Vlada Republike Slovenije je izdala Odlok o razglasitvi epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije. Odlok začne veljati 18. novembra 2020 in velja 30 dni. V Republiki Sloveniji se glede na uradne podatke o številu okuženih spopadamo z drugim valom epidemije nalezljive bolezni COVID-19. Še vedno smo priča njenemu hitremu širjenju med populacijo, ki močno presega normalno obolevnost oziroma incidenco. Aktualne epidemiološke razmere v zvezi s širjenjem okužbe z virusom SARS-CoV-2 zahtevajo ponovno, a časovno omejeno razglasitev epidemije na celotnem območju Republike Slovenije, saj vse statistične regije dosegajo oziroma presegajo stopnjo incidence, ki zahteva razglasitev epidemije. Glede na navedeno je Vlada Republike Slovenije na podlagi Zakona o nalezljivih boleznih epidemijo nalezljive bolezni COVID-19 razglasila na območju celotne države. Vir: portal gov.si  

Evropska komisija je odobrila naložbeni sveženj v višini več kot 280 milijonov evrov iz proračuna EU za več kot 120 novih projektov iz programa LIFE. Ta sredstva EU bodo sprostila naložbe v skupni vrednosti skoraj 590 milijonov evrov za pomoč pri doseganju ambicioznih ciljev teh projektov na področju okolja, narave in podnebnih ukrepov. Približno 220 milijonov evrov je dodeljenih širokemu razponu projektov na področju okolja in učinkovite rabe virov, narave in biotske raznovrstnosti ter okoljskega upravljanja in obveščanja, več kot 60 milijonov evrov je namenjenih podpori projektom na področju blažitve podnebnih sprememb, prilagajanja nanje ter upravljanja in obveščanja. Med drugim bodo finančna sredstva namenjena tudi številnim projektom, ki bodo energetsko intenzivnim panogam pomagali zmanjšati emisije toplogrednih plinov v skladu z ambicioznim načrtom Komisije za uresničitev podnebnih ciljev. Več informacij >>>

Direktorat za podnebne ukrepe Evropske komisije organizira 19. novembra 2020 od 10:00 do 11:30 spletno konferenco, na kateri bodo predstavili nov razpis Sklada za inovacije. Razpis za podporo za manjše inovacijske nizkoogljične projekte v vrednosti med 2,5 in 7,5 milijona evrov bo objavljen 1. decembra, rok za oddajo vlog bo 10. marca 2021. Prenos bo potekal na povezavi >>> Predhodne prijave niso potrebne, po zaključku dogodka pa bo posnetek objavljen na spletni strani. Pred konferenco podrobnosti še niso znane, nekaj informacij lahko pridobimo iz uredbe Sklada za inovacije in predvidenih usmeritev, ki pa se lahko še spremenijo. Kategorije sektorjev nizkoogljičnih tehnologij, za katera bo mogoče kandidirati z manjšimi inovacijskimi projekti, so tako iste kot v prvem razpisu za velike projekte: energetsko intenzivne industrije, energija iz obnovljivih virov, shranjevanje energije, zajemanje in shranjevanje ogljikovega dioksida, zajemanje in uporaba ogljika, medsektorske zadeve. Izbira projektov za podporo Sklada za inovacije bo temeljila na merilih, ki jih poznamo že iz prvega razpisa, s predvidenimi spremembami glede na razpis za velike projekte: - uspešnost v smislu potenciala za preprečevanje emisij toplogrednih plinov (TGP), kjer je primerno (poenostavljena metodologija); - stopnja inovativnosti ...

SPOROČILO ZA JAVNOST Ljubljana, 16. november – Na današnji e-okrogli mizi z naslovom Strateško razvojno-inovacijsko partnerstvo Materiali kot končni produkti (SRIP MATPRO) na poti k zelenemu, pametnemu, digitalnem in kreativnemu so ugledni strokovnjaki predstavili svoje poglede na poti integriranja zelenega, pametnega, digitalnega in kreativnega v široko področje razvoja materialov prihodnosti. Predstavili so ključne trende ter razmišljali o načinih tkanja interdisciplinarnih povezav za doseganje rezultatov na poti k zelenemu, pametnemu in digitalnemu gospodarstvu ob podpori kompetentnih zaposlenih. Dr. Niko Herakovič s Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani je uvodoma poudaril pomen dvojca ekološko in digitalno v novi evropski industrijski strategiji, ki predstavljata velike izzive tudi za Slovenijo, kjer ima pomembno vlogo prav strategija pametne specializacije (S4). Izpostavil je ključno vlogo povezovanja tako pri projektih kot v in med strateškimi razvojno-inovacijskimi partnerstvi. Izzivi, ki jih postavlja prehod iz linearnega v krožno gospodarstvo, so po njegovem mnenju veliki in zahtevajo tudi spremembe v mišljenju, na primer na področju transparentnosti in sledljivosti izdelkov, tehnologij in procesov ali analize velikih podatkov (big data). Antonija Božič Cerar, direktorica GZS-Službe za varstvo okolja ...

