Na delovnem sestanku, ki je potekal 20. maja 2020, so bile potrjene smernice in načrt izvedbe aktivnosti za razvoj človeških virov v 3. fazi izvajanja partnerstva SRIP MATPRO. Aktivnosti bodo osredotočene na preverjanje vzdržnosti opredeljenih potreb po kompetencah in opredelitev novih profilov ter novih potreb po kompetencah. Upoštevane bodo tudi novosti, ki jih je prinesel COVID-19 in spremembe, ki so zaradi tega nastale tako na tehnološko-procesnem področju kot tudi na osebnem in medosebnem področju. Osredotočali se bodo tudi na nove tehnologije, strokovne smernice in trende na fokusnih področjih ter širše opredeljeno zaščito in zagotavljanje zdravja na delovnem mestu, ergonomijo in vpliv teh na procese.

Ljubljana, 21. maj 2020 – Kot je sporočila Slovenska tiskovna agencija (STA), bo minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek bo koaliciji predlagal, da v tretjem protikoronskem paketu podaljšajo subvencioniranje čakanja na delo za en mesec tudi za avtomobilsko industrijo, so povedali po današnjem srečanju v Ljubljani. Hkrati bodo iskali rešitve, da bi tej industriji omogočili vlaganja v raziskave, razvoj in inovacije. Srečanja se je udeležila tudi generalna direktorica GZS Sonja Šmuc, prisotna je bila zudi koordinatorka SRIP-a MATPRO in izvršna direktorica GZS za industrijsko politiko Vesna Nahtigal. Celoten članek je dostopen na STA krog >>> Odmevi v medijih: - Dnevnik (TVS): Z avtomobilsko industrijo povezanih 40.000 delovnih mest >>> - Odmevi (TVS): Počivalšek obljubil pomoč avtomobilski industriji >>> - Delo: Avtomobilski dobavitelji: Za podaljšanje ukrepa čakanja na delo >>> - Večer: Avtomobilski industriji bi podaljšali čakanje na delo še za en mesec >>> - 24ur.com: Srečanje predstavnikov avtomobilske industrije in Počivalška konstruktivno >>> - SiolNET: Strah pred 10 tisoč odpuščanimi: šli so k ministru, k

POZOR: podatki zaradi spremenujene metodologije niso primerni za analizo! Povprečna bruto plača pri pravnih osebah se je v mesecu marcu 2020 medletno povečala za 0,3 %, od tega predvsem zaradi rasti v sektorju država (4,9 %), medtem ko je v zasebnem sektorju upadla za 1,4 %. Zaradi ugodnega učinka davčnega bremena, ki je nastal zaradi nižjih bruto plač, se je povprečna neto plača povečala za 1,6 %, od tega v sektorju država za 5,6 % in v zasebnem za 0,1 %. Znižanje povprečne bruto plače v zasebnem sektorju je bilo v precejšnji meri posledica sprejetih ukrepov države, povezanih z epidemijo COVID-19 (predvsem izplačil nadomestil plače v breme države v primeru napotitve zaposlenih oseb na začasno čakanje na delo). Po metodologiji statističnega raziskovanja ta nadomestila niso vključena v bruto in neto plačo, saj plača zajema le tisti del prejetih izplačil, ki so bila izplačana v breme (iz sredstev) delodajalca. S tega vidika so ti podatki neprimerni za analizo, saj vključujejo pri številu zaposlenih nespremenjeno število oseb (imenovalec), pri bruto plačah (števec) pa le tisti del plače, ki je bil ...

Evropska komisija je aprila objavila razpis za zbiranje predlogov projektov za sofinanciranje iz programa LIFE za leto 2020. Za financiranje projektov s področij ohranjanja narave, varstva okolja in učinkovite rabe virov ter podnebnih ukrepov je na voljo dobrih 450 milijonov evrov. Letos je kar precej novosti, ki so predvsem posledica ukrepov zaradi razglašene pandemije virusa COVID-19. Razpis vključuje sofinanciranje tradicionalnih in integriranih projektov ter projektov tehnične pomoči.Razpisno dokumentacijo in vse novosti najdete na spletni strani Evropske komisije >>>

Evropska komisija zbira preko javnega posvetovanja do 3. junija mnenja in predloge o predlogu pravil za vzpostavitev novega mehanizma za financiranje projektov s področja obnovljivih virov energije. Glavni cilj mehanizma bo spodbuditi države članice k tesnejšemu sodelovanju pri uresničitvi nacionalnih in skupnih ciljev. Nov mehanizem naj bi prav tako pripomogel k bolj stroškovno učinkoviti izvedbi projektov za izrabo obnovljivih virov energije v EU na območjih, kjer so geografske in naravne danosti za to boljše.Več informacij >>>

Green Deal razpis bo spodbudil raziskave in inovacije za spodbujanje pravične in trajnostne družbene tranzicije, katere cilj je 'leaving nobody behind'. Pričakuje se, da bodo projekti relativno hitro dali oprijemljive in vidne rezultate ter pokazali, kako lahko raziskave in inovacije zagotovijo konkretne rešitve za glavne prednostne naloge Green Deal, zato bo razpis podpiral pilotne aplikacije, predstavitveni projekti in inovativni izdelki, inovacije za boljše upravljanje zelene in digitalne tranzicije, inovacije v družbeni in vrednostni verigi. Razpis poleg tehnološkega razvoja in demonstracije spodbuja eksperimentiranje in socialne inovacije k novim načinom vključevanja civilne družbe in opolnomočenja državljanov. Razpis bo v zvezi s trenutno pandemijo prispeval k zelenemu okrevanju ter k večji družbeni odpornosti, na primer v kmetijstvu, pospeševanju biotske raznovrstnosti obnovljivih virov energije, čistemu prometu in prehodu k čisti in krožni industriji. Več informacij >>>

