...

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je na predsednika Vlade RS Janeza Janšo in ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravka Počivalška naslovila pismo, v katerem Vlado naproša, da ne zaostri ukrepov proti širjenju koronavirusa SARS-CoV-2, ker ne bodo bistveno pripomogli k obvladovanju števila okuženih. GZS je pri tem izpostavila, da bi takšno postopanje povzročilo ponoven pretres v podjetjih, od katerih se številna že vse od pomladi soočajo z drastičnim upadom poslovanja, nekatera so komaj v ponedeljek ponovno začela s poslovanjem. Posredovani dopis >>>

Za vse, ki ste 12. novembra 2020 zamudili ogled predstavitev projektov ČMRLJ, MARTIN in KOC MAT 2.0 ali si želite predstavitve ponovno ogledati, je video predstavitev dostopna na YouTube kanalu tv.GZS >>>oziroma na spodnjem vgrajenem posnetku. Vabljeni k ogledu!

Vlada Republike Slovenije je na dopisni seji 10. 11. 2020 sprejela Predlog zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 oziroma tako imenovani #PKP6, ki določa začasne ukrepe za omilitev in odpravo posledic nalezljive bolezni COVID-19. Predlog zakona med drugim prinaša subvencioniranje gospodarskih subjektov za čakanje zaposlenih na delo, podaljšanje moratorija na kredite, subvencioniranje skrajšanega delovnega časa, oprostitev plačila DDV od dobav in pridobitev zaščitne in medicinske opreme znotraj Evropske unije, financiranje dodatkov za nevarnost in posebne obremenitve, delno nadomestitev fiksnih stroškov prizadetim gospodarskim subjektom, odlog plačila najemnine za najemnike poslovne stavbe ali poslovnega prostora, zagotavljanje zdravstvenih storitev in kapacitet, itd. Več na portalu gov.si >>>

V slovenskem gospodarstvu z zaskrbljenostjo spremljamo podatke o širjenju obolelih s koronavirusom. Vendar pa ocenjujemo, da bi bilo zapiranje gospodarstva neutemeljeno in tudi neustrezno. Na podlagi podatkov s terena, zbranihi na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), za takšen ukrep tudi ni utemeljenih razlogov. Apeliramo na sprejemanje razumnih odločitev, ki ne bodo ogrozile obstoja številnih delovnih mest in podjetij ter s tem davčnih prilivov v javne blagajne in proračun RS. Krajša analiza, ki smo jo na Gospodarski zbornici Slovenije izvedli med podjetji, kaže, da imajo ta v povprečju 3-odstotno odsotnost zaposlenih zaradi koronavirusa. Od tega je zaradi obolelosti odsotnih 0,8 odstotka zaposlenih, okoli 2 odstotka zaposlenih pa je odsotnih zaradi varstva otrok ali karantene, ker so bili v stiku z obolelimi ali pa v tujini. Ti podatki potrjujejo dejstvo, da je gospodarstvo ena tistih točk v sistemu celotne države, kjer širjenje okužb s koronavirusom še najbolj obvladujemo. Tako so z odgovornim ravnanjem, najvišjo stopnjo skrbnosti, ustreznimi preventivnimi ukrepi ter angažiranim sodelovanjem vodstev podjetij in zaposlenih že v prvem valu epidemije podjetja uspela zavreti širjenje koronavirusa znotraj delovnih okoljih. Kljub številnim vdorom so pri omejevanju ...

Glavni cilj osnutka zakona, ki sledi načelu varovanja zdravja in življenja ljudi ter zagotavljanja likvidnosti gospodarskim subjektom, je omiliti in odpraviti posledice in vpliv nzljive bolezni COVID-19 na področje gospodarstva, dela in delovnih razmerij, socialnega varstva ter zdravstvenega varstva. Vlada bo 10. novembra 2020 osnutek zakona predstavila na Ekonomsko socialnem svetu, nato pa ga bo sprejela na dopisni seji. 11. novembra bo predlog predvidoma posredovan v obravnavo v Državni zbor in predstavljen širši javnosti. Vir: portal gov.si Predloge Gospodarske zbornice Slovenije lahko preberete na povezavi >>>

