Posnetek webinarja Sodelovali so: Metka Penko Natlačen, namestnica direktorja Pravne službe GZS Urška Sojč, samostojna svetovalka v Pravni službi GZS Cvetka Furlan, samostojna svetovalka v Pravni službi GZS Ana Žemva Novak, samostojna svetovalka Infopike GZS Pripete datoteke: PPT Interventni ukrepi - Ana Žemva Novak 1,11 MB PKP1 – kaj vemo in česa še ne - Cvetka Furlan 204,8 KB    

Člani Upravnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije (UO GZS) so na  e-seji 7. 5. 2020 med drugim ocenili posledice koronakrize na slovensko gospodarstvo ter se seznanili z aktivnostmi GZS v času sprejemanja in oceno sprejetih vladnih ukrepov. Sedanje razmere so edinstvene, je na današnji e-seji UO GZS dejal predsednik GZS Boštjan Gorjup in dodal, da gre za največji gospodarski šok v zadnjih 75 letih. V zadnjih dveh mesecih je bilo opravljeno izjemno veliko dela, da smo prišli do ukrepov, ki »bodo pomagali gospodarstvu v obsegu, ki je primerljiv z ostalimi državami«. Glavni ekonomist pri Analitiki GZS Bojan Ivanc je predstavil aktualno gospodarsko sliko Slovenije za leti 2020 in 2021. Padec gospodarske aktivnosti bo največji v drugem četrtletju, medtem ko bo v tretjem že nižji. Vseeno se bo gospodarska aktivnost povrnila na predkrizno raven šele v prvi polovici leta 2021. Število brezposelnih se bo povečalo na 100.000, ključno za okrevanje slovenskega gospodarstva pa bo sprejem podpornih ukrepov za nakup novih vozil v večjih evropskih državah, ohranjanje likvidnosti in usmerjenost ukrepov podpore države v bolj prizadete dejavnosti Generalna direktorica GZS Sonja Šmuc je v ...

Coface PKZ in SID banka sta 13. maja 2020 podpisali pozavarovalno pogodbo, s katero Republika Slovenija omogoča Czavarovancem, da bodo lažje prebrodili krizo. Državna zavarovalna shema se bo izvajala preko SID banke v obliki produkta Top Up. Ta bo omogočal dodatne kapacitete za odobravanje limitov zavarovalnega kritja in bo podjetjem, ki jim je bil limit zavarovalnega kritja znižan, omogočil alternativno dodatno kritje ob pozavarovanju SID banke, veljavno pod določenimi pogoji. Dodatno kritje je možno za kupce iz držav EU in OECD, razen za kupce iz Slovenije. Shema je veljavna od 1. 4. 2020 do 31. 12. 2020. Novinarska konf.erenca Državna podpora gospodarstvu v razmerah covid 19 na področju zavarovanj terjatev

Slovenski podjetniški sklad spreminja pogoje 11 javnih pozivov in sicer spremeni se točka 11, 5. odstavek: Roki in način prijave na javni poziv, in sicer:  Vse vloge je potrebno oddati elektronsko preko ePortala Slovenskega podjetniškega sklada. Za dostop do ePortala Slovenskega podjetniškega sklada je potrebno digitalno potrdilo prijavitelja. V primeru, da prijavitelj nima digitalnega potrdila, lahko vlogo zanj odda svetovalec mreže Slovenskih poslovnih točk (SPOT) Svetovanje, pri čemer mora prijavitelj za oddajo vloge predhodno pooblastiti enega izmed svetovalcev. Lokacije in kontakti vseh 12 lokacij SPOT Svetovanje so na voljo na spletni strani >>> Spremembe se izvajajo pri naslednjih vavčerskih pozivih.  Vavčer za certifikate kakovosti, objava javnega poziva v Ur. l. RS, št. 5/2019 z dne 25.01.2019, Vavčer za patente, modele, znamke, objava javnega poziva v Ur. l. RS, št. 5/2019 z dne 25.01.2019, Vavčer za udeležbe na mednarodnih forumih, objava javnega poziva v Ur. l. RS, št. 11/2019 z dne 22.02.2019, Vavčer za udeležbo v gospodarskih delegacijah v tujino, objava javnega poziva v Ur. l. RS, št. 11/2019 z dne 22.02.2019, ...

Na spletnem portalu Poslovni nasveti v času koronavirusa so na GZS pripravilo pregled pogostih vprašanj in odgovorovs področja likvidnosti in financ: . Teme: nova bančna posojila odlog obveznosti iz kreditnih pogodb SID banka      

»Koronavirus najbrž ne bo obrnil svetovnih gospodarskih pozicij moči na glavo, a globalizacija se bo zavrtela drugače,« je prepričanakoordinatorka SRIP-a MATPRO  Vesna Nahtigal, izvršna direktorica GZS za industrijsko politiko ter direktorica Združenja kovinskih materialov in nekovin. Meni, da nas bodo nove okoliščine prisilile v drugačno dojemanje (ne)potrebnosti uvoza cenenih izdelkov od drugod. »Izkoristili bomo lastno znanje in priložnosti, ki so bližje, in ustvarili nove slovenske verige vrednosti, na primer embalažo iz slovenskega aluminija za pašteto slovenske proizvodnje,« je optimistična. Članek je objavljen v reviji Glas gospodarstva (GG), april-maj 2020, str. 10-11 >>>.

Čistopisa zakonov, sprejetih na seji Državnega zbora Republike Slovenije 28. 4. 2020: Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije covid-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP-A) Zakon o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije covid-19 (ZDLGPE) Oglejte si še: Protikorona mega zakon: vaša vprašanja in ofgovori #PKP1 – kaj vemo in česa še ne? Odgovori Pravne službe GZS na izbrana vprašanja  

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS)  je 30. 4. 2020 na Ministrstvo za okolje in prostor RS (MOP) posredovala dopis, v katerem je pozdravila novosti v noveli Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo, ki jih je pripravil MOP za hitrejše umeščanje investicij v prostor. Hkrati pa je ministrstvo pozvala, da se v Pravilniku o določitvi kriterijev za izkazovanje pomembnejših dosežkov merila za podelitev statusa NVO, ki deluje v javnem interesu na področju ohranjanja narave, dopolnijo z zahtevo po izkazovanju strokovne kompetence in se pogoj aktivnih članov dvigne na 100 članov. GZS se zavzema za uravnoteženost med varovanjem okolja in narave ter drugimi javnimi koristmi. V praksi pa se je večkrat izkazalo, da ni pravega ravnotežja in da je mogoče ustaviti tudi najpomembnejše strateške projekte, ne glede na širšo družbeno škodo. Zato GZS že več let opozarja na anomalije v postopkih pridobivanja okoljevarstvenih soglasij in dovoljenj, do katerih prihaja tudi zaradi preveč ohlapnih kriterijev podeljevanja statusa nevladne organizacije v javnem interesu na tem področju. Tak status bi ...