Nezaželeno uhajanje plastike v okolje je ena ključnih tematik, povezanih z odgovornim ravnanjem z okoljem. Plastični proizvodi za enkratno uporabo predstavljajo po številu približno polovico vseh morskih odpadkov, najdenih na evropskih obalah. Kateri so že dogovorjeni ukrepi EU na tem področju? Kako se odzivajo in pripravljajo podjetja na preprečevanje tovrstnega onesnaženja? O teh in podobnih vprašanjih bomo razpravljali na tradicionalnem, že 19. Okoljskem dnevu gospodarstva z naslovom S plastiko po pameti - nekoč je bila plastika za enkratno uporabo ... Dogodek bo potekal v petek, 5. junija 2020, s pričetkom ob 9.30 uri preko aplikacije Zoom. Konferenca bo tokrat mednarodna, z vrhunskimi strokovnjaki in govorci iz vse Evrope. Zato bo dogodek potekal v angleškem jeziku. Dogodek bo dinamičen ter bo omogočal druženje in mreženje znotraj virtualnega sveta.V ta namen bosta po plenarnem delu organizirani tematski delavnici, kjer boste lahko spoznavali druge udeležence ter poglabljali svoja znanja in poznanstva. Več o dogodku >>> Prijava >>>

Projekt DRIVES (Development and Research on Innovative Vocational Educational Skills) bo zagotovil rešitve za človeški kapital v celotni avtomobilski dobavni verigi z ustanovitvijo zavezništva za avtomobilski sektor, ki bo zajemalo vse ravni vrednostne verige (proizvodnja vozil, avtomobilski dobavitelji in prodaja avtomobilov in poprodajne storitve). S pomočjo partnerskih mrež bodo rezultate projekta razširili na več kot 300 združenj in združili več kot 270.450 podjetij vseh velikosti, kar predstavlja več kot 7 milijonov delavcev. Več o projektu >>>

Na dveh delovnih skupinah socialnih partnerjev, imenovanih na Ekonomsko-socialnem svetu (ena na MGRT, druga na MDDSZ), je danes (18. 5. 2020) tekla razprava o vsebinah tretjega protikoronskega paketa (#PKP3). Udeleženci, med njimi predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), so obravnavali predvsem tematike, vezane na ukrep subvencioniranja skrajšanega delovnega časa in podaljšanje ukrepa čakanja na delo. V primeru potrditve obeh ukrepov bi imela prizadeta podjetja možnost kombinacije obeh ukrepov, kar bi olajšalo poslovanje v naslednjih mesecih, s tem pa tudi ohranilo delovna mesta, za kar si prizadevajo na GZS. V pogovorih so se zavzemali predvsem za to, da bi bilo za zagotavljanje ukrepa skrajšanega delovnega časa zagotovljenih dovolj finančnih sredstev, tako evropskih kot proračunskih. Poleg zadostnih sredstev je bila glavna zahteva, da mora biti postopek enostaven in učinkovit, tako da bo olajšal likvidnostno sliko podjetij. Pri ukrepu čakanja na delo so poudarjali nujnost podaljšanja za vsaj 2 do 3 mesece, in to v vseh dejavnostih. Konkretnejša vsebina ukrepov bo znana, ko bo pripravljen čistopis paketa in ga bo obravnavala Vlada RS.

14. maja so se koordinatorji SRIP-ov on-line sestali z ekipo S4 - Sektor za koordinacijo pametne specializacije Službe Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Sektor po novem vodi mag. Bojan Suvorov, ki je zamenjal dr. Petra Wostnerja, in je bil pred tem direktor direktorata za kohezijsko politiko, tako da je ves čas spremljal delo, ki ga je opravljala ekipa S4. Kot je povedal mag. Suvorov, je pametna specializacija pridobila na pomenu in poudaril, da je bilo na tem področju opravljenega že veliko dela, na katerem bo mogoče graditi naprej. Naslednji delovni sestanek bo že potekal v živo, predvidoma 3. junija.

Vlada Republike Slovenije je na dopisni seji v četrtek, 14. maja 2020 z Odlokom o preklicu epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) preklicala epidemijo covid-19. Ker še vedno ostaja nevarnost širjenja nalezljive bolezni COVID-19, se – ob strokovni utemeljenosti – še vedno uporabljajo splošni in posebni ukrepi, sprejeti na podlagi Sklepa o uporabi ukrepov, ki jih določa Zakon o nalezljivih boleznih, pri epidemiji COVID-19. Odlok se začne uporabljati z 31. majem 2020.

Slovenski podjetniški sklad je 8.5.2020 v Ur.l. RS št. 65/2020 objavil spremembe javnega razpisa z oznako P1 plus 2020 – Garancije Sklada za bančne kredite s subvencijo obrestne mere. Glavna novost se nanaša na vzpostavljeno novo kreditno - garancijsko linijo z oznako C.19 – Mikrogarancije za MSP – kritje škode zaradi virusa COVID-19, to pomeni, da podjetje lahko kandidira za mikrogarancije – financiranje samo obratnih sredstev le v primeru, kadar je iz poslovnega načrta podjetja razvidno, da podjetje ta sredstva potrebuje za razvoj oz. širitev dejavnosti in s tem za krepitev podjetniške aktivnosti ali za namen premagovanja finančnih težav pri poslovanju, nastalih zaradi virusa COVID-19. Več informacij >>>  

Gospodarska zbornica Slovenije, Trgovinska zbornica Slovenije, Združenje delodajalcev Slovenije in Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije so skupaj oblikovali PREDLOGE DELODAJALSKIH ORGANIZACIJ ZA #PKP3 >>>,  nabor dodatnih ukrepov za omilitev posledic epidemije covid-19 >>>. Opozarjajo namreč, da bo večina podjetij posledice epidemije čutila vsaj še nekaj mesecev. Nekateri predlogi so kratkotrajnejšega značaja in vezani na čas izrednih razmer, za druge pa si delodajalske organizacije zavzemajo za to, da bi bili vključeni v trajnejše sistemske zakonodajne spremembe. Med drugim GZS, TZS, ZDS in ZDOPS predlagajo: na področju trga dela: subvencioniranje skrajšanega delovnega časa, s čemer bi znatno omejili naraščanje brezposelnosti, ter poenostavitev postopka odreditve dela od doma/drugega dela v izjemnih okoliščinah tudi za čas po epidemiji. na finančnem področju ukrepe, kot so pomoč najbolj prizadetim panogam, širitev pozavarovanja terjatev na slovenski trg ter odkup terjatev. Predlagajo tudi ustanovitev investicijskega sklada za pospešitev investicij. Prav tako bi država morala subvencionirati del najemnin poslovnim subjektom, ki so bili prizadeti zaradi sprejetih vladnih odlokov. S temi ukrepi bi zagotovili tako stabilizacijo poslovanja v najbolj prizadetih dejavnostih kot tudi krepitev domačega gospodarstva. Med ...

