IHS Markit je 16. julija objavil anketo med vzorcem podjetij (6.900) v 12 največjih gospodarstvih po svetu, ki je pokazala, da je pri 2/3 družb nivo poslovanja (aktivnosti) še vedno nižji kot pred izbruhom pandemije. Slaba desetina (8 %) ocenjuje, da je nivo poslovanja celo višji kot pred izbruhom. Med državami so razlike kar velike, kar lahko pripišemo tako moči lastnih gospodarstev (manjša odvisnost od izvoza v povprečju pomeni večji optimizem), strukturi gospodarstva (več farmacije in IT dviguje optimizem)kot trendi v število okuženih v lokalnem okolju. Kitajsko in ameriško gospodarstvo tu izstopata (najnižji delež družb, ki beležijo padec poslovanja), sledita jima Rusija in Francija. Optimizem nemških gospodarstvenikov je nekje v sredini 12 držav. Največ pesimizma izkazujejo družbe iz Indije, Brazilije in Italije. Med sektorji so bili globalno gledano najbolj prizadeti sektor turizma, transportne opreme (letala, avtobusi, stroji, kise uporabljajo na letališčih ipd.), tekstila (spomladanska in poletna kolekcijasta se slabo prodajali), lesa in papirja, transporta in mehatronike. Najmanj pesimizma je bilo zaznati v sektorju pošte in telekomunikacij, kemični in plastični industriji ter v prehrani. Zelo dober vpogled v pričakovanja podaja ...

Ministrstvo za okolje in prostor je dalo v javno razpravo predlog spremembe Uredbe o odpadkih, s katero bolj jasno ureja status odpadkov oziroma prenehanje statusa odpadka.Tudi odpadek je lahko koristen vir, ki ga lahko ponovno uporabimo, a pod jasnimi pravili za zaščito okolja in zdravja ljudi. Uredba se je lotila te problematike, saj brez spremembe statusa odpadka ni mogoče preiti v krožno gospodarstvo, ki ga Slovenija, vsaj načeloma, promovira.  Slovenija se želi v mednarodnem prostoru predstavljati kot država z uveljavljenim krožnim gospodarstvom, v praksi pa je slika pogosto drugačna. Naš sistem upravljanja z viri je naravnan tako, da določena snov hitro postane odpadek in to tudi ostane, kar otežkoča nadaljnjo uporabo te snovi in jo obsodi na odlaganje ali uničenje. S tem smo dvakrat prizadeti - izgubljamo vrednost, ki jo odpadki imajo (ne ravnamo trajnostno), hkrati pa dražimo procese, kar na koncu vpliva na višje cene izdelkov in nižjo konkurenčnost podjetij.  Zato na GZS Uredbo o odpadkih, ki prinaša jasnejša pravila, podpiramo. Še vedno bo odločitev, ali gre za odpadek ali proizvod, v rokah pristojnega organa, ki bo v ...

Na webinarju bo predavateljica Martina Anderlič iz podjetja Tiko Pro predstavila aktualne možnosti za pridobitev nepovratnih sredstev v Sloveniji in odgovorila na vprašanja: Kakšni so osnovni pogoji na vseh razpisih? Na kaj morate biti pozorni ko pripravljate vlogo* Kako se lotiti projektnega poročanja po odobrenem projektu? Več informacij in prijava >>>

Na webinarju bo predavateljica Kristina Kočet Hudrap iz podjetja Tiko Pro predstavila aktualne možnosti za pridobitev nepovratnih sredstev Horizon2020 (prijave neposredno v Bruselj ) ter napovedi za naslednjo finančno perspektivo Horizon Europe, ki se začne 2021. Odgovorila bo na vprašanja, kako poteka prijava, na kaj morate biti pozorni ob oddaji vloge in kako se lotiti projektnega poročanja po odobrenem projektu.  Več informacij in prijava >>>

Ljubljana, 15. julij 2020 - Člani Strateškega sveta za metalurgijo (SSM) so se na svoji 13. seji zavzeli zlasti za ukrepe za čimprejšnji zagon gospodarstva in ohranitev RR oddelkov v podjetjih ter hkrati izpostavili potrebo po nadaljnjem delu na RR projektih. Predsednik SSM Marko Drobnič je na seji uvodoma povzel uspešne rezultate z zadnje seje SSM (19. februar 2020), ki sta se je udeležila takratni minister za okolje in prostor Simon Zajc in minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek. V ospredju seje je bil Nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN). Rezultat seje je vključitev ustreznih določil za energetsko intenzivno industrijo v predlog Zakona o varstvu okolja, v pripravi je tudi že ustrezen podzakonski akt oziroma uredba. Kot je poudaril Drobnič, so člani SSM dokaj uspešno podajali in uveljavljali svoje predloge za blažitev in odpravo posledic epidemije koronavirusa v paketih pomoči PKP 1, 2, 3 in 4, kjer je bila osrednji sogovornik odločevalcev Gospodarska zbornica Slovenije (GZS). Aktivni so tudi pri dopolnjevanju novega paketa, kjer v ospredje stopajo ukrepi za ponovni zakon gospodarstva v pokoronskem obdobju. Povezanost članov ...

#PKP4  podaljšuje ukrep delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo do 31. julija z možnostjo podaljšanja še do konca septembra in določa, da bo nadomestila plač za delavce v karanteni do konca septembra prevzela država. Povračilo nadomestila plače za delavce na začasnem čakanju na delo pa bo možno uveljaviti za čakanje od 1. julija dalje. Zakon je začel veljati naslednni dan po objavi v Uradnem listu RS.

Povzetek glavnih določb sprejetega Zakona o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID – 19 UZIUPDV), ki je objavljen v pdf dokumentu, so pripravili v Pravni službi GZS.