Kakšno je aktualno stanje evropskih razpisov za podjetnike, kakšne so napovedi in novosti v programu Horizon Europe? Na webinarju z naslovom Aktualni razpisi v okviru programa HORIZON in pogled v prihodnost HORIZON EUROPE je Kristina Kočet Hudrap, direktorica Tiko pro d.o.o., govorila o možnosti prijave podjetij za nepovratna sredstva na evropski ravni. Za te projekte velja, da morajo podjetja prijavljati nove ideje oziroma inovacije, ki na globalnem nivoju še ne obstajajo.

Izjava predsednika GZS Boštjana Gorjupa in generalne direktorice Sonje Šmuc ob današnjem sprejemu interventne zakonodaje: Z novelo prvega in sprejemom drugega protikoronskega paketa v Državnem zboru RS je gospodarstvo dobilo nujno potrebno podporo v sedanjih izrednih razmerah. Novela prvega protikoronskega paketa je odpravila nekatere pomanjkljivosti: razširila je krog upravičenih podjetij do koriščenja ukrepa čakanja na delo, kar je izredno pomembno za ohranitev delovnih mest in likvidnosti prizadetih podjetij; prav tako po novem omogoča podjetjem, da znotraj enega meseca za 7 poljubnih dni delovno aktivirajo zaposlene, ki so na čakanju, v kolikor imajo zanje delo. Med ključne ukrepe PKP1, poleg čakanja na delo, sodi razbremenitev delodajalcev vseh pokojninskih prispevkov, kar pozitivno vpliva na poslovanje podjetij. Enako velja za strošek nadomestil zaposlenim zaradi višje sile, ki ga bo za upravičena podjetja pokril proračun. PKP1 je dodal še manjkajočo poroštveno shemo za prehodno sprejete moratorije na bančna posojila. V noveli PKP1 pogrešamo, da ni prišlo do časovnega popravka kritja bolniškega staleža, ostaja namreč da kritje nadomestila obveznega zdravstvenega zavarovanje prevzema proračun šele od 11. aprila naprej in ne od razglasitve epidemije. Ravno tako pogrešamo ...

Boštjan Gorjup, predsednik GZS #PKP1 se bo z novelo, ki bo v DZ obravnavana predvidoma v torek, 28.4.2020, še spreminjal in dopolnjeval. Za podjetja so bili oblikovani ukrepi kritja čakanja na delo za vse tiste družbe, ki so se jim prihodki v tem letu znižali za več kot 10 % glede na lansko leto (napovedana sprememba), z možnostjo prekinitve čakanja na delo katerihkoli 7 dni v tekočem mesecu (napovedana sprememba). Delodajalci so razbremenjeni vseh pokojninskih prispevkov. Vendar pa jim je zakon naložil tudi izplačilo kriznega dodatka vsem zaposlenim, ki delajo in ki prejemajo bruto plačo do 3-kratnika minimalne plače. Kot pozitivno ocenjujemo nadomestilo za višjo silo v breme proračuna vsem tistim podjetjem, ki so se jim prihodki glede na lansko leto znižali za več kot 10 % (napovedana sprememba). #PKP1 je oblikoval tudi poroštveno shemo za moratorij na bančna posojila. Glavni fokus #PKP2 je na ohranjanju podjetij skozi zagotavljanje dodatne likvidnosti. Vlada je na poziv gospodarstva zagotovila ustreznejšo višino poroštev (70 in 80-odstotna), ki bodo omogočala dostop do svežega financiranja z manjšo potrebo po zavarovanjih. Več informacij na spletni strani GZS >>> Oglejte ...

Vlada Republike Slovenije je sprejela Predlog zakona o interventnem ukrepu zagotovitve dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije COVID-19 in ga bo predložila v obravnavo in sprejetje Državnemu zboru RS po nujnem postopku. Glede poroštev bo po predlogu zakona  višina posameznega poroštva za kredite (odobrene po 12. 3. 2020 in najkasneje do 31. 12. 2020, katerih ročnost ne bo smela presegati petih let) znašala 70 % glavnice kredita, danega veliki družbi, ter 80 % glavnice kredita, danega mikro, majhnemu ali srednje velikemu podjetju. Skupni znesek izdanih poroštev Republike Slovenije po tem zakonu ne sme presegati dveh milijard evrov. Več o predlogu in besedilo predloga najdete na spletnih straneh Vlade RS. Na GZS v tem trenutku pospešeno pripravljamo še en amandma na prvi paket ukrepov (#PKP1), ki se nanaša na 20.a člen ter tri amandmaje na drugi paket (#PKP2), ki morajo biti vloženi do danes zvečer, da bodo obravnavani na jutrišnji seji Odbora za finance, zato vam podrobnejših informacij  še nismo uspeli podati. V nadaljevanju pa vam pošiljam povezave na vsebine na Vladi sprejetih dokumentov, ki bodo obravnavani v DZ naslednji torek po ...

Vlada Republike Slovenije je sprejela Predlog zakona o interventnem ukrepu zagotovitve dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije COVID-19 in ga bo predložila v obravnavo in sprejetje Državnemu zboru RS po nujnem postopku. Po predlogu zakona bo višina posameznega poroštva za kredite (ročnost katerih ne bo smela presegati 5 let, odobrene po 12.3.2020 in najkasneje do 31.12.2020) znašala 70 % glavnice kredita, danega veliki družbi ter 80 % glavnice kredita, danega mikro, majhnemu ali srednje velikemu podjetju. Skupni znesek izdanih poroštev Republike Slovenije po tem zakonu ne sme presegati dveh milijard evrov. Več o predlogu in besedilo predloga na spletnih straneh vlade >>>