MEGA KORONA ZAKON – ODGOVORI NA NAJPOGOSTEJŠA VPRAŠANJA (13.5.2020) Odgovori na vprašanja so pripravljeni na podlagi dne 10.4.2020 objavljenega ZAKONA O INTERVENTNIH UKREPIH ZA ZAJEZITEV EPIDEMIJE COVID-19 IN OMILITEV NJENIH POSLEDIC ZA DRŽAVLJANE IN GOSPODARSTVO (ZIUZEOP), v nadaljevanju MEGA Korona zakon ter njegovih sprememb in dopolnitev (ZUIZEOP-A), objavljenih 30.4.2020. Odgovore so pripravile samostojne svetovalke v Pravni službi GZS Metka Penko Natlačen, Urška Sojč, Cvetka Furlan, Andreja Kos in Lea Wildmann. Odgovori so pripravljeni po posameznih vsebinskih sklopih. Dne 15. aprila 2020 je Pravna služba v ...

Preko Združenja evropskih gospodarskih zbornic (EUROCHAMBRES) smo bile zbornice uspešne pri lobiranju Evropske komisije za nove smernice glede sproščanja ovir na mejah med državami članicami, ki jih je EK objavila 13. 5. 2020 v posebnem sporočilu  ><>. Z njim spodbuja države članice k domišljeni odpravi omejitev prometa na notranjih mejah ob primarnem upoštevanju zaščite zdravja državljanov glede na stanje epidemije Covid-19. Ponovno odprtje prometa na mejah je tudi predpogoj za oživitev turizma. Pri sproščanju prometa na mejah bo še naprej zelo pomembna koordinacija med državami in gospodarskimi zbornicami. EUROCHAMBRES v zvezi uresničevanjem teh novih smernic izpostavlja še nekatere dopolnilne predloge. Zaradi težav, ko so prometne informacije na mejah pogosto le v nacionalnih jezikih, naj države vedno zagotovijo tudi angleški prevod. Zdravstvenega pregleda voznika, ki prečka dve državi, naj druga država ne ponavlja. Kjer je fizično možno, naj se vzpostavijo »zeleni vozni pasovi« za olajšanje pretoka blaga, pri čemer naj bi kontrolni postopek trajal največ 15 minut. Države bi morale uskladiti olajševalne režime glede časovnih omejitev prevoza in počitkov voznikov, tu so pristopi zdaj pogosto različni in povzročajo negotovost. Sprostiti je ...

Podatki o izvozu blaga v mesecu marcu so bili nestrpno pričakovani, saj naj bi pokazali prvo sliko o neposredni prizadetosti gospodarstva v prvem mesecu izbruha COVID-19. Ker je Slovenija umeščena v sredino proizvodne verige, padec še ni bil prisoten (1,1 -odstotna rast), vendar je izvoz na trge EU upadel za 13 %, v države nečlanice pa je porasel za 44 %. Uvoz je na drugi strani upadel za 3,3 %, s čemer se je trgovinski presežek Slovenije povečal na 470 mio EUR v prvih 3 mesecih. Pri uvozu je bil padec iz trgov EU 13-odstoten, iz držav nečlanic EU pa je celo porasel za 24 %. Visoka rast izvoza in uvoza v države in iz držav nečlanic EU je po naši oceni nadaljevanje trendov pri trgovini z farmacevtskimi izdelki, ki pretežno ne nastajajo v Sloveniji, temveč relativno hitro, brez večje dodane vrednostiza gospodarstvo (izjema je sektor skladiščenja in transporta)prečkajo mejo(izvoženi so predvsem v Švico). Izvoz Nemčije je v marcu upadel ...

IZJAVA ZA MEDIJE 11. maj 2020 - Predsedniki Združenja delodajalcev Slovenije, Gospodarske zbornice Slovenije, Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, Trgovinske zbornice Slovenije in Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije izražamo podporo naporom Vlade RS pri oblikovanju ukrepov v boju proti gospodarskim posledicam epidemije koronavirusa. V preteklih dneh smo se na skupnem sestanku sestali predsedniki delodajalskih organizacij z namenom pregleda učinkovitosti že sprejetih vladnih ukrepov za pomoč gospodarstvu zaradi COVID-19. V delodajalskih organizacijah in zbornicah, članicah Ekonomsko socialnega sveta, ugotavljamo, da je Vlada RS premišljeno oblikovala ukrepe prvega in drugega paketa v boju proti gospodarskim posledicam koronavirusa (PKP1 in PKP2).Število podjetij in samostojnih podjetnikov, ki so se ukrepov poslužili, kaže na njihovo pravočasnost in vsebinsko ustreznost. Gospodarstvo pa v nadaljevanju premagovanja ovir poslovanja, ki jih je postavila epidemija, pričakuje nadaljnje sodelovanje Vlade RS z delodajalskimi organizacijami in zbornicami pri oblikovanju tretjega paketa ukrepov PKP3. Marjan Trobiš, predsednik ZDS Boštjan Gorjup, predsednik GZS Mariča Lah, predsednica TZS Drago Delalut, predsednik ZDOPS Branko Meh, predsednik OZS

Epidemiološka situacija glede novega koronavirusa v Sloveniji se umirja, zato se je začelo postopno sproščanje sistemskih ukrepov za zamejitev širjenja virusa. Ob tem na NIJZ pripravljajo različna navodila in priporočila za varno izvajanje posameznih dejavnosti Več na portalu NIJZ >>>

9. 5. 2020 - Hrvaška je sprostila omejitve pri prestopu meje iz poslovnih razlogov. Nova pravila veljajo tako za državljane Hrvaške kot za tujce. Podrobnosti in navodila v pdf dokumentu >>>.