Na 3. redni e-seji Skupščine Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) 8. julija 2020 je mag. Sibil Svilan, predsednik uprave SID banke, članom skupščine spregovoril o aktualnih izzivih financiranja slovenskega gospodarstva, predsednik GZS Boštjan Gorjup pa je predstavil pobude za nov gospodarski zagon za Slovenijo 5.0. Skupščina GZS je sprejela tudi Letno poročilo GZS za leto 2019. V nasprotju s številnimi drugimi evropskimi državami Slovenija vstopa v to »krizno« obdobje relativno manj zadolžena in bolj likvidna, kar velja predvsem za sektorja gospodinjstev in podjetij, je uvodoma dejal gost  e-seje, mag. Sibil Svilan. Izjemno visoka je presežna likvidnost bank, podjetja pa so v 1. četrtletju znatno zmanjšala investicije. Povečuje se financiranje velikih podjetij, zmanjšuje financiranje malih in srednjih podjetij. Po oceni SID banke likvidnost pretežno ni izziv za slovenska podjetja, saj je le 5-6 % podjetij zaprosilo za odlog kreditnih obveznosti. Bo pa v prihodnje SID banka podvojila svoj plasman, turizmu in gostinstvu bodo namenili več posojilnih sredstev. Dodal je, da bi morala država v večji meri nuditi možnost povratnih finančnih sredstev, da se omeji negativni učinek na javne finance. Predstavil je tudi ...

V SRIP-u MATPRO smo v začetku junija pripravil krajšo anketo z namenom posnetka trenutnega stanja ter potreb podjetij v času COVID-19. Zanimalo nas je, kakšno je stanje v podjetjih na področju razvoja človeških virov in kaj je za podjetja trenutno najbolj v ospredju, pa tudi, na kaj se bodo osredotočali v prihodnjih letih. V nadaljevanju so povzete ključne ugotovitve. Podjetja največ pozornosti trenutno posvečajo področju varovanja zdravja na delovnem mestu in reorganizaciji zaposlenih ter optimizaciji poslovanja. Izzive v naslednjih dveh letih podjetja vidijo na področju varovanja zdravja na delovnem mestu, formiranja novih verig vrednosti, načrtovanja in vpeljevanja industrije 4.0 v proizvodne procese, tržnih kanalov, reorganizacije zaposlenih, vpeljave digitalizacije, vlaganja v razvoj novih produktov, raziskav in razvoja ter obvladovanju stroškov. Podjetja ocenjujejo, da zaposleni trenutno najbolj potrebujejo kompetence na področju digitalne pismenosti, kompetence IKT (veliki podatki, kibernetska varnost, poslovna analitika,…), vodenja na daljavo, kriznega vodenja in upravljanja, novih poslovnih modelov ter agilnost in sposobnost hitrega odzivanja na spremembe. V prihodnosti bodo zaposleni po njihovi oceni potrebovali kompetence na področju digitalne pismenosti, kompetence IKT (veliki podatki, kibernetska varnost, poslovna analitika,…), kompetence ...

V juniju 2020 so vsi posamezni kazalniki pozitivno vplivali na gospodarsko klimo. Ta se je na mesečni ravni zvišala za 8,7 odstotne točke. Gospodarska klima na mesečni ravni višjaVrednost kazalnika gospodarske klime je bila v juniju 2020 (-24,0 odstotne točke) za 8,7 odstotne točke višja kot v maju 2020 (-32,6 odstotne točke). Po izrazitem padcu v aprilu 2020 se gospodarska klima izboljšuje, še vedno pa  je za 24,1 odstotne točke nižje od dolgoletnega povprečja.Tokrat so na zvišanje kazalnika gospodarske klime na mesečni ravni vplivali vsi kazalniki: kazalnik zaupanja v storitvenih dejavnostih (za 3,1 odstotne točke), v predelovalnih dejavnostih (za 2,3 odstotne točke), med potrošniki (za 1,7 odstotne točke), v trgovini na drobno (za 0,9 odstotne točke) in v gradbeništvu (za 0,6 odstotne točke).Močan upad gospodarske klime na letni ravniGlede na junij 2019 je bil kazalnik gospodarske klime v juniju 2020 za 29,3 odstotne točke nižji.Znižanje vrednosti tega kazalnika na letni ravni je bilo posledica znižanja vseh petih kazalnikov zaupanja: v storitvenih dejavnostih (za 14,3 odstotne točke), v predelovalnih dejavnostih (za 6,7 odstotne točke), med potrošniki (za 5,9 odstotne točke), ...

Kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih višjiVrednost kazalnika zaupanja v predelovalnih dejavnostih je bila junija 2020 za 5 odstotnih točk višja kot maja 2020. Glede na junij 2019 je bila nižja za 17 odstotnih točk. Za 21 odstotnih točk pa je bila nižja od dolgoletnega povprečja. Vsi kazalniki stanj in pričakovanj so se na mesečni ravni izboljšali, razen dveh. Izjemi sta bila kazalnik končnih izdelkov, ki se je poslabšal (za 8 odstotnih točk), in kazalnik pričakovane cene, ki je ohranil vrednost iz prejšnjega meseca. Najbolj sta se izboljšala kazalnika proizvodnja in pričakovan izvoz (za 23 oziroma 20 odstotnih točk).Kazalnik zaupanja v trgovini na drobno, v gradbeništvu  in storitvenih dejavnstih višjiVrednost kazalnika zaupanja v trgovini na drobno je bila junija 2020 glede na maj 2020 za 18 odstotnih točk višja, glede na junij 2019 pa za 21 odstotnih točk nižja in 17 odstotnih točk pod dolgoletnim povprečjem.Vrednost kazalnika zaupanja v gradbeništvu je bila junija 2020 za 12 odstotnih točk višja kot maja 2020, glede na junij 2019 pa je bila za 25 odstotnih točk nižja, hkrati pa je bila za 2 odstotni ...

