Na 3. redni e-seji Skupščine Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) 8. julija 2020 je mag. Sibil Svilan, predsednik uprave SID banke, članom skupščine spregovoril o aktualnih izzivih financiranja slovenskega gospodarstva, predsednik GZS Boštjan Gorjup pa je predstavil pobude za nov gospodarski zagon za Slovenijo 5.0. Skupščina GZS je sprejela tudi Letno poročilo GZS za leto 2019. V nasprotju s številnimi drugimi evropskimi državami Slovenija vstopa v to »krizno« obdobje relativno manj zadolžena in bolj likvidna, kar velja predvsem za sektorja gospodinjstev in podjetij, je uvodoma dejal gost e-seje, mag. Sibil Svilan. Izjemno visoka je presežna likvidnost bank, podjetja pa so v 1. četrtletju znatno zmanjšala investicije. Povečuje se financiranje velikih podjetij, zmanjšuje financiranje malih in srednjih podjetij. Po oceni SID banke likvidnost pretežno ni izziv za slovenska podjetja, saj je le 5-6 % podjetij zaprosilo za odlog kreditnih obveznosti. Bo pa v prihodnje SID banka podvojila svoj plasman, turizmu in gostinstvu bodo namenili več posojilnih sredstev. Dodal je, da bi morala država v večji meri nuditi možnost povratnih finančnih sredstev, da se omeji negativni učinek na javne finance. Predstavil je tudi financiranje in zavarovanje slovenskega gospodarstva s strani SID banke. Povedal je, da je SID banka razširila nabor finančnih produktov za podjetja. Od 1. marca do konca junija so odobrili 280 mio EUR novega financiranja, za 200 mio EUR so povečali vrednost zavarovanj. Najbolj prizadeta segmenta zaradi epidemije COVID-19 so avtoprevozniki in turistična podjetja. V avtomobilski sektor bo SID banka vložila okoli 140 mio EUR svežih dolžniških sredstev. Svilan je tudi opozoril, da dogovor o svežih evropskih sredstvih še ni sprejet, da pa bodo ta sredstva bolj ali manj povratna, slovenski projekti pa tekmujejo z drugimi, zato iz tega segmenta ne moremo pričakovati veliko svežih sredstev. SID banka spodbuja tudi izhodne investicije, ki jih je prav tako mogoče zavarovati pred določenimi tveganji, do jeseni pa pričakuje, da bodo omogočili pozavarovanje terjatev na domačem trgu. Glede nove poroštvene sheme je Svilan pojasnil, da bo pri novi poroštveni shemi SID banka zagotovila učinkovito izvedbo uredbe in zakona, da bodo komercialne banke lahko nudile ta posojila in prejele državno poroštvo. Jeseni pričakujejo, da bo shema pričela učinkovito delovati. Ob koncu je še dodal, da Slovenija v prvih 3 mesecih letošnjega leta ni zabeležila veliko škode zaradi prekinitve vrednostne verige s Kitajsko. Zato lahko na to prekinitev gleda kot na priložnost, da se del proizvodnje preseli tudi v Slovenijo. Globalno gledano je npr. v avtomobilskem sektorju sedaj 30 % prostih kapacitet. Glede investicij pa je poudaril, da potrebujemo nove poslovne modele, tehnologije in projekte, tudi s principom javno-zasebnega partnerstva. S tem bomo najlažje dosegli dvig produktivnosti dela. Prav tako je izpostavil potrebo po ustanovitvi strateškega razvojnega sklada, ki bi nudil podporo pri prenosu lastništva pri MSP-jih. Na dolgi rok bo Slovenija imela ključne uspešne družbe prav na področju pomembnih svetovnih niš. V nadaljevanju seje je predsednik GZS Boštjan Gorjup predstavil pobude za nov gospodarski zagon za Slovenijo 5.0. Poudaril je, da se je GZS s sodelovanjem pri pripravi ukrepov za blažitev posledic pandemije dobro odzvala na izzive, ki jih je ta prinesla celotnemu slovenskemu gospodarstvu. Ob tem je dodal, da slovensko gospodarstvo potrebuje