Posnetek webinarja Sodelovali so: Metka Penko Natlačen, namestnica direktorja Pravne službe GZS Urška Sojč, samostojna svetovalka v Pravni službi GZS Cvetka Furlan, samostojna svetovalka v Pravni službi GZS Ana Žemva Novak, samostojna svetovalka Infopike GZS Pripete datoteke: PPT Interventni ukrepi - Ana Žemva Novak 1,11 MB PKP1 – kaj vemo in česa še ne - Cvetka Furlan 204,8 KB    

Člani Upravnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije (UO GZS) so na  e-seji 7. 5. 2020 med drugim ocenili posledice koronakrize na slovensko gospodarstvo ter se seznanili z aktivnostmi GZS v času sprejemanja in oceno sprejetih vladnih ukrepov. Sedanje razmere so edinstvene, je na današnji e-seji UO GZS dejal predsednik GZS Boštjan Gorjup in dodal, da gre za največji gospodarski šok v zadnjih 75 letih. V zadnjih dveh mesecih je bilo opravljeno izjemno veliko dela, da smo prišli do ukrepov, ki »bodo pomagali gospodarstvu v obsegu, ki je primerljiv z ostalimi državami«. Glavni ekonomist pri Analitiki GZS Bojan Ivanc je predstavil aktualno gospodarsko sliko Slovenije za leti 2020 in 2021. Padec gospodarske aktivnosti bo največji v drugem četrtletju, medtem ko bo v tretjem že nižji. Vseeno se bo gospodarska aktivnost povrnila na predkrizno raven šele v prvi polovici leta 2021. Število brezposelnih se bo povečalo na 100.000, ključno za okrevanje slovenskega gospodarstva pa bo sprejem podpornih ukrepov za nakup novih vozil v večjih evropskih državah, ohranjanje likvidnosti in usmerjenost ukrepov podpore države v bolj prizadete dejavnosti Generalna direktorica GZS Sonja Šmuc je v ...

Coface PKZ in SID banka sta 13. maja 2020 podpisali pozavarovalno pogodbo, s katero Republika Slovenija omogoča Czavarovancem, da bodo lažje prebrodili krizo. Državna zavarovalna shema se bo izvajala preko SID banke v obliki produkta Top Up. Ta bo omogočal dodatne kapacitete za odobravanje limitov zavarovalnega kritja in bo podjetjem, ki jim je bil limit zavarovalnega kritja znižan, omogočil alternativno dodatno kritje ob pozavarovanju SID banke, veljavno pod določenimi pogoji. Dodatno kritje je možno za kupce iz držav EU in OECD, razen za kupce iz Slovenije. Shema je veljavna od 1. 4. 2020 do 31. 12. 2020. Novinarska konf.erenca Državna podpora gospodarstvu v razmerah covid 19 na področju zavarovanj terjatev

Slovenski podjetniški sklad spreminja pogoje 11 javnih pozivov in sicer spremeni se točka 11, 5. odstavek: Roki in način prijave na javni poziv, in sicer:  Vse vloge je potrebno oddati elektronsko preko ePortala Slovenskega podjetniškega sklada. Za dostop do ePortala Slovenskega podjetniškega sklada je potrebno digitalno potrdilo prijavitelja. V primeru, da prijavitelj nima digitalnega potrdila, lahko vlogo zanj odda svetovalec mreže Slovenskih poslovnih točk (SPOT) Svetovanje, pri čemer mora prijavitelj za oddajo vloge predhodno pooblastiti enega izmed svetovalcev. Lokacije in kontakti vseh 12 lokacij SPOT Svetovanje so na voljo na spletni strani >>> Spremembe se izvajajo pri naslednjih vavčerskih pozivih.  Vavčer za certifikate kakovosti, objava javnega poziva v Ur. l. RS, št. 5/2019 z dne 25.01.2019, Vavčer za patente, modele, znamke, objava javnega poziva v Ur. l. RS, št. 5/2019 z dne 25.01.2019, Vavčer za udeležbe na mednarodnih forumih, objava javnega poziva v Ur. l. RS, št. 11/2019 z dne 22.02.2019, Vavčer za udeležbo v gospodarskih delegacijah v tujino, objava javnega poziva v Ur. l. RS, št. 11/2019 z dne 22.02.2019, ...

Na spletnem portalu Poslovni nasveti v času koronavirusa so na GZS pripravilo pregled pogostih vprašanj in odgovorovs področja likvidnosti in financ: . Teme: nova bančna posojila odlog obveznosti iz kreditnih pogodb SID banka      

»Koronavirus najbrž ne bo obrnil svetovnih gospodarskih pozicij moči na glavo, a globalizacija se bo zavrtela drugače,« je prepričanakoordinatorka SRIP-a MATPRO  Vesna Nahtigal, izvršna direktorica GZS za industrijsko politiko ter direktorica Združenja kovinskih materialov in nekovin. Meni, da nas bodo nove okoliščine prisilile v drugačno dojemanje (ne)potrebnosti uvoza cenenih izdelkov od drugod. »Izkoristili bomo lastno znanje in priložnosti, ki so bližje, in ustvarili nove slovenske verige vrednosti, na primer embalažo iz slovenskega aluminija za pašteto slovenske proizvodnje,« je optimistična. Članek je objavljen v reviji Glas gospodarstva (GG), april-maj 2020, str. 10-11 >>>.