Junijska anketa gospodarstva, ki zajema tako vprašanja, povezana s covid-19 kot posojili, je potekala med 20. majem in 15. junijem 2020. Na anketo je odgovorilo 272 podjetij. 44 % podjetij je bilo mikro in majhnih, ostala so bila velika in srednja podjetja. Med temi podjetji jih je 54 % povpraševalo po posojilu v vrednosti 100 tisoč do 1 mio EUR, 33 % po posojilu v vrednosti nad 1 mio EUR. Ključne ugotovitve: - podjetja bodo v povprečju v 2020 beležila za 17 % nižje prihodke kot v letu 2019, - izvoz naj bi se v 2020 v povprečju znižal za 14 % v primerjavi z letom 2019, - podjetja bodo za investicije v 2020 namenila za 14,4 % manj kot v 2019, - zmanjšanje števila zaposlenih v podjetjih v 2020 v povprečju za 9 %, - pretežni del podjetij naj bi povrnil rast prihodkov na medletni ravni šele v 2021, - zaradi covid-19 naj bi prepolovila prisotnost na evropskem trgu, - covid-19 je povečal predvsem uvajanje novih tehnologij, - financiranje zaposlenih za čakanje na delu najbolj izkoriščen ukrep protikoronske zakonodaje, - podjetja v polovici primerov povpraševala po posojilu ...

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) ugotavlja, da so zaradi zamika pri izvajanju poroštvene sheme potrebne njene dopolnitve, ki jih sicer na vladi sprejet #PKP4 ne predvideva. Zato je pozvala Ministrstvo za finance RS, da podpre njen predlog spremembe predloga #PKP4, zapisan v amandmajski obliki, glede dovoljene višine posojil po poroštveni shemi.  GZS tako predlaga, da se dovoljen obseg višine posojil po poroštveni shemi dvigne na 25 % letne prodaje in 2-kratnik letnih stroškov dela, saj je aktualna omejitev poroštvene sheme za nova posojila na posamezen subjekt strožja, kot jo določa okvir Evropske komisije. S spremembo, ki jo predlaga GZS, se razširja tudi potencialni nabor upravičenih subjektov. Doslej namreč velja, da se vrednost odobrenega posojila po poroštveni shemi izključuje z vrednostjo posojil po shemi za odlog kreditnih obveznosti.   Dopis ministrstvu je objavljen na povezavi >>>

Na podlagi sklepa s skupnega sestanka predstavnikov Ekonomsko-socialnega sveta zaradi določb Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (ZIUOOPE) v zvezi z neenakomerno razporeditvijo delovnega časa v času izvajanja ukrepov, je bilo sprejeto usklajeno strokovno stališče: s pisno odredbo je tedenski obseg zagotovljenega dela konkretnega delavca lahko razporejen tudi neenakomerno na način, da se tedenski obseg delovnega časa izravna v obdobju meseca, za katerega delodajalec tudi uveljavlja subvencijo.

Vlada Republike Slovenije je na seji 28. junija 2020 določila besedilo predloga Zakona o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19 (PKP4) ter ga bo predložila v obravnavo in sprejetje Državnemu zboru Republike Slovenije po nujnem postopku. Predlog zakona nadomešča na vladi sprejet predlog novele #PKP3. Več >>>

Delovno srečanje razvojnikov iz podjetij in institucij znanja, ki so vključeni v SRIP MATPRO, je potekalo 23. junija na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS).  Posebni gost je bil Mihael Gornik iz podjetja Dewsoft, ki je predstavil, kako so v podjetju krizo epidemije izkorisitili za nov razvoj. Udeleženci srečanja so razpravljali predvsem o ukrepih, potrebnih za zagon gospodarstva, zlasti z vidika vlaganja v raziskave in razvoj in pametne specializacije. Med obravnavanimi temami so še posebej izpostavlili:  povečanje sredstev za R&R na 3% BDP, raziskovalni vavčer – raziskovalci v gospodarstvo, mladi raziskovalec, TIA okrepitev Strategije pametne specializacije (in SRIP-a/ov) s finančno podporo v večjem obsegu, sofinanciranje pilotnih centrov, povezovanje JRO in gospodarstva, v luči evropskega zelenega dogovora podpora raziskavam, razvoju in inovacijam na področju nizkoogljičnih in reciklažnih tehnologij, krepitev programa Startup Plus, finančna podpora zavezništvu za čisti vodik za pospešitev razogljičenja industrije, programi podpore projektom na področju nacionalnih prioritet – tudi pri odločanju ...

Gospodarstvo in podjetništvo sta konstantno izpostavljena konkurenčnim izzivom in sodelovanje z raziskovalnimi laboratoriji lahko prinese kvaliteten preskok in dodano vrednost pri izboljšanju in nadgradnji proizvodov. Tehnološki park Ljubljana, Primorski tehnološki park, RRA Zeleni kras in CO Nanocenter vas zato vabijo, da se pridružite na predstavitvi raziskovalnih laboratorijev, združenih v mreži NANO-REGION in njihovih storitev, ki so na voljo podjetjem v obliki mehanizma »Proof–of-Concept«. Predstavljeni bodo primeri in načini sodelovanja med laboratoriji in podjetji ter možnosti, ki jih nudi projekt NANO-REGION. Webinar je namenjen proizvodnim podjetjem, ki želijo povečati svojo konkurenčnost z uporabo nanotehnologij in preveriti, kako jim pri tem lahko pomaga mreža tehnoloških parkov in nanotehnoloških laboratorijev v regiji. Webinar bo potekal v ponedeljek, 6. julija 2020, z začetkom ob 14. uri. Program:14:00-14:20: Predstavitev mreže laboratorijev in njihovih storitev, ki so na voljo podjetjem (Proof–of-Concept)14:20-14:40: Primeri in načini sodelovanja med nanotehnološkimi laboratoriji in podjetji, prof. dr. Egon Pavlica, Univerza v Novi Gorici14:40-14:55: Q&A o možnostih sodelovanja med podjetji, tehnološkimi parki in raziskovalnimi laboratoriji v okviru projekta NANO-REGION Prijave:  https://forms.gle/nkXi4FXoaEWytLmQ7 Po ...

