Predmet javnega razpisa je sofinanciranje nakupa mednarodne znanstvene literature, ki obsega nabavne konzorcije za elektronski dostop do vsebin v celotnem besedilu in posamezne mednarodne serijske publikacije, z namenom zagotavljanja dotoka in dostopnosti mednarodnih znanstvenih in strokovnih informacij za potrebe raziskovalne, izobraževalne in razvojne dejavnosti v Republiki Sloveniji in ugodnostim objavljanja v odprtem dostopu, če so te del sklenjenih konzorcijskih pogodb za nabavo mednarodne znanstvene literature v celotnem besedilu. Predmet javnega razpisa je tudi nakup mednarodnih zbirk podatkov. Predvidena višina sredstev javnega razpisa znaša okvirno 5.400.000,00 EUR, rok prijave je 31. 8. 2022. Več >>>
Predmet javnega razpisa je povračilo stroškov znanstvenih objav, ki so bile objavljene v odprtem dostopu (stroški APC). Cilj razpisa je povračilo stroškov APC kot inovativno orodje za promocijo slovenske znanosti in je v skladu z Nacionalno strategijo odprtega dostopa do znanstvenih objav in raziskovalnih podatkov v Sloveniji 2015–2020, Resolucijo o znanstvenoraziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2030 (Uradni list RS, št. 49/22) in omogoča približevanje načelom Načrta S2. Obseg sredstev za realizacijo javnega razpisa znaša okvirno 1.000.000,00 EUR, rok prijave je 15. 9. 2022. Več >>>
Ljubljana, 14.julij 2022 -Vodstvi GZS in Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport sta včeraj popoldne na sedežu ministrstva razpravljali o možnostih sodelovanja na področju raziskav, razvoja in inovacij ter kadrov in izobraževanja. Sklenili sta, da bosta sodelovali pri strategijah in projektih, ki predstavljajo dodano vrednost tako za gospodarstvo kot za družbo, še zlasti pri investicijah v tehnologije za dvojni prehod. Generalni direktor GZS mag. Aleš Cantarutti je izpostavil zainteresiranost GZS in njenega članstva za povezovanje znanosti in industrije. Poudaril je tudi nujnost celovite obravnave raziskav skozi celoten razvojno raziskovalno inovacijski cikel od TRL1 do TRL9. Izpostavil je karierno platformo, ki jo GZS v sodelovanju s svojim članstvom lahko poglobi do nivoja posameznih delovnih mest, tako da bi bila tudi MIZŠ v pomoč pri oblikovanju izobraževalnih programov. »Zainteresirani smo tudi za partnerstvo pri dualnem sistemu vajeništva,« je dejal in pojasnil: »GZS skupaj s svojimi regijskimi zbornicami ter podjetji in šolami organizira in spodbuja vajeništvo v srednjih šolah. Mlade spodbujamo tudi k inoviranju, na primer pri novih izdelkih živilskih podjetij.« Med ...
Vodstvi GZS in Službe Vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) sta na današnjem srečanju na sedežu SVRK razpravljali o možnostih sodelovanja in sklenili, da je za razvoj slovenskega gospodarstva in celotne družbe pomembno sodelovanje ključnih deležnikov ter iskanje najboljših rešitev. Dogovorili sta se, da bo SVRK vključevala GZS predvsem pri razvojno naravnanih vsebinah. Minister dr. Aleksander Jevšek je povzel aktivnosti, ki jih trenutno izvaja SVRK. Izpostavil je pripravo partnerskega sporazuma, ki ga bodo konec tedna poslali v Bruselj, ter izdelavo programa za novo finančno perspektivo. Z Vzhodno in Zahodno kohezijsko regijo so se dogovorili, da bosta aktivno vključeni že v procesu nastajanja programa. Iskali bodo čim bolj življenjske rešitve, da bi slabše razvitim občinam Zahodne regije omogočili višji delež sofinanciranja. Med pomembnimi nalogami je izpostavil poenostavitev postopkov. Ključni cilj pri sedanji finančni perspektivi namreč je, da počrpamo vsa razpoložljiva sredstva. Tibor Šimonka, predsednik GZS, je v imenu GZS in članstva naglasil njeno pripravljenost za strokovno in tvorno sodelovanje. Poudaril je, da gospodarstvo za zeleni in digitalni prehod potrebuje večjo finančno spodbudo, saj dvojnega prehoda ne bo zmoglo le ...