Čistopisa zakonov, sprejetih na seji Državnega zbora Republike Slovenije 28. 4. 2020: Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije covid-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP-A) Zakon o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije covid-19 (ZDLGPE) Oglejte si še: Protikorona mega zakon: vaša vprašanja in ofgovori #PKP1 – kaj vemo in česa še ne? Odgovori Pravne službe GZS na izbrana vprašanja  

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS)  je 30. 4. 2020 na Ministrstvo za okolje in prostor RS (MOP) posredovala dopis, v katerem je pozdravila novosti v noveli Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo, ki jih je pripravil MOP za hitrejše umeščanje investicij v prostor. Hkrati pa je ministrstvo pozvala, da se v Pravilniku o določitvi kriterijev za izkazovanje pomembnejših dosežkov merila za podelitev statusa NVO, ki deluje v javnem interesu na področju ohranjanja narave, dopolnijo z zahtevo po izkazovanju strokovne kompetence in se pogoj aktivnih članov dvigne na 100 članov. GZS se zavzema za uravnoteženost med varovanjem okolja in narave ter drugimi javnimi koristmi. V praksi pa se je večkrat izkazalo, da ni pravega ravnotežja in da je mogoče ustaviti tudi najpomembnejše strateške projekte, ne glede na širšo družbeno škodo. Zato GZS že več let opozarja na anomalije v postopkih pridobivanja okoljevarstvenih soglasij in dovoljenj, do katerih prihaja tudi zaradi preveč ohlapnih kriterijev podeljevanja statusa nevladne organizacije v javnem interesu na tem področju. Tak status bi ...

Kakšno je aktualno stanje evropskih razpisov za podjetnike, kakšne so napovedi in novosti v programu Horizon Europe? Na webinarju z naslovom Aktualni razpisi v okviru programa HORIZON in pogled v prihodnost HORIZON EUROPE je Kristina Kočet Hudrap, direktorica Tiko pro d.o.o., govorila o možnosti prijave podjetij za nepovratna sredstva na evropski ravni. Za te projekte velja, da morajo podjetja prijavljati nove ideje oziroma inovacije, ki na globalnem nivoju še ne obstajajo.

Izjava predsednika GZS Boštjana Gorjupa in generalne direktorice Sonje Šmuc ob današnjem sprejemu interventne zakonodaje: Z novelo prvega in sprejemom drugega protikoronskega paketa v Državnem zboru RS je gospodarstvo dobilo nujno potrebno podporo v sedanjih izrednih razmerah. Novela prvega protikoronskega paketa je odpravila nekatere pomanjkljivosti: razširila je krog upravičenih podjetij do koriščenja ukrepa čakanja na delo, kar je izredno pomembno za ohranitev delovnih mest in likvidnosti prizadetih podjetij; prav tako po novem omogoča podjetjem, da znotraj enega meseca za 7 poljubnih dni delovno aktivirajo zaposlene, ki so na čakanju, v kolikor imajo zanje delo. Med ključne ukrepe PKP1, poleg čakanja na delo, sodi razbremenitev delodajalcev vseh pokojninskih prispevkov, kar pozitivno vpliva na poslovanje podjetij. Enako velja za strošek nadomestil zaposlenim zaradi višje sile, ki ga bo za upravičena podjetja pokril proračun. PKP1 je dodal še manjkajočo poroštveno shemo za prehodno sprejete moratorije na bančna posojila. V noveli PKP1 pogrešamo, da ni prišlo do časovnega popravka kritja bolniškega staleža, ostaja namreč da kritje nadomestila obveznega zdravstvenega zavarovanje prevzema proračun šele od 11. aprila naprej in ne od razglasitve epidemije. Ravno tako pogrešamo ...

Boštjan Gorjup, predsednik GZS #PKP1 se bo z novelo, ki bo v DZ obravnavana predvidoma v torek, 28.4.2020, še spreminjal in dopolnjeval. Za podjetja so bili oblikovani ukrepi kritja čakanja na delo za vse tiste družbe, ki so se jim prihodki v tem letu znižali za več kot 10 % glede na lansko leto (napovedana sprememba), z možnostjo prekinitve čakanja na delo katerihkoli 7 dni v tekočem mesecu (napovedana sprememba). Delodajalci so razbremenjeni vseh pokojninskih prispevkov. Vendar pa jim je zakon naložil tudi izplačilo kriznega dodatka vsem zaposlenim, ki delajo in ki prejemajo bruto plačo do 3-kratnika minimalne plače. Kot pozitivno ocenjujemo nadomestilo za višjo silo v breme proračuna vsem tistim podjetjem, ki so se jim prihodki glede na lansko leto znižali za več kot 10 % (napovedana sprememba). #PKP1 je oblikoval tudi poroštveno shemo za moratorij na bančna posojila. Glavni fokus #PKP2 je na ohranjanju podjetij skozi zagotavljanje dodatne likvidnosti. Vlada je na poziv gospodarstva zagotovila ustreznejšo višino poroštev (70 in 80-odstotna), ki bodo omogočala dostop do svežega financiranja z manjšo potrebo po zavarovanjih. Več informacij na spletni strani GZS >>> Oglejte ...

Vlada Republike Slovenije je sprejela Predlog zakona o interventnem ukrepu zagotovitve dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije COVID-19 in ga bo predložila v obravnavo in sprejetje Državnemu zboru RS po nujnem postopku. Glede poroštev bo po predlogu zakona  višina posameznega poroštva za kredite (odobrene po 12. 3. 2020 in najkasneje do 31. 12. 2020, katerih ročnost ne bo smela presegati petih let) znašala 70 % glavnice kredita, danega veliki družbi, ter 80 % glavnice kredita, danega mikro, majhnemu ali srednje velikemu podjetju. Skupni znesek izdanih poroštev Republike Slovenije po tem zakonu ne sme presegati dveh milijard evrov. Več o predlogu in besedilo predloga najdete na spletnih straneh Vlade RS. Na GZS v tem trenutku pospešeno pripravljamo še en amandma na prvi paket ukrepov (#PKP1), ki se nanaša na 20.a člen ter tri amandmaje na drugi paket (#PKP2), ki morajo biti vloženi do danes zvečer, da bodo obravnavani na jutrišnji seji Odbora za finance, zato vam podrobnejših informacij  še nismo uspeli podati. V nadaljevanju pa vam pošiljam povezave na vsebine na Vladi sprejetih dokumentov, ki bodo obravnavani v DZ naslednji torek po ...