Podjetja  se nenehno soočajo z vprašanjem, kako pristopiti in predvsem kako vstopiti na nove trge, kjer je konkurenca že močno prisotna. V okviru promocije ETIM Slovenija, ki deluje pod okriljem GZS-Zbornice elektronske in elektroindustrije, bo v četrtek, 9. 7. 2020 ob 13:00 uri potekal webinar, na katerem bodo predstavljeni ustrezni koraki za izvedbo digitalizacije, ki so zagotovilo za uspešen dostop do novih trgov. Več o dogodku in predavateljih si lahko ogledate na povezavi >>> Za udeležbo na webinar se morate predhodno prijaviti preko spletnega obrazca. Zatem boste na svoj e-naslov prejeli povezavo, preko kqtere boste webinar lahko samo spremljali ali zastavili tudi kakšno vprašanje.  

Razvojnike s področja kovinskih materialov in multikomponentnih materialov vabimo na delovni sestanek razvojnikov pri SRIP-u MATPRO, ki bo 23. 6. 2020 od 9. do 13. ure v prostorih Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), Dimičeva 13, Ljubljana, dvorana F. Program srečanja: vpliv COVID-19 na razvojne usmeritve,  razvojne kapacitete in planirane aktivnosti v letu 2020/2021, možnosti črpanja EU sredstev (podnebni sklad, piloti, prioritetna področja), razvojna politika Slovenije. Zaradi trenutnih zdravstvenih razmer vas vljudno prosimo, da se na delovni sestanek predhodno prijavite preko povezave  >>> ter se pred sestankom zglasite na recepciji GZS (pritličje), kjer se boste evidentirali. Veselimo se srečanja z vami!

EU državljani bodo lahko od 16 .junija 2020 naprej ponovno vstopali v Nemčijo brez dokazovanja upravičenega razloga. To velja za meje z Avstrijo, Francijo, Švico in Dansko. Mejni nadzor v zračnem prometu za prihode iz Italije se bo prav tako končal 15. junija, za prihode iz Španije pa po 21. juniju. Švica ukinja nadzor na mejah od 15. junija 2020 naprej. Nadzor na švicarskih mejah s schengenskimi državami, uveden zaradi zajezitve epidemije okužb s korona virusom, se bo končal, v vseh državah EU / EFTA in z Združenim kraljestvom pa bo ponovno vzpostavljen popoln prosti pretok oseb.

Pravna služba GZS je 12. junija 2020 pripravila webinar z odgovori na izbrana vprašanja, pšovezana s #PKP3 (Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (ZIUOOPE)). Zakon, ki med drugim vsebuje tudi ukrep delnega subvencioniranja skrajšanega polnega delovnega časa in ukrep delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo, ki ga bo mogoče koristi še v mesecu juniju 2020, je bil objavljen v Uradnem listu RS 29. maja 2020 Sodelovale so: Metka Penko Natlačen, namestnica direktorja Pravne službe GZS, Urška Sojč, samostojna svetovalka v Pravni službi GZS, Cvetka Furlan, samostojna svetovalka v Pravni službi GZS, Petra Strnad, svetovalka Infopike GZS.

1. Odpadki – poudarek na problematiki mineralnih nenevarnih odpadkov 5. . 6. 2020: informacija MOP, da pripravljajo spremembo Uredbe o odpadkih z možnostjo uporabe odpadkov »od primera do primera« v kombinaciji s STS. Dejansko se je javna obravnava osnutka uredbe začela 9. 6. 2020. Napovedana je tudi sprememba zakonodaje o gradbenih proizvodih. 2. Obratovalni – interni monitoring odpadnih vod 5. 6. 2020 smo prejeli informacijo MOP, da se ukvarjajo s problematiko obratovalnega monitoringa, ki bo rešena z novim zakonom o varstvu okolja, ki naj bi šel v javno obravnavo jeseni letos 3. Možnost povračila za posredne emisije toplogrednih plinov Prejeli smo večkratno potrditev s strani MOP in MGRT, da je možnost tega povračila vključena v spremembi Zakona o varstvu okolja (ZVO-1). Postopek uveljavitve povračila se bo predpisal s posebno uredbo, ki je že v pripravi. 4. Problematika upravnih postopkov v pristojnosti MOP-a 8. 6. 2020 smo obnovili sodelovanje med ARSO in GZS. Na GZS je potekal sestanek z v.d direktorjem Iztokom Slatinškom in njegovmi sodelavic. Teme ...

Krožno gospodarstvo sodi med prioritetne koncepte delovanja evropskega in slovenskega gospodarstva. Evropska komisija in Slovenija vlagata velike napore v pospeševanje krožnega gospodarstva. Omogočata finančne spodbude, rezultat katerih je tudi strateško razvojno-inovacijsko partnerstvo – Mreže za prehod v krožno gospodarstvo (SRIP - Krožno gospodarstvo), ki predstavlja stičišče poslovnih in drugih subjektov na tem področju. Vabimo vas na otvoritev razstave FUTURE CIRCLES s prenosom okrogle mize Kako naprej s krožnim gospodarstvom? Okrogla miza bo potekala v živo iz studia GZS v torek, 16. 6. 2020 ob 10. uri. Udeleženci bodo razpravljali o trenutnem stanju krožnega gospodarstva ter njegovem prihodnjem razvoju. Sledila bo otvoritev tokrat premierne, virtualne razstave FUTURE CIRCLES in njen ogled. Razstava bo prikazala dosežke slovenske industrije in institucij znanja na področju krožnega gospodarstva. Več: https://www.gzs.si/future-circles Prijava >>>