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je na predsednika Vlade RS Janeza Janšo in ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravka Počivalška naslovila pismo, v katerem Vlado naproša, da ne zaostri ukrepov proti širjenju koronavirusa SARS-CoV-2, ker ne bodo bistveno pripomogli k obvladovanju števila okuženih. GZS je pri tem izpostavila, da bi takšno postopanje povzročilo ponoven pretres v podjetjih, od katerih se številna že vse od pomladi soočajo z drastičnim upadom poslovanja, nekatera so komaj v ponedeljek ponovno začela s poslovanjem. Posredovani dopis >>>

Za vse, ki ste 12. novembra 2020 zamudili ogled predstavitev projektov ČMRLJ, MARTIN in KOC MAT 2.0 ali si želite predstavitve ponovno ogledati, je video predstavitev dostopna na YouTube kanalu tv.GZS >>>oziroma na spodnjem vgrajenem posnetku. Vabljeni k ogledu!

Vlada Republike Slovenije je na dopisni seji 10. 11. 2020 sprejela Predlog zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 oziroma tako imenovani #PKP6, ki določa začasne ukrepe za omilitev in odpravo posledic nalezljive bolezni COVID-19. Predlog zakona med drugim prinaša subvencioniranje gospodarskih subjektov za čakanje zaposlenih na delo, podaljšanje moratorija na kredite, subvencioniranje skrajšanega delovnega časa, oprostitev plačila DDV od dobav in pridobitev zaščitne in medicinske opreme znotraj Evropske unije, financiranje dodatkov za nevarnost in posebne obremenitve, delno nadomestitev fiksnih stroškov prizadetim gospodarskim subjektom, odlog plačila najemnine za najemnike poslovne stavbe ali poslovnega prostora, zagotavljanje zdravstvenih storitev in kapacitet, itd. Več na portalu gov.si >>>

V slovenskem gospodarstvu z zaskrbljenostjo spremljamo podatke o širjenju obolelih s koronavirusom. Vendar pa ocenjujemo, da bi bilo zapiranje gospodarstva neutemeljeno in tudi neustrezno. Na podlagi podatkov s terena, zbranihi na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), za takšen ukrep tudi ni utemeljenih razlogov. Apeliramo na sprejemanje razumnih odločitev, ki ne bodo ogrozile obstoja številnih delovnih mest in podjetij ter s tem davčnih prilivov v javne blagajne in proračun RS. Krajša analiza, ki smo jo na Gospodarski zbornici Slovenije izvedli med podjetji, kaže, da imajo ta v povprečju 3-odstotno odsotnost zaposlenih zaradi koronavirusa. Od tega je zaradi obolelosti odsotnih 0,8 odstotka zaposlenih, okoli 2 odstotka zaposlenih pa je odsotnih zaradi varstva otrok ali karantene, ker so bili v stiku z obolelimi ali pa v tujini. Ti podatki potrjujejo dejstvo, da je gospodarstvo ena tistih točk v sistemu celotne države, kjer širjenje okužb s koronavirusom še najbolj obvladujemo. Tako so z odgovornim ravnanjem, najvišjo stopnjo skrbnosti, ustreznimi preventivnimi ukrepi ter angažiranim sodelovanjem vodstev podjetij in zaposlenih že v prvem valu epidemije podjetja uspela zavreti širjenje koronavirusa znotraj delovnih okoljih. Kljub številnim vdorom so pri omejevanju ...

Glavni cilj osnutka zakona, ki sledi načelu varovanja zdravja in življenja ljudi ter zagotavljanja likvidnosti gospodarskim subjektom, je omiliti in odpraviti posledice in vpliv nzljive bolezni COVID-19 na področje gospodarstva, dela in delovnih razmerij, socialnega varstva ter zdravstvenega varstva. Vlada bo 10. novembra 2020 osnutek zakona predstavila na Ekonomsko socialnem svetu, nato pa ga bo sprejela na dopisni seji. 11. novembra bo predlog predvidoma posredovan v obravnavo v Državni zbor in predstavljen širši javnosti. Vir: portal gov.si Predloge Gospodarske zbornice Slovenije lahko preberete na povezavi >>>

e-okrogla miza SRIP MATPRO NA POTI K ZELENEMU, PAMETNEMU, DIGITALNEM IN KREATIVNEMU Dogodek SRIP-a MATPRO je namenjen izmenjavi mnenj na temo uspešenga prehoda v zelezno, pametno, digitalno in kreativno gospodrstvo Vabimo vas, da se nam pridružite v ponedeljek, 16. novembra 2020 od 11:00 do 12:00 ure Spremembe so edina stalnica. Razvoj je v času pričujočih sprememb še kako pomemben tako za agilnost podjetij kot za doseganje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Povezovanje in razvoj sta ključna za preboj v digitalno, vpeljevanje pametne industrije in krožnega gospodarstva, kar bomo dosegli le z usposobljenimi kadri kot nosilci sprememb na teh področjih. Na dogodku bomo raziskali poti integriranja pomembnih področij za gospodarstvo: zelenega, pametnega, digitalnega in kreativnega. Gostje okrogle mize Antonija Božič Cerar - direktorica Službe za varstvo okolja (Gospodarska zbornica Slovenije), prof. dr. Niko Herakovič (UL, Fakulteta za strojništvo), prof. dr. Jožef Medved (UL, Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za materiale in metalurgijo), izr. prof. dr. Bojan Podgornik (Inštitut za kovinske materiale in tehnologije), doc. dr. Andrej Kržan (Kemijski inštitut), izr. prof., dr. Eva Boštjančič (UL, Filozofska fakulteta, Oddelek za ...