Vlada Republike Slovenije je sprejela Predlog zakona o interventnem ukrepu zagotovitve dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije COVID-19 in ga bo predložila v obravnavo in sprejetje Državnemu zboru RS po nujnem postopku. Po predlogu zakona bo višina posameznega poroštva za kredite (ročnost katerih ne bo smela presegati 5 let, odobrene po 12.3.2020 in najkasneje do 31.12.2020) znašala 70 % glavnice kredita, danega veliki družbi ter 80 % glavnice kredita, danega mikro, majhnemu ali srednje velikemu podjetju. Skupni znesek izdanih poroštev Republike Slovenije po tem zakonu ne sme presegati dveh milijard evrov. Več o predlogu in besedilo predloga na spletnih straneh vlade >>>

Pooblaščeni minister Jakob Brenčič iz našega veleposlaništva v Berlinu je posredoval najnovejša priporočila BDI, nemškega združenja za industrijo BDI vidi ponoven zagona nemškega gospodarstva v štirih fazah, in sicer: faza trenutnega omejevanja epidemije, faza povratka, faza stabilizacije in faza okrevanja. Časovnica omenjenih faz se razteza od trenutnih omejevalnih ukrepov javnega življenja (omejevanje kontaktov, zaprte šole) pa do leta 2022, ko se bo po oceni BDI nemško gospodarstvo ponovno nahajalo v tirnicah okrevanja in rasti. Glede na slednje BDI nemški vladi svetuje učinke epidemije obravnavati z vidika srednje oziroma dolgoročne perspektive. Ponoven zagon nemške industrije predstavlja velik izziv, s katerim se nemška industrija v času 'shutdowna' intenzivno ukvarja. Še zlasti je pomembno dejstvo uvajanja obveznih ukrepov za preprečevanje morebitnih okužb med zaposlenimi v delovnih obratih in na upravno-administrativnih delovnih mestih. Na omenjenem področju so bile kot konkretne rešitve navedene fleksibilnost jedrnega delovnega časa, delo na domu, koridorji delovnih časov, izmenično delo ter pozornost, da so v posameznih izmenah navzoči isti zaposleni. Poleg omenjenega velja osnovo načelo, in sicer, da je prepovedan prihod na delo v primeru bolezenskih simptomov. Glede faze omejevanja učinkov epidemije BDI ...

Združenje evropskih gospodarskih zbornic (EUROCHAMBRES) je 15. aprila pristojnim komisarjem posredovalo stališča in predloge, s katerim spodbuja EU k ukrepom, da bi na globalni in evropski ravni preprečili skušnjave po razmahu protekcionizma, ki nastajajo ob sicer razumljivi skrbi držav, da najprej poskrbijo za svoje prebivalstvo in pozvalo EU k hitrejšemu ukrepanju za zaščito globalne trgovine z blagom in storitvami in vzdrževanja globalnih in evropskih preskrbovalnih verig pri izvozu in uvozu. Poziv EUROCHAMBRES je dostopen na povezavi >>>

Združenje evropskih gospodarskih zbornic (EUROCHAMBRES) je 15. aprila sprejelo deklaracijo o evropski solidarnosti in okrevanju, s katero poudarja svojo zavezanost sodelovanju z oblikovalci politike in civilno družbo pri določanju in izvajanju načrta za oživitev Evrope. Gospodarsko okrevanje je namreč odvisno od polnega angažiranja vseh državljanov, vseh zainteresiranih strani in vseh ravni upravljanja po Evropi. Deklaracija EUROCHAMBRES je dostopna v pripetem pdf dokumentu in na povezavi >>>

1. Odpadki – poudarek na problematiki mineralnih nenevarnih odpadkov 13.2.2020: delovni sestanek s podjetji na temo nenevarnih mineralni odpadkov. Zbiranje podatkov o masnih tokovih – odzvalo se je 14 podjetij.- Priprava in pripombe na objavljeni osnutek spremembe ZVO-1k, pripombe oddane 6. 3. 2020. Sestanka na to temo tako s prejšnjim ministrom za okolje in prostor Zajcem pred koncem mandata kot tudi s sedanjim ministrom Vizjakom ob začetku mandata. 14. 4. 2020: nov poziv s strani GZS MOP-u, da uredi stanje, kjer smo izpostavili dve sodbi sodišča EU in nemško prakso: o 1. C-6/00 – ASA (27. februar 2002).o 2.C-147/15 Provincia di Bari v Edilizia Mastrodonato srl (21. april 2016).o Sodišče je v obeh primerih odločilo, da če ima material uporabno vrednost, kjer nadomešča uporabo drugih materialov, ki bi jih morali uporabiti za ta namen in s tem nadomešča naravne vire, se to lahko opredeli kot predelavo in ne gre za odstranjevanje oziroma odlaganje v skladu z »odlagališčno« direktivo.o Ponovno smo opozorili na primer Nemčije, kjer njihova ureditev najkvalitetnejše odpadke žlindre, livarske peske in pepele šteje za stranske ...

Pred vami je anketa, s katero ocenjujemo razmere v slovenskem gospodarstvu. Nanjo so že odgovorili predstavniki večjih slovenskih podjetij. Vabimo tudi druge, da z odgovorom na anketo prispevate k čim natančnejši oceni o razmerah v slovenskem gospodarstvu in o uporabi posameznih ukrepov, ki so z »megazakonom« že na voljo. Do ankete dostopate na povezavi http://gzs.1ka.si/a/125280