e-okrogla miza SRIP MATPRO NA POTI K ZELENEMU, PAMETNEMU, DIGITALNEM IN KREATIVNEMU Dogodek SRIP-a MATPRO je namenjen izmenjavi mnenj na temo uspešenga prehoda v zelezno, pametno, digitalno in kreativno gospodrstvo Vabimo vas, da se nam pridružite v ponedeljek, 16. novembra 2020 od 11:00 do 12:00 ure Spremembe so edina stalnica. Razvoj je v času pričujočih sprememb še kako pomemben tako za agilnost podjetij kot za doseganje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Povezovanje in razvoj sta ključna za preboj v digitalno, vpeljevanje pametne industrije in krožnega gospodarstva, kar bomo dosegli le z usposobljenimi kadri kot nosilci sprememb na teh področjih. Na dogodku bomo raziskali poti integriranja pomembnih področij za gospodarstvo: zelenega, pametnega, digitalnega in kreativnega. Gostje okrogle mize Antonija Božič Cerar - direktorica Službe za varstvo okolja (Gospodarska zbornica Slovenije), prof. dr. Niko Herakovič (UL, Fakulteta za strojništvo), prof. dr. Jožef Medved (UL, Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za materiale in metalurgijo), izr. prof. dr. Bojan Podgornik (Inštitut za kovinske materiale in tehnologije), doc. dr. Andrej Kržan (Kemijski inštitut), izr. prof., dr. Eva Boštjančič (UL, Filozofska fakulteta, Oddelek za ...

Napovedujemo  SRIP Tovarne prihodnosti, SRIP Materiali kot končni produkti (MATPRO) in SRIP Krožno gospodarstvo smo združili moči in napovedujemo trojček spletnih predavanj na temo TRAJNOSTNEGA RAVNANJA Z OKOLJEM. Na spletnih dogodkih, ki bodo potekali 24., 25. in 26. 11. 2020, bomo predstavili novosti zakonodaje, nove trende in primere dobrih praks ter vas informirali o prihajajočih zahtevah za financiranje zelenih projektov. Prihodnost je zelena! Več informacij bomo objavili v kratkem na spletnih straneh grozda Pametne tovarne (SRIP TOP), SRIP-a MATPRO in SRIP-a Krožno gospodarstvo.

Razmere v slovenskem gospodarstvu terjajo dodatne ukrepe, s katerimi bomo pomagali prizadetim podjetjem in posameznikom. Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je zato pripravila predlog za šesti paket protikoronskih ukrepov (#PKP 6) in ga 29. oktobra  posredovala Vladi RS in pristojnim ministrstvom. Predlogi GZS do dostopni na povezavi >>>

Septembrska neto proizvodnja električne energije je znašala 1.395 GWh in se je glede na avgust 2020 povečala za 3 %, glede na september 2019 za 36 %. Ključen pospešek rasti ji je dala odlična hidrologija (mesec september je bil precej deževen glede na lanskega in glede na dolgoletno povprečje), saj je bila proizvodnja v hidroelektrarnah višja za 117 %, v termoelektrarnah za 35 % večja, v jedrski elektrarni pa za 1 % večja. Vsa dodatna proizvedene električna energija se seveda ni porabila v Sloveniji (sprememba v uvozu in izvozu nevtralizira spremembo v porabi). Poraba električne energije se je v primerjavi s prejšnjim mesecem povečala za 5 % in je znašala 1.102 GWh, medtem ko je v septembru lani znašala 1.054 GWh. To je pomenilo 5-odstotno medletno rast. V oktobru se bo poraba električne energije po naši oceni znižala za dodatno odstotno točko, pri čemer se bo v industriji medletno še okrepila, v storitvah pa bo upadla, kar bo tako posledica nedeljskega zaprtja trgovin kot sprejetja omejitvenih ukrepov za določene storitvene dejavnosti in omejitev gibanja prebivalstva po 21. uri. Poraba ...

Nekoliko presenetljivo se je oktobra okrepil avstrijski indeks nabavnih managerjev v predelovalnih dejavnostih, ki ga meri Unicredit Bank Austria (anketa je bila izvedena med 12. in 23. oktobrom). Okrepil se je na 2-letno najvišjo vrednost, kar je bilo posledica krepitve knjige naročil in celo rahlih inflacijskih pritiskov. Proizvajalci blaga naj bi sicer še vedno neto odpuščali kot celota, in sicer že 8. zaporedni mesec. Nova izvozna naročila so se okrepila še tretji zaporedni mesec, in sicer najbolj v sektorju polproizvodov in investicijskih dobrin, kjer so bili tudi padci v spomladanskih mesecih največji. Optimizem glede prihodnjih izgledov se je nekoliko znižal, vendar je industrija še vedno prepričana v prihodnjo rast naročil.

Oktobrska gospodarska klima v EU-27 kot tudi v območju evra je bila kljub širjenju zajezitvenih ukrepov nespremenjena glede na vrednost v septembru. Med večjimi gospodarstvi se je predvsem poslabšala v Franciji (-4,5) in na Češkem (-4,9), medtem ko se je v Nemčiji celo okrepila (1,5). Krepitev v Nemčiji je bila predvsem posledica rasti zaupanja v industriji ter v trgovini na drobno. Najbolj se je pričakovano poslabšalo zaupanje potrošnikov, kar je povezano z medijskim poročanjem o novem valu zajezitvenih ukrepov. V prihodnjih mesecih pričakujemo slabšanje gospodarske klime (manj izrazito kot v spomladanskih mesecih), ker se zajezitveni ukrepi širijo tako v Evropi kot v ZDA, kar bo imelo vsaj začasen vpliv na šibkejše povpraševanje po trajnih dobrinah ter domačih storitvah.