Napovedujemo  SRIP Tovarne prihodnosti, SRIP Materiali kot končni produkti (MATPRO) in SRIP Krožno gospodarstvo smo združili moči in napovedujemo trojček spletnih predavanj na temo TRAJNOSTNEGA RAVNANJA Z OKOLJEM. Na spletnih dogodkih, ki bodo potekali 24., 25. in 26. 11. 2020, bomo predstavili novosti zakonodaje, nove trende in primere dobrih praks ter vas informirali o prihajajočih zahtevah za financiranje zelenih projektov. Prihodnost je zelena! Več informacij bomo objavili v kratkem na spletnih straneh grozda Pametne tovarne (SRIP TOP), SRIP-a MATPRO in SRIP-a Krožno gospodarstvo.

Razmere v slovenskem gospodarstvu terjajo dodatne ukrepe, s katerimi bomo pomagali prizadetim podjetjem in posameznikom. Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je zato pripravila predlog za šesti paket protikoronskih ukrepov (#PKP 6) in ga 29. oktobra  posredovala Vladi RS in pristojnim ministrstvom. Predlogi GZS do dostopni na povezavi >>>

Septembrska neto proizvodnja električne energije je znašala 1.395 GWh in se je glede na avgust 2020 povečala za 3 %, glede na september 2019 za 36 %. Ključen pospešek rasti ji je dala odlična hidrologija (mesec september je bil precej deževen glede na lanskega in glede na dolgoletno povprečje), saj je bila proizvodnja v hidroelektrarnah višja za 117 %, v termoelektrarnah za 35 % večja, v jedrski elektrarni pa za 1 % večja. Vsa dodatna proizvedene električna energija se seveda ni porabila v Sloveniji (sprememba v uvozu in izvozu nevtralizira spremembo v porabi). Poraba električne energije se je v primerjavi s prejšnjim mesecem povečala za 5 % in je znašala 1.102 GWh, medtem ko je v septembru lani znašala 1.054 GWh. To je pomenilo 5-odstotno medletno rast. V oktobru se bo poraba električne energije po naši oceni znižala za dodatno odstotno točko, pri čemer se bo v industriji medletno še okrepila, v storitvah pa bo upadla, kar bo tako posledica nedeljskega zaprtja trgovin kot sprejetja omejitvenih ukrepov za določene storitvene dejavnosti in omejitev gibanja prebivalstva po 21. uri. Poraba ...

Nekoliko presenetljivo se je oktobra okrepil avstrijski indeks nabavnih managerjev v predelovalnih dejavnostih, ki ga meri Unicredit Bank Austria (anketa je bila izvedena med 12. in 23. oktobrom). Okrepil se je na 2-letno najvišjo vrednost, kar je bilo posledica krepitve knjige naročil in celo rahlih inflacijskih pritiskov. Proizvajalci blaga naj bi sicer še vedno neto odpuščali kot celota, in sicer že 8. zaporedni mesec. Nova izvozna naročila so se okrepila še tretji zaporedni mesec, in sicer najbolj v sektorju polproizvodov in investicijskih dobrin, kjer so bili tudi padci v spomladanskih mesecih največji. Optimizem glede prihodnjih izgledov se je nekoliko znižal, vendar je industrija še vedno prepričana v prihodnjo rast naročil.

Oktobrska gospodarska klima v EU-27 kot tudi v območju evra je bila kljub širjenju zajezitvenih ukrepov nespremenjena glede na vrednost v septembru. Med večjimi gospodarstvi se je predvsem poslabšala v Franciji (-4,5) in na Češkem (-4,9), medtem ko se je v Nemčiji celo okrepila (1,5). Krepitev v Nemčiji je bila predvsem posledica rasti zaupanja v industriji ter v trgovini na drobno. Najbolj se je pričakovano poslabšalo zaupanje potrošnikov, kar je povezano z medijskim poročanjem o novem valu zajezitvenih ukrepov. V prihodnjih mesecih pričakujemo slabšanje gospodarske klime (manj izrazito kot v spomladanskih mesecih), ker se zajezitveni ukrepi širijo tako v Evropi kot v ZDA, kar bo imelo vsaj začasen vpliv na šibkejše povpraševanje po trajnih dobrinah ter domačih storitvah.