Predavateljica Kristina Kočet Hudrap, direktorica Tiko pro d.o.o., bo na webinarju govorila o možnosti prijave podjetij za nepovratna sredstva na evropski ravni. Za te projekte velja, da morajo podjetja prijavljati nove ideje oziroma inovacije, ki na globalnem nivoju še ne obstajajo.Webinar bo potekal v četrtek, 23. aprila 2020 od 14.00 do 14.45 ure.Teme: AKTUALNO STANJE EVROPSKIH RAZPISOV ZA PODJETNIKEEIC Accelerator PilotNepovratna sredstva za podporo malim in velikim srednjim podjetjem z visokim tveganjem pri razvoju in trženju novih izdelkov, storitev in poslovnih modelov, ki bi lahko spodbudili gospodarsko rast.Višina sofinanciranja: do 70% oziroma od 0,5 mio € do 2,5 mio €; možnost sofinanciranja do 15 milijonov v primeru lastniškega vstopa EIC Sklada.Upravičenci: mala in srednje velika podjetja, samostojne prijave.Fast Track to InnovationNepovratna sredstva za projekte, ki razvijajo inovacije od demonstracijske stopnje (prototipa) do vstopa na trg.Višina sofinanciranja: do 70% oziroma do 3 mio €.Konzorcij, ki ga sestavlja med 3-5 partnerjev, lahko so podjetja vseh velikosti.Velikost projekta: od 0,5 mio € naprej.LIFE programNepovratna sredstva za projekte na področju varstva okolja, ohranjanja narave ter blaženja in prilagajanja podnebnim spremembam.Upravičenci: samostojni prijavitelji ali ...

Kljub pandemiji se poslovni stiki s LR Kitajsko nadaljujejo. Gospodarska zbornica Slovenije vabi zainteresirana slovenska podjetja, da prijavijo svojo udeležbo v novi video B2B konferenci s kitajskimi dobavitelji. V ponedeljek, 27. aprila od 10.00 ure naprej bo preko platforme ZOOM (www.zoom.us) potekala video konferenca med evropskimi podjetji in kitajskimi dobavitelji industrijske strojne in elektro opreme in izdelkov. Trideset kitajskih dobaviteljev iz kitajske province Shandong ponuja celo vrsto različnih izdelkov in opreme od CNC stružnic, obdelovalnih centrov, gradbene in kmetijske mehanizacije do električnih, kablov, solarnih celic, kolektorjev... Podroben opis vseh potencialnih sogovornikov skupaj z njihovimi izdelki in spletnimi povezavami se nahaja v prilogi. Če vas zanimajo uvodni kontaktni pogovori s kitajskimi dobavitelji, vas vabimo, da izpolnite priloženo prijavnico in nam jo najkasneje do ponedeljka, 20. aprila vrnete po elektronski pošti na naslov: marko.jare@gzs.si. Število mest za udeležence iz posamezne evropske države je omejeno. Pripeti dokumenti: Official Invitation Prijavni obrazec Seznam kitajskih podjetij

Tudi po uveljavitvi Zakona o intervencijskih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (t. i. Protikorona mega zakon) ostaja veliko dilem. Veliko vprašanj še nima enoznačnega odgovora. Kdo je upravičen do uveljavljanja nadomestil pri zavodu, kakšen je postopek uveljavljanja pravic, kako je z obračunom in izplačilom pravic po zakonu… Na izbrana vprašanja so na webinarju 15. aprila 2020 odgovarjale Metka Penko Natlačen, namestnica direktorja Pravne službe GZS, Urška Sojč, samostojna svetovalka v Pravni službi GZS, Cvetka Furlan, samostojna svetovalka v Pravni službi GZS in Ana Žemva Novak, samostojna svetovalka Infopike GZS. Pripeti dokumenti: Interventni ukrepi - Ana Žemva Novak PKP1 – kaj vemo in česa še ne - Cvetka Furlan

3DP PAN EU je spletno orodje za povezovanje ponudb in povpraševanja na področju 3D-tiskanja na območju EU, namenjena predvsem lažjemu povezovanju malim in srednjim podjetjem. Zaradi trenutne zdravstvene krize, ki jo povzroča virus Covid-19 številna podjetja in organizacije - medicinske in druge - doživljajo težave v dobavni verigi pri iskanju določenih delov ali komponent. Zato so področje uporabe razširili, da bi tako olajšali povezavo med ponudniki proizvodnih zmogljivosti 3D-tiskanja za naročila tretjih oseb ter zdravstvenimi ustanovami, proizvodnimi podjetji in drugimi podjetji / organizacijami, ki potrebuje izdelek ali storitev, temelječ na 3D tiskanju. Več informacij v angleškem jeziku najdete v pripetem pdf dokumentu oziroma na povezavi https://3dppan.eu/covid-19-matching.

Dopis Ministrstvu za okolje in prostor »Strateški svet za okolje pri GZS je v skladu z usmeritvami EU prepoznal stanje na področju ravnanja z nenevarnimi mineralnimi ostanki proizvodnje kot eno ključnih področij, kjer so potrebne določene spremembe v pristopih za njihovo večjo vključitev v krožno gospodarstvo. To bi bilo lahko v Sloveniji veliko učinkovitejše že na podlagi obstoječe pravne ureditve, če ne bi bilo razhajanj v njenem tolmačenju. Poznani primer Termita je sprožil domino učinek, zaradi katerega se predelovalci težje odločajo za opredelitev ostanka proizvodnje kot stranskega proizvoda ali za postopek pridobivanja dovoljenj. Povzročitelju oz. proizvajalcu je pravzaprav vseeno, če se ostanke proizvodnje snovi oz. materialov obravnava v režimu odpadkov ali stranskih proizvodov. Država mora z ustreznim sistemskim okvirom in politikami spodbujati optimalne rešitve. Podjetje se želi izogniti tveganju, za kar pa so pomembna jasna in nedvoumna pravila, tudi za presojo cenovnega vidika. Nagibanje k pretirano obsežnemu opredeljevanju, da gre za odpadek, nalaga podjetjem nepotrebne stroške in zmanjšuje privlačnost materialov, ki bi bili lahko vrnjeni v gospodarstvo. Napačna pa bi bila tudi druga skrajnost, po kateri bi preveč skopa ...