Pooblaščeni minister Jakob Brenčič iz našega veleposlaništva v Berlinu je posredoval najnovejša priporočila BDI, nemškega združenja za industrijo BDI vidi ponoven zagona nemškega gospodarstva v štirih fazah, in sicer: faza trenutnega omejevanja epidemije, faza povratka, faza stabilizacije in faza okrevanja. Časovnica omenjenih faz se razteza od trenutnih omejevalnih ukrepov javnega življenja (omejevanje kontaktov, zaprte šole) pa do leta 2022, ko se bo po oceni BDI nemško gospodarstvo ponovno nahajalo v tirnicah okrevanja in rasti. Glede na slednje BDI nemški vladi svetuje učinke epidemije obravnavati z vidika srednje oziroma dolgoročne perspektive. Ponoven zagon nemške industrije predstavlja velik izziv, s katerim se nemška industrija v času 'shutdowna' intenzivno ukvarja. Še zlasti je pomembno dejstvo uvajanja obveznih ukrepov za preprečevanje morebitnih okužb med zaposlenimi v delovnih obratih in na upravno-administrativnih delovnih mestih. Na omenjenem področju so bile kot konkretne rešitve navedene fleksibilnost jedrnega delovnega časa, delo na domu, koridorji delovnih časov, izmenično delo ter pozornost, da so v posameznih izmenah navzoči isti zaposleni. Poleg omenjenega velja osnovo načelo, in sicer, da je prepovedan prihod na delo v primeru bolezenskih simptomov. Glede faze omejevanja učinkov epidemije BDI ...

Združenje evropskih gospodarskih zbornic (EUROCHAMBRES) je 15. aprila pristojnim komisarjem posredovalo stališča in predloge, s katerim spodbuja EU k ukrepom, da bi na globalni in evropski ravni preprečili skušnjave po razmahu protekcionizma, ki nastajajo ob sicer razumljivi skrbi držav, da najprej poskrbijo za svoje prebivalstvo in pozvalo EU k hitrejšemu ukrepanju za zaščito globalne trgovine z blagom in storitvami in vzdrževanja globalnih in evropskih preskrbovalnih verig pri izvozu in uvozu. Poziv EUROCHAMBRES je dostopen na povezavi >>>

Združenje evropskih gospodarskih zbornic (EUROCHAMBRES) je 15. aprila sprejelo deklaracijo o evropski solidarnosti in okrevanju, s katero poudarja svojo zavezanost sodelovanju z oblikovalci politike in civilno družbo pri določanju in izvajanju načrta za oživitev Evrope. Gospodarsko okrevanje je namreč odvisno od polnega angažiranja vseh državljanov, vseh zainteresiranih strani in vseh ravni upravljanja po Evropi. Deklaracija EUROCHAMBRES je dostopna v pripetem pdf dokumentu in na povezavi >>>

1. Odpadki – poudarek na problematiki mineralnih nenevarnih odpadkov 13.2.2020: delovni sestanek s podjetji na temo nenevarnih mineralni odpadkov. Zbiranje podatkov o masnih tokovih – odzvalo se je 14 podjetij.- Priprava in pripombe na objavljeni osnutek spremembe ZVO-1k, pripombe oddane 6. 3. 2020. Sestanka na to temo tako s prejšnjim ministrom za okolje in prostor Zajcem pred koncem mandata kot tudi s sedanjim ministrom Vizjakom ob začetku mandata. 14. 4. 2020: nov poziv s strani GZS MOP-u, da uredi stanje, kjer smo izpostavili dve sodbi sodišča EU in nemško prakso: o 1. C-6/00 – ASA (27. februar 2002).o 2.C-147/15 Provincia di Bari v Edilizia Mastrodonato srl (21. april 2016).o Sodišče je v obeh primerih odločilo, da če ima material uporabno vrednost, kjer nadomešča uporabo drugih materialov, ki bi jih morali uporabiti za ta namen in s tem nadomešča naravne vire, se to lahko opredeli kot predelavo in ne gre za odstranjevanje oziroma odlaganje v skladu z »odlagališčno« direktivo.o Ponovno smo opozorili na primer Nemčije, kjer njihova ureditev najkvalitetnejše odpadke žlindre, livarske peske in pepele šteje za stranske ...

Pred vami je anketa, s katero ocenjujemo razmere v slovenskem gospodarstvu. Nanjo so že odgovorili predstavniki večjih slovenskih podjetij. Vabimo tudi druge, da z odgovorom na anketo prispevate k čim natančnejši oceni o razmerah v slovenskem gospodarstvu in o uporabi posameznih ukrepov, ki so z »megazakonom« že na voljo. Do ankete dostopate na povezavi http://gzs.1ka.si/a/125280

Predavateljica Kristina Kočet Hudrap, direktorica Tiko pro d.o.o., bo na webinarju govorila o možnosti prijave podjetij za nepovratna sredstva na evropski ravni. Za te projekte velja, da morajo podjetja prijavljati nove ideje oziroma inovacije, ki na globalnem nivoju še ne obstajajo.Webinar bo potekal v četrtek, 23. aprila 2020 od 14.00 do 14.45 ure.Teme: AKTUALNO STANJE EVROPSKIH RAZPISOV ZA PODJETNIKEEIC Accelerator PilotNepovratna sredstva za podporo malim in velikim srednjim podjetjem z visokim tveganjem pri razvoju in trženju novih izdelkov, storitev in poslovnih modelov, ki bi lahko spodbudili gospodarsko rast.Višina sofinanciranja: do 70% oziroma od 0,5 mio € do 2,5 mio €; možnost sofinanciranja do 15 milijonov v primeru lastniškega vstopa EIC Sklada.Upravičenci: mala in srednje velika podjetja, samostojne prijave.Fast Track to InnovationNepovratna sredstva za projekte, ki razvijajo inovacije od demonstracijske stopnje (prototipa) do vstopa na trg.Višina sofinanciranja: do 70% oziroma do 3 mio €.Konzorcij, ki ga sestavlja med 3-5 partnerjev, lahko so podjetja vseh velikosti.Velikost projekta: od 0,5 mio € naprej.LIFE programNepovratna sredstva za projekte na področju varstva okolja, ohranjanja narave ter blaženja in prilagajanja podnebnim spremembam.Upravičenci: samostojni prijavitelji ali ...