- Z Evropsko vesoljsko agencijo lahko sodeluje vsako slovensko podjetje ali razvojno raziskovalna inštitucija, ki razvija produkte ali storitve, ki sodijo v delovni program ESE in v področja, pri katerih Slovenija sodeluje, - ESA zagotavlja, da bo večina sredstev, ki jih Slovenija vplačuje, porabljena za projekte, ki jih bodo izvajala slovenska podjetja oziroma inštitucije. Področja, pri katerih Slovenija sodeluje: - program Opazovanja Zemlje (do 1 mio EUR letno), ki vključuje: • izgradnjo in obratovanje satelitov za opazovanje Zemlje in zemeljskih postaj, • pridobivanje in obdelavo velikega števila podatkov, za kar se uporabljajo nove tehnologije (računalništvo v oblaku, strojno učenje, umetna inteligenca, block chain tehnologija), • uporaba podatkov in oblikovanje aplikacij za namene potreb družbe (označevanje oljnih madežev, opazovanje in napovedovanje plazov, določanje sprememb v vegetaciji, upravljanje z vodnimi viri…), - program Splošnih tehnologij (do 1,8 mio EUR letno), najbolj »a la carte« program, ki vključuje vse elemente in vse tehnološke ravni (TLR) razvoja v povezavi z drugimi programi ESE z izjemo telekomunikacij (za inštrumente, satelite, zemeljske postaje, rakete…): • tehnološki elementi, • materiali, • strojna oprema, • programska oprema, - program Človeške in robotske raziskave (300K EUR letno), ki se ukvarja s človeškimi posadkami ter z ...

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) je 9. oktobra 2020 na vprašanje GZS, kako se pravilno obračunava prejemek delavca, ki ima osnovno plačo nižjo od minimalne plače in je v istem referenčnem obdobju (mesecu) delal in bil v bolniškem staležu, oblikoval mnenje, da je delavec za čas opravljanja dela upravičen do plače najmanj v višini minimalne plače (če dela celoten mesec v polni višini minimalne plače, če dela le del meseca v sorazmernem delu višine minimalne plače), pri čemer morajo biti vsi dodatki, določeni z zakoni in drugimi predpisi ter s kolektivnimi pogodbami, del plače za delovno uspešnost in plačilo za poslovno uspešnost, dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi izvzeti iz minimalne plače. Če ima delavec osnovno plačo nižjo od minimalne plače, mu mora delodajalec za čas dejanskega opravljanja dela dodati razliko do minimalne plače oziroma njenega ustreznega (sorazmernega) dela, pri čemer so seveda dodatki izvzeti. Za čas morebitne odsotnosti z dela pa je delavec upravičen do nadomestila plače in ne do plače. Nadomestilo plače se obračunava v skladu s 137. členom ZDR-1 ...

Številke okuženih eksponentno naraščajo tako v Sloveniji in celotni EU. Ob dramatičnem poslabševanju razmer se v gospodarstvu zavedamo resnosti situacije. Zato na prvo mesto postavljamo skrb za zdravje posameznika in družbe. Odgovornost slehernega izmed nas je, da se držimo vladnih ukrepov, ki jih pripravlja stroka, in tako ščitimo zdravje vseh nas, da bi krivuljo okužb čim prej obrnili navzdol. V prvem valu je gospodarstvo z izjemno skrbnostjo in odgovornim ravnanjem preprečilo širjenje okužbe znotraj delovnih okolij. Čeprav je sedaj okužba vdrla tudi v marsikatero podjetje, je nujno, da vitalni del gospodarstva ostane aktiven in v danih razmerah deluje kolikor je mogoče nemoteno. Od tega je namreč odvisnakakovostna preskrba prebivalstva, zaščita delovnih mest in dolgoročna varnost zaposlenih. V času prvega vala bolezni covid-19 smo v Sloveniji izgubili 11.000 delovnih mest, čeprav je vlada s protikoronskimi zakonodajnimi paketi negativne gospodarske posledice nekoliko ublažila.Na roko pa so nam šli tudi ukrepi spodbujanja gospodarstva v naših izvoznih partnericah. Sedaj smo že drugič letos sredi razglašene epidemije in vse ostrejših omejitvenih ukrepov, ki začasno - za enkrat sicer za teden dni - zajema tudi delnozaustavitev ...

Obvestilo o postopku za pridobitev potrdila za uveljavljanje pravice dodelno povrnjenega izgubljenega dohodka za čas trajanja karantene na domu za samozaposlene, družbenike in delničarje gospodarske družbe oz. ustanovitelje zadruge ali zavoda in kmete je dostopno na povezavi >>>

Zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (ZZUOOP) je bil 23. oktobra 2020 objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije številka 152/2020 . Besedilo >>>

Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) članom GZS, katerih komercialne pogodbe s tujimi poslovnimi partnerji vsebujejo klavzulo, da se višja sila dokazuje s potrdilom Gospodarske zbornice Slovenije oz. lokalne zbornice po sedežu podjetja, izdajamo potrdilo, da je Vlada Republike Slovenija sprejela Odlok o razglasitvi epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije (Uradni list Uradni list RS, št. 146/20 z dne 18. 10. 2020), ki razglaša, da se na območju Republike Slovenije z dnem 19. 10. 2020 za 30 dni razglasi epidemija nalezljive bolezni COVID-19. Potrdilo GZS lahko članom GZS pomaga pri dokazovanju v razmerju do svojih poslovnih partnerjev obstoja okoliščin višje sile zaradi razglašene epidemije COVID-19 v Republiki Sloveniji.