Odgovori Pravne službe GZS na izbrana vprašanja Webinar bo v sredo, 15. aprila 2020 ob 12.00 do 13.00 ure Tudi po uveljavitvi Zakona o intervencijskih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo ostaja veliko dilem. Veliko vprašanj še nima enoznačnega odgovora. Kdo je upravičen do uveljavljanja nadomestil pri zavodu, kakšen je postopek uveljavljanja pravic, kako je z obračunom in izplačilom pravic po zakonu … Vabimo vas, da se udeležite webinarja, na katerem bodo svetovalke Pravne službe in infopike nagovorile ključne teme. Posebej pa bodo opozorile tudi na tiste zadeve, na katere mora država šele podati jasne odgovore najkasneje ob uveljavitvi zakona. Sodelovali bodo: Metka Penko Natlačen, namestnica direktorja Pravne službe GZS Urška Sojč, samostojna svetovalka v Pravni službi GZS Cvetka Furlan, samostojna svetovalka v Pravni službi GZS Ana Žemva Novak, svetovalka Infopike GZS Za udeležbo na webinar, tudi v primeru, če boste njen gledalec, se morate predhodno prijaviti preko spodnjega spletnega obrazca. Zatem vam bomo poslali link, kjer boste webinar lahko samo spremljali ali pa tudi zastavili vprašanje. PRIJAVA NA WEBINAR >>>

Gospodarska zbornica Slovenije je danes, 9. aprila 2020, na predsednika Vlade RS ter na pristojne ministre (MGRT, MF, MDDSZ) naslovila predloge ukrepov za izboljšanje pogojev poslovanja podjetij v času epidemije koronavirusa. Sprejetje #PKP1 sicer pozdravlja, vendar pa predlaga nekatere spremembe, s katerimi je mogoče zakonsko podlago izboljšati tako, da bo učinek na ohranjanje delovnih mest in blaženje zahtevnih likvidnostnih razmer v gospodarstvu močnejši. Tako med drugim GZS izpostavlja: - Formula za upravičenost delodajalcev do povračil stroškov dela za zaposlene, ki čakajo na delo, ne bo zajela zelo pomembnega dela podjetij. Po oceni GZS več kot 80 % največjih slovenskih izvoznikov ne bo upravičenih do koriščenja ukrepov, kar pomeni, da bo njihova izvozna konkurenčna sposobnost upadla, zlasti v primerjavi s konkurenti iz držav, kjer imajo na voljo številne druge podporne ukrepe. - Zakon daje možnost prekinitve čakanja na delo na 7 zaporednih dni v mesecu. Ta določba je zelo rigidna in ne omogoča minimalne nujne fleksibilnosti glede na delovne procese, ki so po podjetjih različno organizirani. Zaradi možnosti večje uporabe tega instituta GZS predlaga, da se omogoča delo v 7 katerihkoli dneh v ...

Evropska komisija (EK) je 19. marca 2019 sprejela delovne programe za sofinanciranje skupnih projektov obrambne industrije v obdobju 2019–2020 v vrednosti do 500 milijonov EUR. Na podlagi sprejetega delovnega programa za razvoj obrambne industrije je 20. marca 2020 objavila drugi del razpisov za raziskovalne in razvojne projekte na obrambnem področju. Povezava do EDIDP razpisov se nahaja na spletnem naslovu >>> EDIDP (European Defence Industrial Development Programme) je dostopen na povezavi >>>   Za namen priprave prijave na razpise bo EK predvidoma 28. aprila 2020 izvedla informativni dan (InfoDay). Navedeni termin še ni dokončno potrjen zaradi situacije s COVID-19. O potrjenem terminu za izvedbo informativnega dneva boste pravočasno obveščeni.  Morebitna vprašanja lahko posredujete na e-naslov: EC-EDIDP-PROPOSALS@ec.europa.eu

»Ne ponovimo napake, ki smo jo naredili ob krizi '91, ko so podjetja, v interesu kratkoročnega preživetja, ukinila razvojne oddelke in aktivnosti. Nasprotno, predlagam, da krizo izkoristimo za razvojno in še posebej digitalno preobrazbo, da »preživetveno« usmerjenim ukrepom, ki so nujni in predpogoj, dodamo še razvojne, saj bomo na ta način ne samo bolj pripravljeni za nov zagon, ki bo slej kot prej prišel, ampak bomo hkrati tudi bolj odporni (resilient). Jutrišnji povratek k »normalnemu« bo seveda drugačen kot je bil, a bo neminovno, še bolj kot dosedaj, temeljil na digitalnih rešitvah in znanju«, je ključno sporočilo prispevka dr. Petra Wostnerja  ob izbruhu epidemije koronavirusa. Prispevek je v celoti dostopen na povezavi >>>

Izjava GZS - Združenja kovinskih materialov in nekovin ter Strateškega sveta za metalurgijo Ljubljana, 23. marec 2020 - V podjetjih, članih GZS - Združenja kovinskih materialov in nekovin (GZS-ZKMN) ter podjetjih, povezanih v Strateški svet za metalurgijo (SSM), pozorno spremljamo vsa dogajanja v zvezi s širjenjem okužbe s koronavirusom (SARS CoV-2) tako doma kot v svetu. Zavedamo se, da moramo v razmerah epidemije/pandemije ravnati družbeno odgovorno. Zato sta ob hkratnem prizadevanju za dolgoročno ohranitev delovnih mest varnost in zdravje zaposlenih naša največja odgovornost in prednostna skrb.  V podjetjih, kjer glede na naravo dela ni mogoče, da bi vsi zaposleni delali od doma, poslujemo v skladu s priporočili ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravka Počivalška z dne 17. 3. 2020, ki pravi, da ustavljanje proizvodnje ni smiselno tam, kjer so delodajalci sprejeli ustrezne ukrepe za preprečevanje širjenja okužbe.  Tako tudi pri zagotavljanju nemotenih proizvodnih procesov v naših podjetjih dosledno uveljavljamo in aktivno izvajamo vse potrebne ukrepe za varovanje zdravja in za varnost zaposlenih ter za preprečevanje širjenja okužbe s koronavirusom. Obenem svoje zaposlene ves čas ozaveščamo in opozarjamo, da se naj vedejo odgovorno ...