Kljub pandemiji se poslovni stiki s LR Kitajsko nadaljujejo. Gospodarska zbornica Slovenije vabi zainteresirana slovenska podjetja, da prijavijo svojo udeležbo v novi video B2B konferenci s kitajskimi dobavitelji. V ponedeljek, 27. aprila od 10.00 ure naprej bo preko platforme ZOOM (www.zoom.us) potekala video konferenca med evropskimi podjetji in kitajskimi dobavitelji industrijske strojne in elektro opreme in izdelkov. Trideset kitajskih dobaviteljev iz kitajske province Shandong ponuja celo vrsto različnih izdelkov in opreme od CNC stružnic, obdelovalnih centrov, gradbene in kmetijske mehanizacije do električnih, kablov, solarnih celic, kolektorjev... Podroben opis vseh potencialnih sogovornikov skupaj z njihovimi izdelki in spletnimi povezavami se nahaja v prilogi. Če vas zanimajo uvodni kontaktni pogovori s kitajskimi dobavitelji, vas vabimo, da izpolnite priloženo prijavnico in nam jo najkasneje do ponedeljka, 20. aprila vrnete po elektronski pošti na naslov: marko.jare@gzs.si. Število mest za udeležence iz posamezne evropske države je omejeno. Pripeti dokumenti: Official Invitation Prijavni obrazec Seznam kitajskih podjetij

Tudi po uveljavitvi Zakona o intervencijskih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (t. i. Protikorona mega zakon) ostaja veliko dilem. Veliko vprašanj še nima enoznačnega odgovora. Kdo je upravičen do uveljavljanja nadomestil pri zavodu, kakšen je postopek uveljavljanja pravic, kako je z obračunom in izplačilom pravic po zakonu… Na izbrana vprašanja so na webinarju 15. aprila 2020 odgovarjale Metka Penko Natlačen, namestnica direktorja Pravne službe GZS, Urška Sojč, samostojna svetovalka v Pravni službi GZS, Cvetka Furlan, samostojna svetovalka v Pravni službi GZS in Ana Žemva Novak, samostojna svetovalka Infopike GZS. Pripeti dokumenti: Interventni ukrepi - Ana Žemva Novak PKP1 – kaj vemo in česa še ne - Cvetka Furlan

3DP PAN EU je spletno orodje za povezovanje ponudb in povpraševanja na področju 3D-tiskanja na območju EU, namenjena predvsem lažjemu povezovanju malim in srednjim podjetjem. Zaradi trenutne zdravstvene krize, ki jo povzroča virus Covid-19 številna podjetja in organizacije - medicinske in druge - doživljajo težave v dobavni verigi pri iskanju določenih delov ali komponent. Zato so področje uporabe razširili, da bi tako olajšali povezavo med ponudniki proizvodnih zmogljivosti 3D-tiskanja za naročila tretjih oseb ter zdravstvenimi ustanovami, proizvodnimi podjetji in drugimi podjetji / organizacijami, ki potrebuje izdelek ali storitev, temelječ na 3D tiskanju. Več informacij v angleškem jeziku najdete v pripetem pdf dokumentu oziroma na povezavi https://3dppan.eu/covid-19-matching.

Dopis Ministrstvu za okolje in prostor »Strateški svet za okolje pri GZS je v skladu z usmeritvami EU prepoznal stanje na področju ravnanja z nenevarnimi mineralnimi ostanki proizvodnje kot eno ključnih področij, kjer so potrebne določene spremembe v pristopih za njihovo večjo vključitev v krožno gospodarstvo. To bi bilo lahko v Sloveniji veliko učinkovitejše že na podlagi obstoječe pravne ureditve, če ne bi bilo razhajanj v njenem tolmačenju. Poznani primer Termita je sprožil domino učinek, zaradi katerega se predelovalci težje odločajo za opredelitev ostanka proizvodnje kot stranskega proizvoda ali za postopek pridobivanja dovoljenj. Povzročitelju oz. proizvajalcu je pravzaprav vseeno, če se ostanke proizvodnje snovi oz. materialov obravnava v režimu odpadkov ali stranskih proizvodov. Država mora z ustreznim sistemskim okvirom in politikami spodbujati optimalne rešitve. Podjetje se želi izogniti tveganju, za kar pa so pomembna jasna in nedvoumna pravila, tudi za presojo cenovnega vidika. Nagibanje k pretirano obsežnemu opredeljevanju, da gre za odpadek, nalaga podjetjem nepotrebne stroške in zmanjšuje privlačnost materialov, ki bi bili lahko vrnjeni v gospodarstvo. Napačna pa bi bila tudi druga skrajnost, po kateri bi preveč skopa ...

Odgovori Pravne službe GZS na izbrana vprašanja Webinar bo v sredo, 15. aprila 2020 ob 12.00 do 13.00 ure Tudi po uveljavitvi Zakona o intervencijskih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo ostaja veliko dilem. Veliko vprašanj še nima enoznačnega odgovora. Kdo je upravičen do uveljavljanja nadomestil pri zavodu, kakšen je postopek uveljavljanja pravic, kako je z obračunom in izplačilom pravic po zakonu … Vabimo vas, da se udeležite webinarja, na katerem bodo svetovalke Pravne službe in infopike nagovorile ključne teme. Posebej pa bodo opozorile tudi na tiste zadeve, na katere mora država šele podati jasne odgovore najkasneje ob uveljavitvi zakona. Sodelovali bodo: Metka Penko Natlačen, namestnica direktorja Pravne službe GZS Urška Sojč, samostojna svetovalka v Pravni službi GZS Cvetka Furlan, samostojna svetovalka v Pravni službi GZS Ana Žemva Novak, svetovalka Infopike GZS Za udeležbo na webinar, tudi v primeru, če boste njen gledalec, se morate predhodno prijaviti preko spodnjega spletnega obrazca. Zatem vam bomo poslali link, kjer boste webinar lahko samo spremljali ali pa tudi zastavili vprašanje. PRIJAVA NA WEBINAR >>>

Gospodarska zbornica Slovenije je danes, 9. aprila 2020, na predsednika Vlade RS ter na pristojne ministre (MGRT, MF, MDDSZ) naslovila predloge ukrepov za izboljšanje pogojev poslovanja podjetij v času epidemije koronavirusa. Sprejetje #PKP1 sicer pozdravlja, vendar pa predlaga nekatere spremembe, s katerimi je mogoče zakonsko podlago izboljšati tako, da bo učinek na ohranjanje delovnih mest in blaženje zahtevnih likvidnostnih razmer v gospodarstvu močnejši. Tako med drugim GZS izpostavlja: - Formula za upravičenost delodajalcev do povračil stroškov dela za zaposlene, ki čakajo na delo, ne bo zajela zelo pomembnega dela podjetij. Po oceni GZS več kot 80 % največjih slovenskih izvoznikov ne bo upravičenih do koriščenja ukrepov, kar pomeni, da bo njihova izvozna konkurenčna sposobnost upadla, zlasti v primerjavi s konkurenti iz držav, kjer imajo na voljo številne druge podporne ukrepe. - Zakon daje možnost prekinitve čakanja na delo na 7 zaporednih dni v mesecu. Ta določba je zelo rigidna in ne omogoča minimalne nujne fleksibilnosti glede na delovne procese, ki so po podjetjih različno organizirani. Zaradi možnosti večje uporabe tega instituta GZS predlaga, da se omogoča delo v 7 katerihkoli dneh v ...