Strokovnjaki z razlčnih področij so na e-konferenci v okviru projekta POLET »Razvoj celovitega poslovnega modela za delodajalce za aktivno in zdravo staranje zaposlenih«22. 10. 2020 predstavili razloge višanja stopnje absentizma, kako jih ublažiti in kako zaradi drugačnega načina dela poskrbeti tudi za upoštevanje zakonskih določil. Prikazali so tudi primere dobrih praks, kako podjetja motivirajo, še posebej starejše zaposlene, da svoje delo opravljajo zavzeto in kaj naredijo, da imajo nizko stopnjo  bolniških odsotnosti. Dogodek je potekal v organizaciji Gospodarske zbornice Slovenije. Nove razmere od vseh nas zahtevajo drugačen način razmišljanja, drugačen način delovanja. Prav pri starejših zaposlenih pa se opaža, da si velikokrat ne upajo stopati po novih poteh, opravljati nove naloge ali jih opraviti na drugačen način. Razvoj vsega tega je omogočen prav preko projekta POLET, kjer se razvija celovit poslovni model za delodajalce za aktivno in zdravo staranje zaposlenih, ki ga financirata RS in EU iz Evropskega socialnega sklada. Strah pred novimi izzivi se velikokrat kaže tudi v bežanju v absentizem. Zato so se partnerji projekta POLET odločili pripraviti konferenco, kjer so skupaj s strokovnjaki različnih področij predstavili, ...

V SRIP-u MATPRO se že pripravljamo na izpeljavo načrtovanih predstavitev projektov ČMRLJ, MARTIN in KOC MAT 2.0, ki so bile predvidene za letošnji posvet. Prav tako bomo izpeljali načrtovano okroglo mizo »Na poti k zelenemu, pametnemu, digitalnemu in kreativnemu«, ki bo potekala v virtualnem okolju. O podrobnejših informacijah vas bomo obveščali sproti na našem portalu. Vabilo na e-okroglo mizo >>>

 Pismo ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravka Počivalška zaposlenim v gospodarstvu lahko preberete na povezavi  >>>. Pismo predsednika GZS Boštjana Gorjupa članom Gospodarske zbornice Slovenije lahko preberete na povezavi >>>

Vlada Republike Slovenije je izdala Odlok o začasni delni omejitvi gibanja ljudi in omejitvi oziroma prepovedi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužb s SARS-CoV-2 ter ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Odlok se ne uporablja za dejavnosti, ki se izvajajo za zagotavljanje izvajanja nalog države, samoupravnih lokalnih skupnosti in javnih služb. Z odlokom se zaradi preprečitve širjenja nalezljive bolezni COVID-19 se začasno omeji oziroma prepove zbiranje več kot šest ljudi v Republiki Sloveniji, začasno omeji prehajanje med statističnimi regijami, omeji gibanje ljudi med 21. in 6. uro. Več >>>

Na podlagi četrtega odstavka 7. člena Zakona o nalezljivih boleznih je Vlada Republike Slovenije v Uradnem lisru 18. oktobra 2020 objavila Odlok o razglasitvi epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije. Odlok je začel veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in velja 30 dni. Več...

Vabimo vas na festival UNI.MINDS - edinstven spletni festival, ki povezuje največji slovenski univerzi in gospodarstvo na področjih zdravja, digitalizacije in trajnostnega razvoja. 23 spletnih srečanj, 100+ govorcev iz akademske sfere in gospodarstva, 2 univerzi, 1 spletna platforma za povezovanje in mreženje z bodočimi poslovnimi partnerji. Festival organizirata Pisarna za prenos znanja Univerze v Ljubljani in Služba za prenos tehnologij in znanja Univerze v Mariboru. Več informcij in registracija >>>

Ljubljana, 15. oktober 2020 – Danes se je v virtualnem prostoru Doma gospodarstva odvila spletna otvoritev virtualne razstave Future Materials – Materiali prihodnosti. Na njej svoje inovativne rešitve predstavljajo podjetja Beti, Helios, Impol, Kovis livarna, Livar industries, Livarna Gorica, Lotrič meroslovje, Magneti Ljubljana, MARSI Group, SIJ Group (SIJ Acroni, SIJ Metal Ravne in SIJ Ravne System), Talum, Termit in Veplas Group, institucije znanja Fakulteta za tehnologijo polimerov, Inštitut za kovinske materiale in tehnologije – IMT, Kemijski inštitut, Naravoslovnotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani ter Zavod za gradbeništvo Slovenije, predstavljata pa se tudi Javna agencija SPIRIT SLOVENIJA in Strateško-razvojno-inovacijsko partnerstvo Materiali kot končni produkti (SRIP MATPRO). Ogled razstave >>> Razstavo sta otvorili generalna direktorica GZS mag. Sonja Šmuc in koordinatorka SRIP-a MATPRO Vesna Nahtigal, izvršna direktorica GZS za industrijsko politiko in direktorica GZS-Združenja kovinskih materialov in nekovin. V plenarnem predavanju je svoje poglede na kovinske materiale prihodnosti predstavil izr. prof. dr. Matjaž Godec, direktor Inštituta za kovinske materiale in tehnologije (IMT) za področje kovinskih materialov, doc. dr. Blaž Nardin, dekan Fakultete za tehnologijo polimerov (FTPO) za področje biokompozitov pa je spregovoril o ...