Vodstvi GZS in infrastrukturnega ministrstva sta na delovnem sestanku 7. julija 2022 razpravljali o najbolj perečih vprašanjih, ki pestijo gospodarstvo, tako o visokih stroškov energentov kot tudi o negotovosti glede zanesljivosti prihodnje oskrbe z zemeljskim plinom. Dogovorili so se za nadaljnje sodelovanje pri nagovarjanju skupnih tem in se strinjali, da je potrebno oblikovati skup ukrepov, ki bodo pomagali tudi gospodarstvu.Predsednik GZS Tibor Šimonka je uvodoma izrazil željo po prihodnjem tesnem sodelovanju. Izpostavil je, da je Slovenija močna industrijska država, pri čemer velik del odpade na energetsko intenzivna podjetja. Specifika gospodarstva je velika odvisnost od zemeljskega plina, pri čemer gre v devetdesetih odstotkih za ruski plin. Izrazil je zaskrbljenost, če bi prišlo do prekinitve dobave plina in izrazil željo, da ministrstvo v svoji komunikaciji na evropski ravni opozori na specifičnosti Slovenije glede te odvisnosti. Dodal je, da se je gospodarska rast sicer povečala, a je slika varljiva in ne zrcali resnosti razmer, saj gre ta rast delno »na račun tega, da so nekatere druge ekonomije bolj klecnile in je bilo izvedeno precej zakupa energentov po ugodnejših pogojih.« Poudaril je tudi, da gospodarstvo ...
Zaradi demografskih izzivov, s kateremi se Slovenija sooča, in gospodarske rasti, se krepi kadrovska vrzel v slovenskem gospodarstvu, kar zmanjšuje njegovo mednarodno konkurenčnost in blaginjo prebivalstva. Pomanjkanje delovne sile se pojavlja v vseh razvitih gospodarstvih, še posebej v Evropi, zato slovenski delodajalci pri iskanju ustreznega kadra tekmujejo z delodajalci iz širšega okolja. Nekatere druge EU države že poenostavljajo postopke zaposlovanja tujcev v posebej deficitarnih poklicih oz. v strateških sektorjih. Pri nas delodajalci poročajo o večmesečnih zamudah pri odločanju o vlogah za zaposlitev tujcev. Na tak način izgubljamo potencialni kader, ki bi ga lahko koristno vključili v naš trg dela, posledično pa tudi podjetja izgubljajo delo, saj ga z obstoječo kadrovska zasedbo ne morejo opraviti. S tem ne nastaja dodana vrednost, ki bi se kasneje prelila tudi v višjo maso plač. GZS želi celovito nagovoriti problematiko zaposlovanja tujcev in zainteresiranim slovenskim podjetjem podati uporabno informacijo o trenutnem stanju in perspektivah za njegovo izboljšanje. K sodelovanju na posvetu in okrogli mizi so zato povabili tako predstavnike javnega sektorja kot podjetja, ki s svojimi praksami in izkušnjami zaposlovanja tujcev lahko podelijo svoj pogled in ...
Evropski poslanci so na glasovanju 6. julija podprli vključitev jedrske energije in plina v t. i. taksonomijo. S tem so podprli opredelitev jedrske energije in plina kot prehodni zeleni dejavnosti, ki naj bi olajšali zeleni prehod. Vesna Nahtigal, izvršna direktorica GZS za industrijsko politiko: »Pozdravljamo sprejeto odločitev v Evropskem parlamentu. To je dobro za gospodarstvo in družbo kot celoto. Vsekakor gre za korak na poti zagotavljanja zadostne energije za vse.« Zelena taksonomija naj bi vplivala na usmeritev naložb na energetskem področju. V Evropski komisiji odločitev razlagajo s prizadevanji za dosego podnebnih ciljev do leta 2030 in podnebne nevtralnosti do leta 2050. Naložbe v oba vira naj bi služile kot most do zagotavljanja energije z obnovljivimi viri in hitrejše slovo od fosilnih virov energije. @font-face {font-family:"Cambria Math"; panose-1:2 4 5 3 5 4 6 3 2 4; mso-font-charset:0; mso-generic-font-family:roman; mso-font-pitch:variable; mso-font-signature:-536870145 1107305727 0 0 415 0;}@font-face {font-family:Calibri; panose-1:2 15 5 2 2 2 4 3 2 4; mso-font-charset:238; mso-generic-font-family:swiss; mso-font-pitch:variable; mso-font-signature:-469750017 -1073732485 9 0 511 0;}p.MsoNormal, li.MsoNormal, div.MsoNormal {mso-style-unhide:no; mso-style-qformat:yes; mso-style-parent:""; margin:0cm; mso-pagination:widow-orphan; font-size:11.0pt; font-family:"Calibri",sans-serif; mso-fareast-font-family:Calibri; mso-fareast-theme-font:minor-latin; ...