Evropska komisija (EK) je 19. marca 2019 sprejela delovne programe za sofinanciranje skupnih projektov obrambne industrije v obdobju 2019–2020 v vrednosti do 500 milijonov EUR. Na podlagi sprejetega delovnega programa za razvoj obrambne industrije je 20. marca 2020 objavila drugi del razpisov za raziskovalne in razvojne projekte na obrambnem področju. Povezava do EDIDP razpisov se nahaja na spletnem naslovu >>> EDIDP (European Defence Industrial Development Programme) je dostopen na povezavi >>>   Za namen priprave prijave na razpise bo EK predvidoma 28. aprila 2020 izvedla informativni dan (InfoDay). Navedeni termin še ni dokončno potrjen zaradi situacije s COVID-19. O potrjenem terminu za izvedbo informativnega dneva boste pravočasno obveščeni.  Morebitna vprašanja lahko posredujete na e-naslov: EC-EDIDP-PROPOSALS@ec.europa.eu

»Ne ponovimo napake, ki smo jo naredili ob krizi '91, ko so podjetja, v interesu kratkoročnega preživetja, ukinila razvojne oddelke in aktivnosti. Nasprotno, predlagam, da krizo izkoristimo za razvojno in še posebej digitalno preobrazbo, da »preživetveno« usmerjenim ukrepom, ki so nujni in predpogoj, dodamo še razvojne, saj bomo na ta način ne samo bolj pripravljeni za nov zagon, ki bo slej kot prej prišel, ampak bomo hkrati tudi bolj odporni (resilient). Jutrišnji povratek k »normalnemu« bo seveda drugačen kot je bil, a bo neminovno, še bolj kot dosedaj, temeljil na digitalnih rešitvah in znanju«, je ključno sporočilo prispevka dr. Petra Wostnerja  ob izbruhu epidemije koronavirusa. Prispevek je v celoti dostopen na povezavi >>>

Izjava GZS - Združenja kovinskih materialov in nekovin ter Strateškega sveta za metalurgijo Ljubljana, 23. marec 2020 - V podjetjih, članih GZS - Združenja kovinskih materialov in nekovin (GZS-ZKMN) ter podjetjih, povezanih v Strateški svet za metalurgijo (SSM), pozorno spremljamo vsa dogajanja v zvezi s širjenjem okužbe s koronavirusom (SARS CoV-2) tako doma kot v svetu. Zavedamo se, da moramo v razmerah epidemije/pandemije ravnati družbeno odgovorno. Zato sta ob hkratnem prizadevanju za dolgoročno ohranitev delovnih mest varnost in zdravje zaposlenih naša največja odgovornost in prednostna skrb.  V podjetjih, kjer glede na naravo dela ni mogoče, da bi vsi zaposleni delali od doma, poslujemo v skladu s priporočili ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravka Počivalška z dne 17. 3. 2020, ki pravi, da ustavljanje proizvodnje ni smiselno tam, kjer so delodajalci sprejeli ustrezne ukrepe za preprečevanje širjenja okužbe.  Tako tudi pri zagotavljanju nemotenih proizvodnih procesov v naših podjetjih dosledno uveljavljamo in aktivno izvajamo vse potrebne ukrepe za varovanje zdravja in za varnost zaposlenih ter za preprečevanje širjenja okužbe s koronavirusom. Obenem svoje zaposlene ves čas ozaveščamo in opozarjamo, da se naj vedejo odgovorno ...

Vsi dogodki so zaradi epidemije koronavirusa do nadaljnjega prestavljeni ali odpovedani. Razstava Ko zapoje kovina v Narodnem muzeju je podaljšana do konca avgusta, razstava Future Materials na GZS pa bo predvidoma jeseni 2020. Na  spletni strani GZS Poslovni nasveti v času koronavirusa  si pod zavihkom VIDEI lahko ogledate posnetke webinarjev, videokonferenc, online delavnic in pogovorov s strokovnjaki.

Na sestanku na temo ravnanja z nenevarnimi mineralnimi odpadki v Sloveniji, ki je pod okriljem SRIP-a MATPRO potekal 13. 2. 2020 na GZS, smo se dogovorili, da bomo zbrali podatke o skupnih količinah in lastnostih mineralnih nenevarnih odpadkov, ki nastajajo pri udeležencih na sestanku. Podatki posameznih podjetij bodo ostali tajni, uporabljali bomo le agregirane podatke, z namenom dogovarjanja z Ministrstvom za okolje in prostor (MOP) pri iskanju rešitev. Poleg pobude za ureditev stanja ravnanja s temi odpadki v Sloveniji smo predstavniki GZS imeli na to temo 28. 2. 2020 tudi sestanek s predstavniki MOP-a. Med pripombe, ki smo jih posredovali na ZVO-1k v medresorskem usklajevanju do 6. 3. 2020, smo vključili tudi poziv k dopolnitvi 20. c člena osnutka in predlagali, da se doda možnost, ki jo ponuja direktiva 20/98/EC, kjer je zapisano, da kadar merila niso bila določena na ravni Unije ali na nacionalni ravni, lahko država članica odloča za vsak primer posebej, ali pa sprejme ustrezne ukrepe, da preveri, da so nekateri odpadki prenehali biti odpadki. Na MOP smo poslali tudi predlog nemškega predpisa, ki je bil notificiran na ...

Vlada Republike Slovenije pripravlja vrsto ukrepov za pomoč podjetjem zaradi širjenja bolezni COVID-19. Da bi določili obseg programov in  potrebnih sredstev za izvedbo ukrepov, pripravljamo oceno  o obsegu posledic in številu gospodarskih subjektov, ki so že poslovno prizadeti oz. pričakujejo, da bodo v naslednjih mesecih imeli težave v poslovanju iz navedenega razloga. Zato je Gospodarska zbornica Slovenije za podjetja pripravila VPRAŠALNIK o posledicah korona virusa (SARS-Cov-2), oz. bolezni COVID 19 >>> Vaši odgovori nam bodo pomagali pripraviti čim bolj objektivno oceno potrebnih ukrepov in sredstev za njihovo izvedbo.      