Povzetek ključnih ukrepov, pomembnih za delodajalce, je pripravila Pravna služba GZS na podlagi sprejetega besedila zakona. Zakon sam začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Kdaj to bo, še ni mogoče predvideti, saj ga predhodno obravnava tudi Državni svet, ki lahko še vloži veto. Več v pripetem pdf dokumentu >>>

Varno ravnanje z odpadki, še posebej nevarnimi, je nepogrešljiv del infrastrukture sodobne družbe. Na GZS že vrsto let opozarjamo na pomanjkljivo infrastrukturo in moteno delovanje sistema ravnanja z odpadki, zaradi česar prihaja do nezaželenega kopičenja različnih vrst odpadkov po vsej Sloveniji, kar povzroča vrsto težav, tudi zelo nevarnih. Odločba inšpekcije, ki enemu od dveh podjetij, ki v Sloveniji zagotavljata varno obdelavo nevarnih odpadkov, prepoveduje sprejemanje le-teh, je v nasprotju s širšimi interesi javnosti v državi, kjer imamo že zdaj omejene zmogljivosti za varno, sprotno in brezhibno ravnanje z odpadki, ki jih ustvarimo. Zato na GZS nasprotujemo taki nerazumni in škodljivi odločbi, ki je bila sprejeta še pred zaključkom postopkov za legalizacijo posodobljenih objektov.   Tveganje za nastanek nesreč in drugih izrednih dogodkov vedno obstaja, zato ga je potrebno čim bolje nadzirati. Konkretno vrhniško podjetje je svojo lokacijo za ravnanje z odpadki po hudem požaru opremilo z najsodobnejšo opremo na področju požarne varnosti. Za varnost dodatno skrbijo izkušeni in strokovni kadri, ki so usposobljeni za ravnanje z odpadki in obvladovanje tveganj, ki se pri tem pojavljajo.   Po odločbi pristojne inšpekcije se zahteva takojšnja ...

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), Rektorska konferenca Republike Slovenije (RKRS) ter Koordinacija samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije (KOSRIS) so 14. oktobra 2020 podpisali Razvojno zavezništvo, s katerim pozivajo Vlado republike Slovenije k odločnejši podpori raziskav in razvoja v Sloveniji. Globalna širitev covid-19 je poglobila negotovost in ranljivost prihodnega razvoja. V Sloveniji je veliko priložnosti in sposobnosti, ki lahko prispevajo k temu, da v prihodnjih mesecih in letih dosežemo bolj vzdržen ...

Ljubljana, 14. oktober 2020 - Slovenija se v zadnjih dneh sooča z vse slabšo epidemiološko sliko. Danes bo Vlada RS sprejela nove ukrepe, ki naj bi pomagali zajeziti izjemno hitro širjenje koronavirusa. Na Gospodarski zbornici Sloveniji se strinjamo z naborom vseh tistih ukrepov, ki sicer posegajo v naše navade, a omogočajo ohranjanje vitalnega gospodarstva. Ob tem pa opozarjamo, da morajo biti ukrepi življenjski, ciljno usmerjeni in sorazmerni. Zaradi bolezni covid-19 smo v Sloveniji že doslej izgubili vsaj 11.000 delovnih mest, velik del tega tudi zaradi sprejetja vrste omejitvenih ukrepov v Sloveniji in v regiji. Vlada je z dosedanjimi ukrepi pomoči preprečila večji upad zaposlenosti, a za dejavnosti, ki bodo ponovno prizadete, samo to ne bo več dovolj. Generalna direktorica GZS mag. Sonja Šmuc: »Vlado pozivamo, da se s predstavniki dejavnosti, za katere načrtuje omejevanje delovanja ali zapiranje, sestane in poskuša oblikovati čim bolj življenjske ukrepe, ki bi po eni strani zadostili preprečevanju širjenja koronavirusa, s čimer se varuje zdravje ljudi, hkrati pa bi dejavnostim, vse od fitnes centrov do gostinskih lokalov, omogočali delovanje in preživetje. V kolikor je zaradi izboljševanja ...

Gospodarska zbornica Slovenije je zbrala odgovore na pogosta vprašanja, ki se nanašajo na delo od doma. Več...

V Centru Noordung v Vitanju bo potekala slovesna prireditev ob izstrelitvi prvih slovenskih satelitov v vesolje. Udeležence bo med drugim nagovoril minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek, z video posnetkom pa tudi predstavniki ESA (European Space Agency). Glavni poudarek pa bo seveda na obeh satelitih. Sledila bo okrogla miza »Smo v vesolju, kako naprej?« z udeležbo predstavnikov MGRT ter slovenskih podjetij, ki so že aktivna na področju vesolja. Več o dogodku najdete na spletni strani dogodka >>> Dogodek bo potekal 14. 10. 2020 z začetkom ob 10.00. V virtualni obliki ga lahko spremljate na povezavi  >>>. Omogočena bo aktivna udeležba z vprašanji v obliki komentarjev.