Ljubljana, 5. junij 2020 - Ob današnjem svetovnem dnevu okolja je na GZS potekal že 19. Okoljski dan gospodarstva, prvič v obliki e-konference. Konferenca je bila posvečena odpadkom iz plastike, predvsem plastike za enkratno uporabo, ki prehaja v okolje. Na e-konferenci, ki je zaradi vrhunskih mednarodnih predavateljev in tudi slušateljev potekala v angleškem jeziku, je sodelovalo več kot 150 udeležencev iz enajstih držav. Kot je poudarila generalna direktorica GZS Sonja Šmuc, je korona kriza potrdila, da je plastika glede cene in široke uporabnosti v sodobni družbi nepogrešljiva in nenadomestljiva, vendar moramo z njo začeti ravnati bolj spoštljivo, od zasnove izdelkov, do izboljšanja kakovosti zbranih odpadkov in bolj učinkovite snovne predelave. Minister za okolje in prostor RS Andrej Vizjak je med drugim dejal, da Slovenija sledi strateškim usmeritvam uveljavitve hierarhije ravnanja z odpadki kot osnove krožnega gospodarstva, obrnjeni piramidi ravnanja z odpadi in nenazadnje vlogi slehernega državljana. Thomais Vlachogianni iz MIO-ECSDE, Atene, Grčija, je izpostavila, da lahko zmanjšanje onesnaženja obale in morja dosežemo le s spremembo paradigme vsakodnevnega življenja, obnašanja in mišljenja. Za rešitev onesnaženosti okolja so vedno potrebne večsektorske in povezovalne aktivnosti ...

Na sestanku strokovne skupine SRIP MATPRO 4. junija 2020 smo oblikovali in našim podjetjem poslali anketo za kratek posnetek trenutnega stanja ter potreb podjetij v času COVID-19. Po analizi pridobljenih rezultatov anket je planiran obisk podjetij za bolj podrobno analizo in prilagajanje na potrebe podjetij na področju razvoja človeških virov v SRIP-u MATPRO. Opredelili smo nove profile na področju razvoja človeških virov in naredili okvir za nabor potreb po kompetencah za prihodnje obdobje v luči predvidenih posledic zaradi epidemije COVID-19.

V  e-pogovoru sta gospodarski minister Zdravko Počivalšek in predsednik GZS Boštjan Gorjup razpravljala o protikriznih ukrepih, opredeljenih z interventno  #PKP zakonodajo, ter o tem, kako ponovno zagnati gospodarstvo. Pogovor je potekal 3. junija 2020. Šok, ki ga je povzročila epidemija koronavirusa, je bil izjemen. Vlada RS se je odzvala s pripravo protikriznih paketov, opredeljenih z interventno zakonodajo. Gospodarstvo je terjalo ukrepe, ki bi zagotovili predvsem razbremenitev stroškov dela, zadostno likvidnost in možnost nadaljevanja poslovanja povsod, kjer je bilo mogoče zagotoviti ustrezne varnostne in preventivne ukrepe. Kako se je na to odzvala Vlada RS? Kako sprejete ukrepe ocenjuje gospodarstvo in kaj še pogreša? Kako ponovno zagnati gospodarstvo? O teh in podobnih vprašanjih sta spregovorila gosta e-pogovora GOSPODARSTVO MED IN PO EPIDEMIJI.

Vabimo vas, da se udeležite nadvse zanimivega mednarodnega webinarja »Intro to go global - be ready once covid-19 crisis is over«, ki ga organizira Twin's International MultiHelix (TIM), katerega član je tudi Slovensko inovacijsko stičišče, evropsko gospodarsko interesno združenje (SIS EGIZ). TIM je transregionalna mreža tehnoloških parkov in inovacijskih stičišč na področju zdravja in medicine.  Webinar bo potekal 17. junija 2020 od 12:00 do 14:00 preko Zoom-a.  Govorci iz Severne Amerike, Azije in Evrope bodo povedali, kaj lahko mednarodna mreža TIM naredi za poslovanje podjetja ter predstavili pre-landing in soft-landing program. Deležni boste tudi predstavitve primerov dobrih praks. Prijava je obvezna, na webinar pa se prijavite preko spletnega obrazca. Vabilo objavljamo v pripetem pdf dokumentu >>>

Ali je kakšna razlika med ukrepom povračila nadomestila delavcem na začasnem čakanju na delo po #PKP2 (ZIUZEOP) in #PKP3 (ZIUOOPE)? Katere pogoje mora izpolnjevati delodajalec, da je upravičen do delnega subvencioniranja skrajšanega polnega delovnega časa? … Preberite odgovore na nekatera najpogostejša vprašanja, ki jih je Pravna služba GZS že pripravila v zvezi s #PKP3 - Zakonom o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (ZIUOOPE). Obsežnejši nabor odgovorov bo objavljen jutri na spletni strani GZS Poslovni nasveti v času koronavirusa. Zakon je bil objavljen v Uradnem listu št. 80/2020 z dne 30.5.2020, ukrepi pa se uporabljajo od  1. junija 2020.

V Uradnem listu RS je bil 29. maja 2020 objavljen Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (ZIUOOPE), ki med drugim vsebuje tudi: ukrep delnega subvencioniranja skrajšanega polnega delovnega časa in ukrep delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo, ki ga bo mogoče koristi še v mesecu juniju 2020. Webinar bo v petek, 12. junija 2020 od 10. do 11. ure. Vabimo vas, da se udeležite webinarja, na katerem bodo svetovalke Pravne službe GZS in Infopike nagovorile ključne teme ter odgovorile na najpogostejša vprašanja. Ali je kakšna razlika med ukrepom povračila nadomestila delavcem na začasnem čakanju na delo po #PKP2 (ZIUZEOP) in #PKP3 (ZIUOOPE)? Katere pogoje mora izpolnjevati delodajalec, da je upravičen do delnega subvencioniranja skrajšanega polnega delovnega časa? Kakšne so možnosti glede razporejanja delovnega časa v okviru ukrepa delnega subvencioniranja skrajšanega polnega delovnega časa? Kako naredimo obračun plače za delavca, ki ima skrajšan polni delovni čas? Kolikšno bo povračilo nadomestila plače za delavce na začasnem čakanju na delo? Kakšen je postopek ter roki za uveljavljanje ...

