Z 31. členom Zakona o dodatnih ukrepih za omilitev posledic COVID-19 (ZDUOP), ki je bil dne 4. 2. 2021 objavljen v Uradnem listu RS št. 15/21, se za obdobje od 5. 2. 2021 do 31. 12. 2021 ponovno uvaja pravica do kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni na enak način, kot je bilo to urejeno v 20. členu Zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (Uradnem listu RS, št. 152/20; v nadaljevanju: ZZUOOP) za obdobje od 24. 10. 2020 do 31. 12. 2020. Za obdobje med 1. 1. 2021 in 4. 2. 2021 kratkotrajne odsotnosti ni možno uveljaviti. Več na povezavi >>>  

V Uradnem listu Republike Slovenije št. 15 (4. 2. 2021) je bil objavljen Zakon o dodatnih ukrepih za omilitev posledic COVID-19 (ZDUOP), t. i. #PKP8. Zakon je začel veljati 8. februarja 2021. Dostopen je v pripetem dokumentu >>>

Gospodarska zbornica Slovenije je pripravila pregled ključnih ukrepov Zakona o dodatnih ukrepih za omilitev posledic COVID-19 (#PKP8). Ogledati si ga lahko v pripetem dokumentu >>> Po mnenju Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) #PKP8, ki je bil potrjen na seji Državnega zbora 3. 2. 2021, prinaša nujne ukrepe, a je gospodarstvo s sprejetim besedilom zakona le delno zadovoljno, saj so podjetja od #PKP8 pričakovala več. Na GZS pričakujemo, da bodo izpuščena področja bolje naslovljena v napovedanem #PKP9. Na Gospodarski zbornici Slovenije kot pozitivno ocenjujejo rešitev pri kriznem dodatku, saj odpravlja neenakosti med delavci, ki so pri decembrski plači prejeli plačilo za poslovno uspešnost in zato niso bili upravičeni do kriznega dodatka. Na problematiko je GZS opozarjala že v začetku januarja, ko je dala pobudo za spremembo mnenja MDDSZ glede upoštevanja poslovne uspešnosti. Kot dobrodošel ukrep v #PKP8 ocenjujejo tudi podaljšanje ukrepa čakanja na delo. Žal pa #PKP8 ne prinaša pričakovanih rešitev na nekaterih drugih področjih, za katere se je zavzemala GZS in so zelo pomembna za ohranitev vitalne moči slovenskega gospodarstva. Ureditev povračila pri minimalni plači ni v skladu s pričakovanji gospodarstva, saj v manjšem odstotku ...

Zakonu o dodatnih ukrepih za omilitev posledic Covid-19 (PKP8), ki ga je potrdil Državni zbor dne 3. 2. 2021, je namenjen zmanjševanju škodljivih posledic širjenja koronavirusa na prebivalstvo, gospodarstvo in na drugih področjih. V ospredje so ponovno postavljeni ukrepi za ohranitev delovnih mest in pomoči gospodarstvu, prioritetno pa se naslavlja tudi celostno skrb za starejše. PKP8 širi solidarnostne dodatke na še nekatere skupine ranljivih. Podaljšanje ukrepa subvencioniranja čakanja na delo doma Od začetka izvajanja interventne zakonodaje, torej od 1. aprila 2020 do konca januarja 2021, je bilo za vse interventne ukrepe (začasno čakanje na delo, karantena, višja sila, skrajšani polni delovni čas in začasno denarno nadomestilo) skupaj izplačanih okoli 433 milijonov evrov. Samo ukrep čakanja na delo je koristilo ali koristi skoraj 32 000 poslovnih subjektov. Eden ključnih interventnih ukrepov za ohranitev številnih delovnih mest je ukrep subvencioniranja čakanje na delo doma, ki se ga v PKP8 podaljšuje od 1. februarja do 30. aprila, z možnostjo podaljšanja do 30. junija 2021. Povračilo nadomestila plače bodo lahko uveljavili vsi delodajalci, ki so bili registrirani najpozneje 31. decembra 2020 in jim bodo po njihovi ...

Na e-strokovnem srečanju so govorci razmišljali o tem, kako dosegati pričakovanja in zahteve kupcev avtomobilske industrije na eni strani ter kako ohranjati in nadgrajevati znanje ter kompetence zaposlenih na drugi strani, da bodo lahko izpolnjevali ta pričakovanja in zahteve.Mag. Dušan Zorc je ob predstavitvi trendov avtomobilske industrije poudaril, kako velik pomen ima ohranjati/nadgrajevati znanje/kompetence zaposlenih, da lahko sledimo in izpolnjujemo zahteve avtomobilske industrije. Edvard Oražem, mag. gosp. ing. je izpostavil ključne korake, kako obvladovati zahtevo, vezano na IMDS bazo - mednarodno bazo podatkov o materialih. Gost srečanja dr. Peter Eniko je predstavil svoje videnje spremljanja trendov ter zahtev, ohranjanja/nadgrajevanja znanja ter kompetenc pri sebi in sodelavcih.Srečanje je 1. februarja 2021 pripravil SIQ Ljubljana.

Na podlagi 6. člena Zakona o minimalni plači (Uradni list RS, št. 13/10, 92/15 in 83/18) je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti določilo znesek minimalne plače. Minimalna plača za delo s polnim delovnim časom, opravljeno od 1. januarja 2021, je 1.024,24 eura. Znesek minimalne plače je objavljen v Uradnem listu RS št. 12 /2012 z dne 28. 1. 2021.