Z 12.10. se spreminja Odlok o odrejanju in izvajanju ukrepov za preprečitev širjenja nalezljive bolezni COVID-19 na mejnih prehodih na zunanji meji, na kontrolnih točkah na notranjih mejah in v notranjosti Republike Slovenije. Sprememba se nanaša na priloge, ki so sestavni del odloka, in sicer je objavljen nov seznam držav. Na Zelenem seznamu (seznamu epidemiološko varnih držav oziroma administrativnih enot) se tako nahajajo le še štiri države, to so: Nova Zelandija, Vzhodna republika Urugvaj, Avstralija in Republika Srbija. Osebe lahko iz teh držav v Slovenijo vstopijo brez omejitev in karantene. Za vstop iz vseh ostalih držav pri prehajanju državne meje veljajo določene omejitve, odvisne od tega, iz katere države prihajate v Slovenijo. Kakšne so te omejitve in na katerem seznamu se nahajajo posamezne države, si lahko preberete na uradni spletni strani: https://www.gov.si/teme/koronavirus-sars-cov-2/prehajanje-meja/

Vlada Republike Slovenije se je na seji 8. oktobra 2020 seznanila in potrdila osnutek nacionalnega Načrta za okrevanje in odpornosti, ki bo podlaga za koriščenje sredstev Sklada za okrevanje in odpornost - RRF. Sloveniji je v tem okviru na voljo 5,2 milijarde evrov, od tega 1,6 milijarde nepovratnih sredstev in 3,6 milijarde evrov povratnih sredstev. Voditelji držav članic so na Evropskem svetu 21. julija 2020 sprejeli dogovor glede Večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 in Instrumenta za okrevanje »NextGenerationEU«. Slovenija si je izpogajala izjemen razvojni okvir evropskega financiranja. Na časovnici do leta 2029 bo upravičena do okvirno 10,2 milijarde evrov. Dogovor prinaša obsežna dodatna sredstva za Slovenijo, ki bodo olajšala okrevanje po krizi COVID-19 in spodbudila investicije v zeleni in digitalni prehod. Slovenija bo lahko v naslednjih šestih letih iz Instrumenta za okrevanje koristila okvirno 5,7 milijarde evrov. Poleg sredstev Mehanizma za okrevanje in odpornost (RRF) v višini 5,2 milijarde evrov bo lahko črpala tudi 312 milijonov evrov iz pobude React-EU, 129 milijonov evrov iz Sklada za pravični prehod, in 68 milijonov evrov za Razvoj podeželja. Potem ko je vlada 27. avgusta ...

Člani strateškega sveta GZS za kolektivno dogovarjanje so na današnji seji z ministrom za delo razpravljali o problematiki  dviga minimalne plače s 1. januarjem 2021. Zavzeli so se za 2-letno zamrznitev izvajanja zakona oziroma ohranitev iste višine minimalne plače. Strateški svet je obravnaval tudi delo na domu in predlagal sistemsko ureditev v kolektivnih pogodbah dejavnosti. Izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček je uvodoma poudaril uradno stališče delodajalskih organizacij, da je edina prava rešitev zamrznitev uveljavitve zakona o minimalni plači z dnem 1. 1. 2021. »Ne gre namreč le za višino minimalne plače, temveč tudi za število njenih prejemnikov. Višja kot bo minimalna plača, več prejemnikov plačilne liste se bo verjetno preselilo na Zavod za zaposlovanje,« je bil jasen. Na seji ESS naj bi predlog delodajalskih organizacij obravnavali že oktobra. Računa, da se bi rešitev lahko našla proti koncu decembra, ko je mogoče pričakovati dodatni protikoronski paket (#PKP6). Generalna direktorica GZS Sonja Šmuc je potrdila, da vlada v gospodarstvu velika zaskrbljenost, ker se bo šok zgodil v zelo neprimernem času. Čudi se, da zaradi tektonskih sprememb na vidiku, ko bodo lahko žrtve ...

Letošnje leto je prineslo preskok v digitalizacijo v obsegu, ki je do tega trenutka brez primere; tudi za prihodnost je digitalno izjemnega strateškega pomena. Za poslovanje v novi, digitalni resničnosti pa so tako v proizvodnji kot dobavnih verigah ključni atributi pametno, agilno in lokalno, so poudarili domači in tuji strokovnjaki na današnji konferenci Dan najboljše prakse. Tradicionalni dogodek je pod naslovom Preskoči digitalno tokrat v celoti potekal v spletnem okolju. Kot je poudaril dr. Marjan Rihar, direktor GZS – Združenja za elektronsko in elektroindustrijo in predsednik programskega odbora, je bil namen tokratne konference s predstavitvami domačih in tujih dobrih praks poudariti zavedanje o nujnosti osmišljenega preskoka v novo digitalno realnost in temeljitega premisleka o prihodnjem razvoju. Eden od osrednjih govorcev na dogodku, Thomas Zimmermann, direktor programa Napitki pri BSH Hišni aparati, je v prvem predavanju pokazal, kako jim v je podjetju krizo uspelo spremenil v priložnost in katere rešitve so jim pri tem pomagale. Najpomembnejša je zanje ves čas osredotočenost na zadovoljevanje potreb kupca, pri čemer jim rešitve Industrije 4.0,  visoki standardi vitke proizvodnje in uporaba pametne tehnologije omogočajo hitrejši ...