Državni zbor RS je pozno zvečer sprejel t.im. tretji protikoronski zakon, tj. ZAKON O INTERVENTNIH UKREPIH ZA OMILITEV IN ODPRAVO POSLEDIC EPIDEMIJE SARS-COV-2 (ZIUOOPE). Zakon bo v Uradnem listu RS objavljen predvidoma jutri, v soboto, 30. maja. Uporabljati naj bi se začel s 1. junijem, ne glede na datum objave. Zakon prinaša nove začasne ukrepe za omilitev in odpravo posledic epidemije nalezljive bolezni covid-19 ter podaljšuje nekatere dosedanje. Bistvena ukrepa sta delno subvencioniranje skrajšanega polnega delovnega časa in ukrep delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo. Glede na to, da je bil zakon sprejet tik pred začetkom svoje veljavnosti, vam v nadaljevanju posredujemo najpomembnejše informacije o ključnih ukrepih, ki jih boste lahko koristili. Sprejet je namreč amandma, ki podaljšuje ukrep povračila nadomestila čakanja na delo za en mesec za vse dejavnosti, ne zgolj za turizem in gostinstvo, kot je bilo v zadnjih dneh napovedano. Možna bo kombinacija obeh ukrepov, tako povračilo nadomestila čakanja na delo kot skrajšani delovni čas pri istem delodajalcu. ...

Veliki paket za rešitev Evrope je v sredo ugledal luč. Kar lahko rečemo za sedaj je, da bo celoten paket pomoči obsegal 750 mrd EUR, od tega 2/3 v nepovratnih sredstvih in 1/3 v povratnih (posojilih). Predvidena struktura za Slovenijo (5,1 mrd EUR) je manj ugodna (50 % posojil in 50 % nepovratnih sredstev). Težava pri povratnih sredstvih je predvsem v odsotnosti razvitega trga kapitala v Sloveniji, kar pomeni, da brez tega dela investitorjev projekt ni mogoče izpeljati. Z vidika EU-27pomeni, da se bo ta zadolžila za okoli 400 do 450 mrd EUR, kar pomenile okoli 3 % BDP. Ta sredstva bi odplačali z izdajo obveznic z ročnostjo med 3 in 30 leti. Njihove glavnice naj bi ob zapadlosti poplačali z večjimi vplačili posameznih članic ali z uvedbo dodatnih davkov na nivoju EU ali pa bi jih (najverjetneje) le refinancirali (ob zapadlosti izdali nove). Ta predlog mora sicer potrditiševseh 27 parlamentov držav članic. Vsaka država članica EU bi zaradi tega sicer bila na boljšem.

Aprila 2020 je bila poraba električne energije v Sloveniji nižja za 15 % medletno, proizvodnja pa za 9 %. Slabša vodnatost rek je vodila k 18 % nižji proizvodnji električne energije v hidroelektrarnah, zaradi manjšega povpraševanja se je ustrezno prilagodila tudi proizvodnja v termoelektrarnah (-16 %). Proizvodnja v jedrski elektrarni je bila na podobni ravni kot lani. Manj osebnega in tovornega prevoza je znižalo tudi potrebo po gorivih. Oskrba z motornim bencinom je bila medletno nižja za 43 %, z dizelskim gorivom kar za dve tretjini. Nizke cene tekočih goriv so izkoristili porabniki kurilnega olja (predvsem gospodinjstva). Oskrba s tem gorivom se je aprila medletni povečala kar za 240 % (iz 10 tisoč na 34 tisoč ton). Po zadnjih podatkih ELES-a je poraba električne energije medletno še vedno nižja za okoli 11 %.

Indeks avstrijskih nabavnih managerjev se je v maju povečal z31,6 (april) na 40, kar je še vedno druga najnižja vrednost po letu 2009. Nova naročila pri avstrijskih kupcih se še vedno znižujejo, kar je povezano z zmanjšanimi aktivnostmi pri kupcih in nenazadnje nižjimi nakupi končnih potrošnikov v zadnjih dveh mesecih. Zaposlenost v predelovalni dejavnosti se še vedno znižuje, vendar manj hitro kot v aprilu. Zaloge dokončane proizvodnje v avstrijskih tovarnah se povečujejo, medtem ko se vrednost zalog surovin in polproizvodov še vedno povečuje. Zaradi nižjih cen nafte se tako cene vhodnih surovin kot končnih izdelkov še vedno močno znižujejo. Pričakovanja avstrijske predelovane dejavnost so se sicer le nekoliko izboljšala, predvsem zaradi prisotnega strahu pred dolgoročnimi posledicami na povpraševanje pri ključnih kupcih.

V zadnjih 10 delovnih dneh (14. do 28. maj 2020) se je število registrirano brezposelnih stabiliziralo med 90.150 in 90.400, pri čemer se zopet povečuje število vključenih v zaposlitev, predvsem zaradi umika omejitev o poslovanju pretežno storitvenih dejavnosti. Julij bo pomemben presečni mesec, saj se bodo določeni ukrepi na področju trga dela iztekli(čakanje na delo), na voljo pa bodole še ukrepi podpore, ki bodo delodajalcem nadomestili nižji delež stroška dela povprečnega zaposlenega (skrajšan delovni čas).Na drugi strani se bo v turizmu in gradbeništvo sezonsko povečalo povpraševanje, kar naj bi predstavljajo neke vrste protiutež. S tega vidika ocenjujemo, da se bo število brezposelnih verjetno bolj povečevalo v predelovalnih dejavnostih. Najmanj bodo ogrožena delovna mesta v javnem sektorju, energetiki, kmetijstvu, farmaciji in agroživilski industriji. Statistični urad RS je objavil tudi anketno stopnjo brezposelnosti, ki je pokazala, da se je stopnja v 1. četrtletju 2020 (4,6 %) celo znižala medletno za 0,2 odstotne točke. To bi lahko bila posledica tega, da tudi ljudje, ki ...