- Z Evropsko vesoljsko agencijo lahko sodeluje vsako slovensko podjetje ali razvojno raziskovalna inštitucija, ki razvija produkte ali storitve, ki sodijo v delovni program ESE in v področja, pri katerih Slovenija sodeluje, - ESA zagotavlja, da bo večina sredstev, ki jih Slovenija vplačuje, porabljena za projekte, ki jih bodo izvajala slovenska podjetja oziroma inštitucije. Področja, pri katerih Slovenija sodeluje: - program Opazovanja Zemlje (do 1 mio EUR letno), ki vključuje: • izgradnjo in obratovanje satelitov za opazovanje Zemlje in zemeljskih postaj, • pridobivanje in obdelavo velikega števila podatkov, za kar se uporabljajo nove tehnologije (računalništvo v oblaku, strojno učenje, umetna inteligenca, block chain tehnologija), • uporaba podatkov in oblikovanje aplikacij za namene potreb družbe (označevanje oljnih madežev, opazovanje in napovedovanje plazov, določanje sprememb v vegetaciji, upravljanje z vodnimi viri…), - program Splošnih tehnologij (do 1,8 mio EUR letno), najbolj »a la carte« program, ki vključuje vse elemente in vse tehnološke ravni (TLR) razvoja v povezavi z drugimi programi ESE z izjemo telekomunikacij (za inštrumente, satelite, zemeljske postaje, rakete…): • tehnološki elementi, • materiali, • strojna oprema, • programska oprema, - program Človeške in robotske raziskave (300K EUR letno), ki se ukvarja s človeškimi posadkami ter z ...

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) je 9. oktobra 2020 na vprašanje GZS, kako se pravilno obračunava prejemek delavca, ki ima osnovno plačo nižjo od minimalne plače in je v istem referenčnem obdobju (mesecu) delal in bil v bolniškem staležu, oblikoval mnenje, da je delavec za čas opravljanja dela upravičen do plače najmanj v višini minimalne plače (če dela celoten mesec v polni višini minimalne plače, če dela le del meseca v sorazmernem delu višine minimalne plače), pri čemer morajo biti vsi dodatki, določeni z zakoni in drugimi predpisi ter s kolektivnimi pogodbami, del plače za delovno uspešnost in plačilo za poslovno uspešnost, dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi izvzeti iz minimalne plače. Če ima delavec osnovno plačo nižjo od minimalne plače, mu mora delodajalec za čas dejanskega opravljanja dela dodati razliko do minimalne plače oziroma njenega ustreznega (sorazmernega) dela, pri čemer so seveda dodatki izvzeti. Za čas morebitne odsotnosti z dela pa je delavec upravičen do nadomestila plače in ne do plače. Nadomestilo plače se obračunava v skladu s 137. členom ZDR-1 ...

Številke okuženih eksponentno naraščajo tako v Sloveniji in celotni EU. Ob dramatičnem poslabševanju razmer se v gospodarstvu zavedamo resnosti situacije. Zato na prvo mesto postavljamo skrb za zdravje posameznika in družbe. Odgovornost slehernega izmed nas je, da se držimo vladnih ukrepov, ki jih pripravlja stroka, in tako ščitimo zdravje vseh nas, da bi krivuljo okužb čim prej obrnili navzdol. V prvem valu je gospodarstvo z izjemno skrbnostjo in odgovornim ravnanjem preprečilo širjenje okužbe znotraj delovnih okolij. Čeprav je sedaj okužba vdrla tudi v marsikatero podjetje, je nujno, da vitalni del gospodarstva ostane aktiven in v danih razmerah deluje kolikor je mogoče nemoteno. Od tega je namreč odvisnakakovostna preskrba prebivalstva, zaščita delovnih mest in dolgoročna varnost zaposlenih. V času prvega vala bolezni covid-19 smo v Sloveniji izgubili 11.000 delovnih mest, čeprav je vlada s protikoronskimi zakonodajnimi paketi negativne gospodarske posledice nekoliko ublažila.Na roko pa so nam šli tudi ukrepi spodbujanja gospodarstva v naših izvoznih partnericah. Sedaj smo že drugič letos sredi razglašene epidemije in vse ostrejših omejitvenih ukrepov, ki začasno - za enkrat sicer za teden dni - zajema tudi delnozaustavitev ...