čimprejšnji nov gospodarski zagon, kriza pa je lahko za majhno gospodarstvo, kot je slovensko, tudi priložnost za zagon programov za dvig gospodarske aktivnosti. Zato so strokovne službe GZS skupaj s panožnimi združenji/zbornicami in regionalnimi zbornicami oblikovale 6 fokusnih področij oziroma naborov aktivnosti, ki zajemajo ukrepe za dvig domače potrošnje, ukrepe za zagon infrastrukturnih projektov, vlaganja v digitalizacijo, vlaganja v R&R in razvoj pametne specializacije, okoljske naložbe (zeleni prehod) ter naložbe na področju kmetijstva ter samooskrbe. »Če hočemo biti zmagovalci, moramo misliti kot zmagovalci«, je zaključil Gorjup. Generalna direktorica GZS mag. Sonja Šmuc je predstavila ključne aktivnosti Gospodarske zbornice Slovenije v času sprejemanja protikriznih ukrepov s strani Vlade RS, kjer je GZS pripravila vrsto pobud, ki so bile v veliki meri tudi sprejete. Pri tem je posebej izpostavila sprejetje ukrepa subvencioniranja skrajšanega polnega delovnega časa ter podaljšanje ukrepa delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo do konca junija v tretjem paketu (#PKP3), za kar si je GZS še posebej prizadevala. Pomemben del aktivnosti GZS v času epidemije so predstavljale tudi dobre komunikacijske aktivnosti, ažurna pravna svetovanja v zvezi s sprejetimi ukrepi, e-izobraževanja in analitika. Generalna direktorica je članom skupščine predstavila še pogled GZS na ukrepe, ki bi bili potrebni za nadaljnjo blažitev posledic epidemije covid-19 za gospodarstvo. Ob koncu svoje predstavitve je omenila še ključne aktivnosti GZS pred začetkom epidemije. V nadaljevanju te točke je izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček predstavil še sprejete ukrepe za blažitev posledic poslovanja GZS. Skupščina je sprejela tudi Letno poročilo GZS za leto 2019, ki sta ga predstavila Sonja Šmuc in Mitja Gorenšček. Generalna direktorica je poudarila predvsem aktivnosti GZS na področju davkov, socialnega dialoga in okolja ter na kadrovskem področju. Med vidnejšimi dosežki so še novi infrastrukturni projekti GZS, vzpostavitev dveh novih strateških svetov, 618 realiziranih dogodkov in več kot 1.000 individualnih svetovanj na področju internacionalizacije ter vrsta novih produktov. Glavni ekonomist pri Analitiki GZS Bojan Ivanc je v zaključnem delu seje predstavil zadnje podatke o gospodarskih pričakovanjih v tekočem poslovnem letu. Uvodoma je omenil težavnost merjenja aktualnega stanja, predvsem zaradi sprememb v navadah potrošnikov, ki jih je povzročila epidemija COVID-19. Posledično je tudi ocena padca BDP manj zanesljiva kot običajno. V svoji predstavitvi je pokazal, da se v maju, še bolj pa v juniju, stanje v svetovnem gospodarstvu izboljšuje, pričakovanja pa za vse sektorje ostajajo pozitivna. Gospodarsko razpoloženje se je izboljšalo tako v območju evra kot v Sloveniji, vendar je aktivnost še vedno medletno nižja za okoli 10 %, kar potrjujejo podatki iz sektorja transporta in podatki o porabi električne energije. Aktualna pričakovanja za poslovno leto 2020 nakazujejo na padec v višini 7,5 % za Slovenijo, medtem ko naj bi rast v naslednjem letu znašala nekje okoli 5 % po osrednji oceni. Verjetnost za pojav 2. vala ukrepov se v zadnjem času nekoliko povečuje, vendar bodo omejitveni dejavniki omejeni. Glavni ekonomist tudi pričakuje, da bodo EU države po potrebi sprejele nove ukrepe za podporo gospodarstvu, v kolikor bi se epidemiološka slika tako poslabšala, da bi znatno vplivala na večje padce v gospodarski aktivnosti.