Vlada Republike Slovenije je konec februarja sprejela nov Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt Republike Slovenije (NEPN), ki določa energetske cilje, politike in ukrepe Slovenije do leta 2030. V prihodnjih dneh bo Slovenija dokument posredovala v Bruselj. Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) smo s sprejetim načrtom lahko zadovoljni, saj so - drugače kot v verziji NEPN 4.1, ki je bila dana v javno razpravo - v njem upoštevane ključne pripombe in sugestije gospodarstva, ki smo jih izpostavljali v dialogu s pristojnimi institucijami.   Dosegli smo: - vključitev izrabe vodnih virov že v prvem desetletju do leta 2030, saj se je v NEPN-u ponovno odprla možnost izgradnje HE na srednji Savi, konkretno HE Trbovlje in HE Suhadol in dokončanje HE Mokrice kot zadnje HE na spodnji Savi na meji s Hrvaško, - vključitev instrumenta »institut javne koristi na varovanih območjih, skladno z EU zakonodajo in sodno prakso EU« za lažje umeščanje, - upoštevano je naše priporočilo po jasni opredelitvi industrije, ki se deli na ETS zavezance in ostalo industrijo, in bolj jasnimi, ločenimi cilji zanje, ...

Po ocenah Analitike GZS bo hitra rast okuženih z koronavirusom na kratek rok precej precej poslabšala dinamiko v slovenski storitveni menjavi (manj prihodov tujcev v Slovenijo ter manj potovanj Slovencev v tujino), predvsem v segmentu turizma, tudi logistike. Tako ocenjujejo, da bo v 1. četrtletju 2020 rast slovenskega BDP zaradi koronavirusa nižja za okoli 0,2 odstotni točki (25 mio EUR bo zaradi tega BDP nižji). Rast bo tako znašala po naši osrednji oceni pri 2,6 % (spodnja meja: 2,4 % in zgornja meja: 2,8 %). Ocena za 2. četrtletje in 2020 je trenutno težko podati zaradi nepredvidljive narave širjenja koronavirusa in s tem povezanimi odzivi evropskih držav v soseščini (vpliv na počasnejši prehod ljudi in blaga ali morda celo zaprtje mej, kar je po naši oceni manj verjeten scenarij, ne moremo pa ga povsem izključiti). Po do sedaj razpoložljivih podatkih se bo rast v 2. četrtletju 2020 dodatno upočasnila, vendar je za dobro oceno smiselno počakati 2-3 tedne, ko bo znan razvoj dogodkov v povezavi z koronarivrusov po evropskih državah. Na predelovalno dejavnost ima koronavirus vpliv preko previdnejšega odnosa ključnih ...

Najnovejša verzija Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta 5.0 je bolj realna in jasna kot verzija 4.1, še vedno pa ne v celoti dosegljiva. Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) sicer določene vsebine pozdravljajo, po drugi strani pa opozarjajo na nekaj slepih peg, ki jih je pred zeleno lučjo s strani gospodarstva potrebno ponovno pretehtati. Predstavljajo namreč veliko tveganje tako za gospodarstvo kot za Slovenijo v celoti. Zato apelirajo, da pripravljalci NEPN v naslednjih dneh nadaljujejo z usklajevanjem.GZS je svoje pripombe danes, 26. 2. 2020, posredovala v kabinet predsednika vlade ter pristojnim ministrstvom - MGRT, MzI in MOP. Dopis si lahko preberete na povezavi >>> Izjava generalne direktorice GZS mag. Sonje Šmuc v zvezi z NEPN 5.0 za tv.GZS

Vabimo vas, da se nam pridružite na kadrovski konferenci, kjer bomo predstavili trenutne razmere in izzive na področju kadrovskega razvoja: razmere na trgu dela, izobrazbeno strukturo, vpis v šole, izobraževanje odraslih, razvoj in načrtovanje kadrov v podjetjih, napovedovanje kompetenc prihodnosti. Prijavni obrazec >>> Program konference 9.00 – 9.20 Uvodni nagovor, generalna direktorica GZS Sonja Šmuc Pozdrav predstavnika Vlade RS - MIZŠ, MGRT, MDDSZ ...

Obveščamo vas, da je odprt Razpis 3DP Pilot 2020 za nove projektne ideje (3DP Pilot 2020’s Call for new Project Ideas). Kot je znano, je oktobra 2019 začela delovati Pilotna platforma 3DP za iskanje in izvajanje novih medregionalnih projektov; rezultati so bili zelo obetavni: za vsako predlagano projektno idejo je vsaj 6 regij (in vsaj 10 organizacij) izrazilo zanimanje za nadaljnje sodelovanje na predlaganih območjih.Zdaj se začenja razpis 2020 za nove ideje. Partnerji, ki jih zanima predložitev nove ideje, so vabljeni, da izpolnijo obrazec na povezavi: https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSfJRgxVpajCEBPFeCxGgT6Y38b7s7pxZds9phbK-ftEXyatPA/viewform?usp=pp_url. Več informacij objavljamo v pdf dokumentu >>>Članom SRIP-a bomo več informacij podali na posebni delavnici. O točnem datumu vas bomo še obvestili.

Združenje kovinskih materialov in nekovin vas skupaj s partnerji vljudno vabi, da se udeležite delegacije na temo dgitalne transformacije, asistenčnih sistemov in umetne inteligence v Smart Learning Factory, v Augsburgu, v Nemčiji od 22. do 23. aprila 2020Prednost delegacije je pridobivanje praktičnih znanj s področja digitalizacije podjetij in avtomatizacije procesov v enem od najboljših učnih centrov za to področje v Evropi - Smart Learning Factory iz Augsburga. Delavnice temeljijo na praktičnem delu posameznika in na pridobivanju znanj za samostojno implementacijo digitalizacije in avtomatizacije procesov v organizaciji.Partnerji; GZS – Združenje kovinskih materialov in nekovin SRIP MATPRO OC MAT 2.0 ReMark!Solution Kontakt ReMark!Solution: ga. Alexandra Tičar, Tel: +386 (0)70 484 124 Kontakt GZS:  Ani Skubic, GSM 041/ 981 410   Delavnica po potekala v: Apt Advanced Production Training GmbH Am Technologiezentrum 5 86159 Augsburg https://productiontrainings.com/PROGRAM DELEGACIJE Skupina se bo v Smart Learning Factory udeležila 3 modulov praktičnih delavnic: Digitalna transformacija, Umetna inteligenca in Asistenčni sistemi ter ob zaključku usposabljanja prejela certifikat. Hkrati bo izveden skupni ogled tovarne ...

Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) obvešča vse zainteresirane, da podaljšuje javno obravnavo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu okolja za dodatna dva tedna, do 6. 3. 2020. Objavljena javna obravnava na eDemokraciji >>>

Ljubljana, 19. februar 2020 – Člani Strateškega sveta za metalurgijo (SSM) so na današnji 12. seji svoje izzive in predloge rešitev za doseganje evropskih ciljev za zeleno prihodnost do 2050, ki bodo močno vplivali na slovensko industrijo, predstavili ministroma za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravku Počivalšku in za okolje in prostor Simonu Zajcu. Posebej so ministra, ki opravljata tekoče posle, opozorili na aktualni Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN). Pridružujejo se stališču GZS, da sedanja verzija dokumenta namesto stabilnega, predvidljivega in konkurenčnega poslovnega okolja ponuja energetsko revščino državljanom in izgon pomembnega dela industrije.   Poudarili so, da so slovenska metalurška podjetja po energetski učinkovitosti svojih proizvodnih procesov in z nizkimi izpusti toplogrednih plinov (TGP) med najboljšimi na svetu. V svojih procesih uporabljajo trenutno najboljše dostopne tehnike in aktivno vlagajo v izdelke z nizkim oz. ogljično nevtralnim odtisom. Za prihodnost planeta je krožno gospodarstvo edina logična usmeritev, zato pozdravljajo usmeritve Evropskega zelenega dogovora, pri čemer pa slovensko državo pozivajo, da si Slovenija kot izrazito izvozno usmerjena država ne more privoščiti, da bi pogoje za gospodarstvo zaostrila bolj kot druge države.   »V industriji ...

Predlog novega Zakona o varstvu okolja je do 19. februarja že drugič v javni obravnavi, saj je ministrstvo v prvem poizkusu prejelo izredno veliko pripomb na zakon. Po sedmih mesecih tišine je ministrstvo, kljub zelo obsežni tematiki, omogočilo samo skrajšano, 14-dnevno javno razpravo. Nenavadna naglica pri tako pomembnem zakonu vzbuja v strokovnih in gospodarskih krogih nezaupanje in zadržanost. Da gre za še en vladni predlog zakonskih sprememb, ki niso dovolj premišljene, izhaja iz dveh dejstev: -        na GZS po hitrem pregledu ocenjujemo, da so bili že julija podani predlogi gospodarstva ter strokovne in tehnična javnost večinoma prezrti (kar postavlja pod vprašaj smiselnost javnih razprav in pozive ministrstva, da deležniki podamo svoje pripombe in predloge), -        sama oblika predloga zakona, ki je obsežen in nepregleden, je celo brez oštevilčenih strani, kar kaže na hitrost in površnost pri pripravi (prepričani smo, da bi tako pripravljeno vlogo ARSO zavrnilo).  Če je v skrajšanem obdobju, ki je na voljo za ponovno podajanje pripomb, že težko ugotoviti, katere pripombe so bile sploh upoštevane (in zakaj niso bile), je še težje oceniti, kako bodo nove predlagane ...

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je  konec januarja pozvala, da se dokument NEPN 4.1 zavrne, saj je škodljiv tako za konkurenčnost gospodarstva kot za blaginjo prebivalcev Slovenije.  Na povezavi >>> je objavljen dopis, ki ga je GZS naslovila na predsednika Vlade RS ter na ministre za gospodarski razvoj in tehnologijo, infrastrukturo ter okolje in prostor .  Še pred zaključkom javne obravnave, 14. 2. 2020,  je GZS na pristojne institucije posredovala svoje STALIŠČE IN PREDLOGE GLEDE NACIONALNEGA ENERGETSKEGA IN PODNEBNEGA NAČRTA >>>, v katerem poziva k pripravi NEPN 5.0, ki naj uskladi naše energetske možnosti in s tem ob spoštovanju trajnosti ohrani zanesljivo oskrbo z energijo ob konkurenčnih cenah ter prilogo z izračuni in pojasnili.  V nadaljevanju objavljamo  stališča nekaterih gospodarstvenikov in direktorjev GZS - združenj dejavnosti: :  <iframe width="280" height="157" src="https://www.youtube.com/embed/p9oGjCGtUAc" frameborder="0" allow="accelerometer; autoplay; encrypted-media; gyroscope; picture-in-picture" allowfullscreen><iframe width="280" height="157" src="https://www.youtube.com/embed/p9oGjCGtUAc" frameborder="0" allow="accelerometer; autoplay; encrypted-media; gyroscope; picture-in-picture" allowfullscreen><iframe width="280" height="157" src="https://www.youtube.com/embed/p9oGjCGtUAc" frameborder="0" allow="accelerometer; autoplay; encrypted-media; gyroscope; picture-in-picture" allowfullscreen><iframe width="280" height="157" src="https://www.youtube.com/embed/p9oGjCGtUAc" frameborder="0" allow="accelerometer; autoplay; encrypted-media; gyroscope; picture-in-picture" allowfullscreen><iframe width="280" height="157" src="https://www.youtube.com/embed/p9oGjCGtUAc" frameborder="0" allow="accelerometer; autoplay; encrypted-media; gyroscope; picture-in-picture" allowfullscreen><iframe width="280" height="157" ...

Še pred zaključkom javne obravnave, 14. 2. 2020,  je GZS na pristojne institucije posredovala svoje STALIŠČE IN PREDLOGE GLEDE NACIONALNEGA ENERGETSKEGA IN PODNEBNEGA NAČRTA >>>, v katerem poziva k pripravi NEPN 5.0, ki naj uskladi naše energetske možnosti in s tem ob spoštovanju trajnosti ohrani zanesljivo oskrbo z energijo ob konkurenčnih cenah. Po mnenju GZS sedanja verzija (NEPN 4.1.) ne gradi samostojne in neodvisne Slovenije, temveč jo spravlja v odvisnost od tuje tehnologije, tujega znanja in tuje energije in namesto stabilnega, predvidljivega in konkurenčnega poslovnega okolja ponuja energetsko revščino državljanom in oslabitev konkurenčnosti industrije. Več v PRILOGI Z IZRAČUNI IN POJASNILI >>> V svojem stališču je GZS med drugim zapisala, da je NEPN 4.1 razočaral. Cilji so ambiciozni, poti do njih pa nerealne, predrage in bodo posledično povzročile preveč žrtev na strani prebivalstva in gospodarstva. Toda lahko bi bilo drugače. Ob bolj realnem scenariju, ki upošteva naravne danosti Slovenije in domače znanje, so lahko cilji OVE in TGP višji, lažje in ceneje dosegljivi, zaradi česar bi ohranili konkurenčnost slovenskega gospodarstva ter bolje obvladovali energetsko revščino prebivalstva. Vse, kar bo ...