Vodstvi GZS in okoljskega ministrstva sta na srečanju, ki je potekalo 5. julija 2022 na GZS, razpravljali o okoljskih izzivih v gospodarstvu in okoljski zakonodaji. Dogovorili sta se za redna srečanja, posebej pa izpostavili pomen konstruktivnega dialoga kot edinega zagotovila za oblikovanje najprimernejših okoljskih rešitev. Tibor Šimonka, predsednik GZS, je uvodoma izrazil željo Gospodarske zbornice Slovenije biti partner ministrstvu, »ker imamo vsi na dolgi rok skupen interes – ustvariti čim boljše okolje za nas in tudi za naše zanamce«. Meni, da med gospodarstvom, ki ga kot domicilno ministrstvo pokriva MGRT, in okoljem, ki ga predstavlja MOP, zaradi medsebojne povezanosti ni mogoče postaviti ločnice. Za ministrstvo za okolje in prostor je prioriteta dolgoročno preživetje na ravni Slovenije in globalno. Veliko predpisov s področja gre v to smer, dotika pa se tudi gospodarstva, je dejal minister za okolje in prostor Uroš Brežan. »Dobre rešitve za okolje in družbo moramo poiskati v sodelovanju z nevladnim sektorjem, občinami in gospodarstvom,« se je strinjal. Zbornico vidi kot partnerja in obljubil je, da bodo na ministrstvu vedno skušali iskati najboljšo rešitev. Predlagal je redna usklajevanja, tako na najvišjem kot ...
Rok za prijave na razpis The Advanced Materials & manufacturing United for LightwEighT (AMULET) je podaljšan do 20. julija 2022 (17:00 CEST). Prijave potekajo preko povezave https://amulet-h2020.fundingbox.com. Zadnje B2B srečanja za iskanje partnerjev za oblikovanje konzorcija in prijave ter za odgovore na vprašanja bo 7 julija 2022 ob 10:00. Dostop preko povezave: https://zoom.us/meeting/register/tJcvfuirqzkuGdB38CZpGS6AOfgQD5KlLpGL. Iskanje partnerjev je možno tudi preko Eventtia platforme: https://live.eventtia.com/en/amulet-h2020.
Kot posledica rasti cen energentov, surovin in storitev se podjetja najpogosteje soočajo z dvigom cen lastnih izdelkov, padcem EBITDA, padcem svoje konkurenčnosti ter nižanjem tržnega deleža. Dobra četrtina (27 %) podjetij ocenjuje situacijo ogrožajočo za obstoj podjetja. To je pokazala anketa, ki jo je Gospodarska zbornica Slovenije v drugi polovici junija izvedla med podjetji. Generalni direktor GZS mag. Aleš Cantarutti je zato zelo jasen: »To so močni argumenti za takojšnje ukrepanje vlade. Pozdravljamo dosedanje ukrepe za zajezitev rasti cen pogonskih goriv in napovedane ukrepe za pomoč kmetijskemu sektorju. Obenem pa pričakujemo, da bo vlada najkasneje do konca tedna predstavila tudi nabor ukrepov za lajšanje rasti cen energentov za gospodinjstva in gospodarstvo.« Ob tem opozarja, da na GZS še vedno nismo prejeli odgovora glede predlagane sheme pomoči najbolj prizadetim podjetjem ter dodaja, da je GZS pripravljena aktivno sodelovati pri pripravi najbolj smiselnih ukrepov. Na anketo GZS je odgovorilo več kot 60 podjetij, med njimi 80 odstotkov iz industrije. Anketirana podjetja imajo za leto 2022 zakupljenih skupaj v povprečju 62 % potreb po električni energiji in nekoliko več kot pol (52 %) potreb ...