Obvestilo o postopku za pridobitev potrdila za uveljavljanje pravice dodelno povrnjenega izgubljenega dohodka za čas trajanja karantene na domu za samozaposlene, družbenike in delničarje gospodarske družbe oz. ustanovitelje zadruge ali zavoda in kmete je dostopno na povezavi >>>

Zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (ZZUOOP) je bil 23. oktobra 2020 objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije številka 152/2020 . Besedilo >>>

Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) članom GZS, katerih komercialne pogodbe s tujimi poslovnimi partnerji vsebujejo klavzulo, da se višja sila dokazuje s potrdilom Gospodarske zbornice Slovenije oz. lokalne zbornice po sedežu podjetja, izdajamo potrdilo, da je Vlada Republike Slovenija sprejela Odlok o razglasitvi epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije (Uradni list Uradni list RS, št. 146/20 z dne 18. 10. 2020), ki razglaša, da se na območju Republike Slovenije z dnem 19. 10. 2020 za 30 dni razglasi epidemija nalezljive bolezni COVID-19. Potrdilo GZS lahko članom GZS pomaga pri dokazovanju v razmerju do svojih poslovnih partnerjev obstoja okoliščin višje sile zaradi razglašene epidemije COVID-19 v Republiki Sloveniji.

Strokovnjaki z razlčnih področij so na e-konferenci v okviru projekta POLET »Razvoj celovitega poslovnega modela za delodajalce za aktivno in zdravo staranje zaposlenih«22. 10. 2020 predstavili razloge višanja stopnje absentizma, kako jih ublažiti in kako zaradi drugačnega načina dela poskrbeti tudi za upoštevanje zakonskih določil. Prikazali so tudi primere dobrih praks, kako podjetja motivirajo, še posebej starejše zaposlene, da svoje delo opravljajo zavzeto in kaj naredijo, da imajo nizko stopnjo  bolniških odsotnosti. Dogodek je potekal v organizaciji Gospodarske zbornice Slovenije. Nove razmere od vseh nas zahtevajo drugačen način razmišljanja, drugačen način delovanja. Prav pri starejših zaposlenih pa se opaža, da si velikokrat ne upajo stopati po novih poteh, opravljati nove naloge ali jih opraviti na drugačen način. Razvoj vsega tega je omogočen prav preko projekta POLET, kjer se razvija celovit poslovni model za delodajalce za aktivno in zdravo staranje zaposlenih, ki ga financirata RS in EU iz Evropskega socialnega sklada. Strah pred novimi izzivi se velikokrat kaže tudi v bežanju v absentizem. Zato so se partnerji projekta POLET odločili pripraviti konferenco, kjer so skupaj s strokovnjaki različnih področij predstavili, ...

V SRIP-u MATPRO se že pripravljamo na izpeljavo načrtovanih predstavitev projektov ČMRLJ, MARTIN in KOC MAT 2.0, ki so bile predvidene za letošnji posvet. Prav tako bomo izpeljali načrtovano okroglo mizo »Na poti k zelenemu, pametnemu, digitalnemu in kreativnemu«, ki bo potekala v virtualnem okolju. O podrobnejših informacijah vas bomo obveščali sproti na našem portalu. Vabilo na e-okroglo mizo >>>

 Pismo ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravka Počivalška zaposlenim v gospodarstvu lahko preberete na povezavi  >>>. Pismo predsednika GZS Boštjana Gorjupa članom Gospodarske zbornice Slovenije lahko preberete na povezavi >>>

Vlada Republike Slovenije je izdala Odlok o začasni delni omejitvi gibanja ljudi in omejitvi oziroma prepovedi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužb s SARS-CoV-2 ter ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Odlok se ne uporablja za dejavnosti, ki se izvajajo za zagotavljanje izvajanja nalog države, samoupravnih lokalnih skupnosti in javnih služb. Z odlokom se zaradi preprečitve širjenja nalezljive bolezni COVID-19 se začasno omeji oziroma prepove zbiranje več kot šest ljudi v Republiki Sloveniji, začasno omeji prehajanje med statističnimi regijami, omeji gibanje ljudi med 21. in 6. uro. Več >>>

Na podlagi četrtega odstavka 7. člena Zakona o nalezljivih boleznih je Vlada Republike Slovenije v Uradnem lisru 18. oktobra 2020 objavila Odlok o razglasitvi epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije. Odlok je začel veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in velja 30 dni. Več...

Vabimo vas na festival UNI.MINDS - edinstven spletni festival, ki povezuje največji slovenski univerzi in gospodarstvo na področjih zdravja, digitalizacije in trajnostnega razvoja. 23 spletnih srečanj, 100+ govorcev iz akademske sfere in gospodarstva, 2 univerzi, 1 spletna platforma za povezovanje in mreženje z bodočimi poslovnimi partnerji. Festival organizirata Pisarna za prenos znanja Univerze v Ljubljani in Služba za prenos tehnologij in znanja Univerze v Mariboru. Več informcij in registracija >>>