Tudi v mesecu maju so bile cene pričakovano medletno nižje (-1,2 %), pri čemer so k temu prispevale cene blaga (-2,9 %), medtem ko so se cene storitev podražile za 2 %. K letni deflaciji so,podobno kot v aprilu tudi v maju,največ, za 1,4 odstotne točke, prispevali cenejši naftni derivati (cene tekočih goriv so se znižale za 32,4 %, cene goriv in maziv za osebna vozila pa za 23,9 %). Cene bencina so se znižale za 25,5 %, cene dizelskega goriva pa za 22,5 %. Dodatne 0,3 odstotne točke je inflacijo znižala cenejša obleka in obutev (za 4,2 %), kar je bila posledica likvidacije zalog v trgovini z oblačili in želje po pospešitvi prodaje preko spleta. Na drugi strani so letno inflacijo najbolj, za 0,8 odstotne točke, zvišale višje cene hrane (za 5,4 %); sveže sadje se je podražilo za 23,4 %, meso za 10,6 %.

Slovenski BDP se je v prvem četrtletju 2020 medletno skrčil za 2,3 %, kar je bilo manj od naših pričakovanj (-3 %). K ublažitvi padca so prispevali (1) večje trošenje države (+5,8 %, najvišja rast po letu 2008), (2) pozitiven prispevek menjave s tujino (padec izvoza pri 1,6 % je bil nižji od padca uvoza za 2,5 %), (3) povečanje zalog, ki je bilo posledica večjega uvoza surovin in polizdelkov zaradi pričakovane otežkočene dobave blaga v prihodnjih mesecih ter interventnega povečanja državnih zalog ter (4) koledarski učinek, saj je več delovnih dni v 1. četrtletju 2020 ublažilo padec kar za 1,1 odstotno točko. Bruto investicije so se skrčile le za 6,3 %. Rast v stanovanjski gradnji in proizvodih intelektualne lastnine sta ublažili padec, ki je bil posledica manjših nakupov strojev in opreme. Znotraj sektorjev se je dodana vrednost nekoliko presenetljivo povečala v gradbeništvu (+1,4 %), in sicer zaradi rasti stanovanjske gradnje ter v predelovalnih dejavnostih (+1 %). Zadnje je bilo posledica zamika med izdajo faktur, ki je še potekala v drugi polovici marca,ter aktualnim nivojem proizvodnje (ki je bila ...

Webinar je namenjen predvsem malim in srednjim podjetjem ter drugim zainteresiranim deležnikom iz Evropske unije. V organizaciji delegacije EU v Ottawi bo potekal on-line 11. junija ob 16.00 po srednjeevropskem času. Za udeležbo na webinarju ni pristojbine, zainteresirana podjetja se lahko registrirajo na povezavi >>> Udeleženci bodo izvedeli, preko katerih konkretnih korakov je mogoče najti poslovnega partnerja v Kanadi, pa tudi, kakšna je kanadska poslovna kultura ter katere so prednosti prostotrgovinskega sporazuma med EU in Kanado.

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je danes poslance pozvala, da na seji sprejmejo dopolnila #PKP3, s katerimi bi se podaljšal ukrep čakanja na delo za vse dejavnosti za mesec junij ter omogočila sočasna uporaba ukrepov čakanja na delo in skrajšanega delovnega časa. Tako bo mogoče ohraniti še vedno visoko zaposlenost v gospodarstvu tudi v mesecu juniju. V petek, 29. maja, bodo poslanci v Državnem zboru RS namreč sprejemali že tretji protikorona paket #PKP3. Čeprav je epidemija preklicana, gospodarstvo še vedno čuti posledice pri poslovanju, ki se krči. Slovensko gospodarstvo se je zaradi epidemije koronavirusa znašlo v nezavidljivi situaciji. Z novelo prvega in sprejemom drugega protikoronskega paketa je sicer dobilo nujno potrebno podporo v izrednih razmerah, a se večina najbolj koristnih ukrepov izteka. Številne dejavnosti so doživele največje upade prometa v svoji zgodovini. Obseg proizvodnje v avtomobilski industriji, ki predstavlja 10 % slovenskega BDP, se je v zadnjih dveh mesecih po ocenah SRIP ACS razpolovil, tudi v juniju ni pričakovati okrevanja. V drugih najbolj prizadetih panogah so poleg turizma in gostinstva med drugim še tekstilna industrija, gradbeništvo, papirno predelovalna industrija in založništvo, ...

V sklopu projekta Kompetenčni center za razvoj materialov KOC MAT 2.0, ki poteka pod okriljem SRIP MATPRO, so pripravil nov program usposabljanja - Strokovnjak za digitalizacijo in avtomatizacijo proizvodnih procesov. Program je sestavljen iz desetih modulov, skupnih usposabljanj pa se udeležuje 49 kandidatov iz skupine SIJ, Taluma, Kolektor, Helios ter iz podjetij Elan, Štore Steel, LTH Castings, Tehnika-SET, Alcad, Impol 2000, AquafilSLO, Magneti Ljubljana, Alumero, Weiler Abrasives in Livar, d. d. Tretje predavanje o varnosti podatkov in preprečevanju vdorov v stroje je bilo uspešno izvedeno on-line. Novo pridobljena znanja bodo udeležencem koristila pri delu, z izvedbo spletnega usposabljanja pa so bili zelo zadovoljni, je pokazala analiza izsledkov ankete. Več o projektu >>>