Cilj pobude za trajnostne izdelke je dramatično razširiti področje uporabe direktive EU o okoljsko primerni zasnovi, ki se je - čeprav se je štela za uspešno - osredotočila predvsem na energetsko učinkovitost številnih naprav. Zdaj želi komisija razširiti direktivo o okoljsko primerni zasnovi na "najširšo možno paleto izdelkov". Drugi cilji vključujejo „zmanjšanje celotnega življenjskega cikla in okoljski odtis izdelkov, danih na trg EU, doseganje daljše življenjske dobe izdelkov, na primer z bolj trajnimi in popravljivimi izdelki, povečanje stopnje krožne porabe materiala, zmanjšanje količine odpadkov in doseganje višjih stopenj recikliranja“ . Za nameček gre za križanje z zakonodajo o kemikalijah: pobuda bo obravnavala tudi prisotnost škodljivih kemikalij v izdelkih, od elektronike, računalnikov in telefonov, tekstila, pohištva, jekla in cementa. Javna razprava poteka do 3. decembra 2020 preko https://ec.europa.eu/info/law/better-regulation/have-your-say/initiatives/12567-Sustainable-products-initiative VIR: GZS-Služba za varstvo okolja

Ministrstvo za okolje in prostor je 25. septembra na Gospodarski zbornici Slovenije predstavilo dolgoročno podnebno strategijo Slovenije pod sloganom #priložnos#izziv#izvedlljivost. Kot je poudaril minister za okolje in prostor Andrej Vizjak, je glavni cilj predstavljene strategije doseči podnebno nevtralnost Slovenije do 2050. Dokument naslavlja številne sektorje od energetike, industrije in širšega gospodarstva do prometa in kmetijstva, ter jim zastavlja tako izzive kot tudi priložnosti. Kot se je pokazalo pri odpadkih v času krize, ki je nastala ob izbuhu bolezni COVID-19, je samozadostnost in samooskrba Slovenije ključna, ne le pri odpadkih ampak tudi pri energiji. Ključen poudarek je na zgodnjem izvajanju ukrepov, katerim je potrebno zagotoviti kontinuiteto do leta 2050 in še naprej. Slovenija že danes in bo tudi v prihodnje intenzivno delala, razvijala in spremljala razvoj na področju prehoda v podnebno nevtralnost in vlagala v raziskave, nove tehnologije ter razvoj in inovacije za oblikovanje končnih rešitev za dosego cilja. Mag. Sonja Šmuc, generalna direktorica GZS, je dodala, da predstavniki gospodarstva pozdravljajo, da osnutek strategije vnaprej več ne izključuje nobenega razpoložljivega obnovljivega in nizkoogljičnega vira in da z vnašanjem koncepta javnega interesa omogoča uravnoteženo obravnavo vseh ...

Ministrstvo za zdravje je 23. oktobra objavilo nov protokol glede ureditve karanten na domu. Vzpostavlja se ureditev, ki bo zagotovila, da bo obveščenih čim več tistih, ki so bili v tesnem stiku z okuženo osebo in bodo, če ne gre drugače, ostali doma v karanteni na domu in bodo za ta čas prejeli nadomestilo dohodka. Vsi tisti, ki jim je bilo sporočeno, da so bili v tesnem stiku z okuženo osebo neposredno ali preko aplikacije, naj ostanejo doma in ravnajo, kot da so v karanteni na domu. Zaposleni, o tem, da so bili v tesnem stiku, obvestijo delodajalca. Delodajalec se bo v sodelovanju z zdravniki medicine dela odločil, ali lahko oseba dela od doma, ali se ji lahko delo organizira tako, da ne bo možen morebiten prenos okužbe na druge zaposlene med delom in niti med prihodom na delo in iz dela domov, ali pa naj oseba ostane v karanteni na domu. V primeru, da bo oseba ostala doma v karanteni na domu, bo delodajalec v sodelovanju s svojim izvajalcem medicine dela posredoval to informacijo na Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) ...

Izvršna direktorica GZS za industrijsko politiko in koordinatorka SRIP-a MATPRO Vesna Nahtigal in glavni ekonomist pri Analitiki GZS Bojan Ivanc, sta na seji Upravnega odbora GZS 21. septembra  predstavila osnutek Slovenske industrijska strategija 2021-2030, katere namen je postavitev smernic za razvoj industrije, premikanje mej razvoja in povezovanje različnih industrijskih verig, velikosti podjetji, institucij znanja in drugih deležnikov. Dokument sta pripravili MGRT in GZS, nanj so podali pripombe številne druge institucije podpornega okolja. Temeljni na vrsti drugih predhodnih podlag kot so Evropski zeleni dogovor, Digitalna strategija EU, Načrt EU za okrevanje in odpornost in vrsto drugih. Industrija je za Slovenija še vedno zelo pomembna. 200.000 zaposlenih dela v 20.000 podjetjih. Dejavnost ustvari 23 % dodane vrednosti v gospodarstvu. V zadnjih 10-ih letih se je produktivnost dela povečala za 44 %. V naslednjem 10-letnem obdobju se bo dodana vrednost povečala za 3,4 % na letnem nivoju, izvoz za 3,7 %. To bo spremljala višja rast izdatkov za R&R (6 %). Le tako se o produktivnost dela lahko povečala za 4,2% na letnem nivoju. Pomembno je tudi, da se bo snovna produktivnost ...