SRIP MATPRO je z revidiranim Akcijskim načrtom že 7. februarja oddal prijavo na 3. fazo delovanja, ki bo trajala do 30. septembra 2022. Revizija Akcijskega načrta bo objavljena na spletnih straneh SRIP-a MATPRO po zasedanju Delovne skupine državnih sekretarjev za izvajanje Slovenske strategije pametne specializacije (S4)..

Pod okriljem SRIP MATPRO vas vabimo na delovni sestanek na temo ravnanja z nenevarnimi mineralnimi odpadki v Sloveniji. KDAJ: četrtek, 13.2.2020 s pričetkom ob 13.00 uri KJE: učilnica G, IV/V. medetaža GZS, Dimičeva 13 Ljubljana. Strateški svet za okolje pri GZS je prepoznal stanje na področju ravnanja z nenevarnimi, mineralnimi odpadki kot eno ključnih področij, kjer so potrebne sistemske spremembe, ki bi podpirale koristno uporabo odpadkov s primernimi nenevarnimi lastnostmi za določene namene v gradbeništvu, v duhu krožnega gospodarstva. Vabimo vas na delovni sestanek, kjer bi se pogovorili o obstoječem stanju na področju ravnanja s temi odpadki, z vidika dejanske možnosti trenutnega ravnanja in porasta stroškov ravnanja z njimi v zadnjem letu. Dotaknili bi se možnosti zmanjševanja in preprečevanja nastajanja teh odpadkov pri povzročiteljih, ter izoblikovali skupna stališča in pričakovanja deležnikov vrednostne verige glede tega problema. Na MOP je GZS 18. novembra 2019 naslovil pobudo za spremembo Uredbe o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov in Uredbe o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih nevarnih snovi v tleh. Menimo, da bi z ustrezno spremembo obeh predpisov omogočili koristno izrabo odpadkov in preprečili njihovo kopičenje pri ...

Ljubljana, 31. januar 2020 – Člani Strateškega sveta GZS za okolje so na ustanovni seji kritično razpravljali zlasti o predlaganem nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu (NEPN), odprli pa so tudi druga, za gospodarstvo trenutno najbolj pereča okoljska vprašanja, kot so ravnanje z odpadki, vključno s termično obdelavo odpadkov, ter okoljevarstvena dovoljenja.   Osrednja tema današnje ustanovne seje Strateškega sveta za okolje je bil predlagani nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN). Udeleženci so opozorili predvsem na njegove nerealno visoko zastavljene cilje, pri čemer so poudarili, da je predlagana pot za dosego takšnih ciljev hkrati tudi izjemno izključujoča za industrijo. Po besedah predsednice strateškega sveta Vesne Nahtigal in direktorice GZS-Službe za varstvo okolja Antonije Božič Cerar ne smemo pozabiti, da nedavno sprejeti evropski zeleni dogovor v ospredje postavlja prav energetsko intenzivno industrijo kot temelj prehoda v nizkoogljično krožno gospodarstvo, naša država pa se tej industriji - ki sodi v sam svetovni vrh in zgledno sledi zahtevam, ki jih prinaša prehod v brezogljično družbo - v veliki meri odpoveduje.Strinjali so se tudi z ugotovitvami s seje Strateškega sveta GZS za energetski prehod, da ...

Do sredine februarja je v javni obravnavi Nacionalni energetsko-podnebni načrt (NEPN). GZS je  danes, 31. januarja na predsednika Vlade RS ter na ministre za gospodarski razvoj in tehnologijo, infrastrukturo ter okolje in prostor naslovila poziv, da se dokument NEPN 4.1 zavrne, saj je škodljiv tako za konkurenčnost gospodarstva kot za blaginjo prebivalcev Slovenije. GZS je pri tem izrazila ogorčenje nad potekom priprav in predstavitve NEPN. Kljub našemu aktivnemu angažmaju za izbor najboljše poti za doseganje brezogljične družbe je namreč vidik gospodarstva v tem pomembnem dokumentu zanemarjen. Pripombe in sugestije gospodarstva so ostale popolnoma prezrte.  Sprejem takega dokumenta bo oslabil konkurenčnost slovenskega gospodarstva in povzročil izgon marsikatere tradicionalne energetsko intenzivne panoge v Sloveniji, za katere si sicer EU prizadeva, da bi ostale v Evropi. Zato GZS nasprotuje pošiljanju NEPN 4.1 v Bruselj in zahteva, da se dopolni tako, da bo uravnotežil okoljska pričakovanja s socialnimi in ekonomskimi.  Dopis predsedniku Vlade je objavljen na povezavi >>>. Generalna direktorica GZS mag. Sonja Šmuc o NEPN 4.1

Uradno poteka zadnja javna razprava na temo Nacionalnega energetsko-podnebnega načrta Republike Slovenije. Uradno, ker dosedanje izkušnje kažejo, da ta postopek poteka le formalno. Vsi utemeljeni in konstruktivni predlogi gospodarstva, ki jih je podala GZS, so ostali prezrti. Zadnja verzija dokumenta je še vedno nedosledna in mestoma celo protislovna. Kljub temu pa je razbrati, da snovalci NEPN odpisujejo slovenska energetsko-intenzivna podjetja in 30.000 delovnih mest, ki jih ta zagotavljajo. Pričakovati je, da se bo električna energija močno podražila, po nekaterih napovedih celo za 100 % ali več. S tega vidika NEPN napoveduje močan porast energetske revščine gospodinjstev oziroma širšega prebivalstva. V javnosti se ustvarja vtis, da ukinitev energetsko-intenzivne industrije terja novi Evropski zeleni dogovor. Velja pa ravno nasprotno. Tam je zapisano, da so »energetsko-intenzivne industrije, kot so jeklarstvo, kemija in cement, nepogrešljivi del gospodarstva Evrope, saj oskrbujejo številne ključne verige vrednosti. Razogljičenje in modernizacija tega sektorja je nujna.« Slovenija se je zavezala, da bo med prvimi v Evropi naredila prehod v krožno gospodarstvo. Če želimo, da bo naša prihodnost ne le podnebno nevtralna, ampak tudi krožna ter družbeno odgovorna, mora energetsko intenzivna industrija nujno ...