Razvoj novih zlitin z izboljšanimi mehanskimi lastnostmi, novih tehnologij in inovacij ter numeričnih modelov za modeliranje termomehanskega procesiranja aluminijevih zlitin so glavni cilji projekta MARTIN. Hitrejši in učinkovitejši razvoj novih izdelkov je ključnega pomena za to, da lahko slovenski predelovalci aluminija konkuriramo tujim, predvsem azijskim proizvajalcem, ohranjamo delovna mesta v Sloveniji in povečujemo dodano vrednost na zaposlenega. V projektu sodelujejo vodja konzorcija Impol, d. o. o. ter partnerji Talum, d. d., C3M, d. o. o., Lajovic TUBA, d. o. o., Naravoslovnotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani (UL NTF) in Inštitut za kovinske materiale in tehnologije (IMT). Projekt, ki traja od 1. 1. 2019 do 31. 12. 2021, je sofinanciran s strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport ter Evropske unije iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Podrobnejše informacije o projektu MARTIN v pripetem pdf dokumentu >>>    

Projekt ČMRLJ (Doseganje Čistosti in lastnosti z MikRo Legiranjem Jekel) tudi v času korona krize nadaljuje svoj let po zastavljeni poti.V času upočasnjevanja industrije zaradi epidemije so raziskovalci od doma zavzeto analizirali in proučevali rezultate poizkusov. Prekinitev vsakdanjih obveznosti, povezana s hitrim tempom v industriji, je raziskovalcem omogočila poglobljen pogled na rezultate, pridobljene pred in med epidemijo, saj tudi epidemija ne more ustaviti prave raziskovalne vneme. V manjših skupinah so v laboratorijskih pogojih izvedli številne poizkuse, zato ne zaostajamo za zastavljenimi mejniki.Tudi na bodoče kadre niso pozabili, saj so v projekt aktivno vpleteni tudi študentje v zaključevanju študija. Neprekinjeno delo na se zrcali v napredku pri diplomskih in magistrskih nalogah študentov, ki sodelujejo pri projektu ter pri pripravi znanstvenih publikacij raziskovalcev.Razvoj in raziskave v trenutnem obdobju so ključne za ohranjanje zdrave vizije in konkurenčne prednosti na trgu, kar je bistveno za preživetje gospodarstva na svetovnem trgu po koncu krize.

Kljub nastalim razmeram in poostrenim pogojem dela so raziskave in delo na projektu MARTIN potekale razmeroma normalno in po planu. Karantena in ukrepi zaradi COVID-19 na samo delo pri projektu niso imeli večjega vpliva, ker so se za krajše obdobje lahko prilagodili razmeram z reorganizacijo dela. Drugačna organizacija dela je bila potrebna, saj laboratoriji niso delovali s polnimi kapacitetami, vendar so z dobrim načrtovanjem in vestnimi sodelavci uspeli slediti že prej zastavljenim ciljem. Komunikacije so potekale večinoma elektronsko. V tem času je potekal tudi redni sestanek koordinacijske skupine, kjer so se preko spletne aplikacije sestali vsi partnerji projekta. Pregledali so tekoče delo in predstavili rezultate ter potrdili nadaljnji plan dela. Podrobnejše informacije o projektu MARTIN v pripetem pdf dokument >>>

Na spletni strani DZ RS je objavljen predlog Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19, t. im. #PKP3, ki ga je Vlada RS potrdila prejšnji torek. Paket vsebuje začasne ukrepe za omilitev in odpravo posledic covid-19 na področju dela, javnih financ, gospodarstva, kmetijstva, gozdarstva in prehrane, štipendij, subvencije študentske prehrane, visokega šolstva, infrastrukture ter javnega naročanja. Med ključnimi vključenimi ukrepi je skrajšan delovni čas. V Državnem zboru bodo o tretjem protikorona paketu glasovali predvidoma 29. maja 2020. Kratek povzetek Pravne službe GZS >>>

ZAKON O INTERVENTNIH UKREPIH ZA OMILITEV IN ODPRAVO POSLEDIC EPIDEMIJE SARS-COV-2 (ZIUOOPE) –kratek povzetek vsebine, na podlagi besedila zakona, posredovanega 21. 5. 2020 v Državni zbor RS   1. DELNO SUBVENCIONIRANJE SKRAJŠANJA POLNEGA DELOVNEGA ČASA (11. –25.člen ZIUOOPE) Delodajalec bo lahko delavcu, ki ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas, v primeru začasne nemožnosti zagotavljanja dela iz poslovnih razlogov, začasno odredil delo s skrajšanim delovnim časom, na način, da delodajalec delavcu zagotavlja delo vsaj za polovični delovni čas (od 20 do 35 ur na teden), v preostalem deležu do polnega delovnega časa pa delavca hkrati delno napotil na začasno čakanje na delo. Pravico do subvencije po tem zakonu lahko uveljavlja delodajalec, ki: je pravna ali fizična oseba in ki je bil v Poslovni register Slovenije vpisan pred 13. marcem 2020 ter zaposluje delavce na podlagi pogodbe o zaposlitvi za polni delovni čas in po njegovi oceni najmanj 10 % zaposlenim mesečno ne more zagotavljati najmanj ...

Posledice pandemija COVID-19 so za podjetja in globalna gospodarstva v večini še nepredvidljive. Zato je toliko bolj pomembno, da se začnejo pravočasno prilagajati in sprejemati ukrepe za stabilnost poslovanja v naslednjem obdobju. Med glavnimi nalogami so zagotovitev sredstev za nadaljnjo rast, likvidnost poslovanja in optimizacija finančnih virov. Na trgu obstajajo različne možnosti, ki lahko podjetjem med in po krizi pomagajo ohraniti zdravo kondicijo in nadaljevati zastavljeno strategijo rasti. Na e-okrogli mizi bo tekla razprava o vprašanjih, kakšno je dejansko stanje v gospodarstvu in kaj nas čaka v prihodnje, kateri so glavni izzivi poslovanja podjetij med krizo, zakaj je pomembno, da niste odvisni zgolj od enega vira financiranja, katere so možnosti koriščenja subvencij in nepovratnih sredstev države oziroma EU, ali so krizni časi lahko priložnost za ugoden prevzem konkurenčnega podjetja? E- okrogla miza bo 28. maja 2020 od 10.00 do 11.30 ure. Več informacij in prijava >>>