V pripravah na predsedovanje Slovenije Svetu EU v drugi polovici leta oblikujejo na Ministrstvu za zunanje zadeve partnerstva pri največjem kulturno-promocijskem projektu Europe Readr. Gre za dolgoročen evropski projekt, pri katerem sodelujejo vse države članice, evropske inštitucije in številni zunanji partnerji. Z brezplačnim naborom evropske literature na temo prihodnosti bivanja želijo po vsem svetu spodbujati bralno kulturo, kritično razmišljanje in trajnostni način življenja. Ponosni in veseli bi bili, da bi pri projektu sodelovala tudi inovativna slovenska podjetja, da bi v skupnem sodelovanju po svetu širila narativo trajnostne prihodnosti bivanja in s svojo blagovno znamko krepila ugled in širila domet projekta. Hkrati bi tovrstno sodelovanje omogočilo še bolj ambiciozno implementacijo projekta po vsem svetu in opozorilo na osrednjo vlogo ustvarjalnosti v gospodarstvu. Kaj vam sodelovanje ponuja? - vidnost blagovne znamke podjetja v 50+ državah po vsem svetu (logotip na spletni strani, družbenih omrežjih, plakatih, razglednicah, videih in ostalem gradivu), - vidnost trajnostne naravnanosti podjetja, njegovega družbenega angažmaja in podpore evropskemu povezovanju, - sodelovanje v komunikacijskih kampanjah (video intervjuji z vašim podjetjem), ...

Evropska komisija se je 28. januarja odločila podaljšati začasni okvir za državno pomoč, sprejet 19. marca 2020 za podporo gospodarstvu ob izbruhu koronavirusa, in sicer do 31. decembra 2021. Prav tako se je odločila razširiti področje uporabe začasnega okvira, in sicer tako, da je povišala zgornje meje, ki so v njem določene, in omogočila, da se do konca naslednjega leta nekateri vračljivi instrumenti pretvorijo v neposredna nepovratna sredstva. Navedeno najavo smo pričakovali in je zelo pozitivna, saj državam spet omogoča več manevrskega prostora pri podpori gospodarstvu. Začasni okvir naj bi sicer prenehal veljati 30. junija 2021, razen za ukrepe dokapitalizacije, ki bi se lahko odobrili do 30. septembra 2021. Po de minimis ukrepih se meja dvigne z 800.000 na 1,8 mio EUR. Za podjetja, ki jih je kriza zaradi COVID-19 še posebej prizadela in katerih izguba prometa v upravičenem obdobju znaša vsaj 30 % v primerjavi z enakim obdobjem leta 2019, lahko država prispeva k delu fiksnih stroškov podjetij, ki jih ne krijejo njihovi prihodki, v znesku do 10 milijonov evrov na podjetje (prej 3 milijone evrov).

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) je na svoji spletni strani objavilo informacije glede (hitrega) testiranja delavcev na prisotnost virusa SARS-CoV-2, ter cepljenja proti virusu:»Ukrep testiranja na prisotnost SARS-CoV-2 pri delodajalcih lahko uvrstimo med ukrepe zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu. S tega vidika pojasnjujemo, da Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list Republike Slovenije, številka 43/11, ZVZD-1), določa temeljno odgovornost delodajalca za varnost in zdravje delavcev. Delodajalci sprejemajo ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu na podlagi ocene tveganja. V primeru spremenjenih okoliščin, ki vplivajo na sprejeto oceno tveganja, med katere sodi tudi nevarnost za okužbo z virusom SARS-CoV-2, ki povzroča COVID-19, delodajalci opravijo revizijo ocene tveganja in sprejmejo ustrezne ukrepe. Pri sprejemanju revidirane ocene tveganja delodajalci spoštujejo prepisane postopke, ki vključuje posvetovanje z delavci oziroma njihovimi predstavniki in objavo nove ocene tveganja.V določenih dejavnostih in delovnih procesih je s predpisi za obvladovanje epidemije predviden posebni presejalni programa za zgodnje odkrivanje okužb z virusom SARS-CoV-2 in testiranje posameznih skupin delavcev oziroma testiranje v posebej opredeljenih situacijah.Delodajalci, ki jih neposredno ne zavezujejo ...

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) vas vabi k izpolnitvi vprašanj o državni pomoči v letu 2020. Z vašimi odgovori bomo dobili popolnejšo sliko o tem, kako so na vaše poslovanje in premagovanje posledic Covid-19 vplivali sprejeti državni ukrepi, pomagali pa nam bodo tudi pri oblikovanju predlogov za izboljšave obstoječih in novih predlogov. Vprašalnik >>>

Pravna služba Gospodarska zbornice Slovenije (GZS) je pripravila podrobnejšo analizo poglavitnih rešitev Predlog zakona o dodatnih ukrepih za omilitev posledic COVID-19 (#PKP8), ki ga je  Vlada sprejela na seji dne. Prinaša dodatne ukrepe za ohranitev delovnih mest in pomoč, med drugim podaljšanje subvencioniranja čakanja na delo ter prevzem dela bremena za dvig minimalne plače s strani države. Predlog zakona še ni bil obravnavan v Državnem zboru in še ne velja. Vel v pripetem dokumentu >>

Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) je objavila javni razpis za (so)financiranje raziskovalnih projektov za leto 2021 in sicer: manjših temeljnih raziskovalnih projektov in manjših aplikativnih raziskovalnih projektov, podoktorskih temeljnih in podoktorskih aplikativnih raziskovalnih projektov, manjših temeljnih raziskovalnih projektov - Program dr. Aleša Debeljaka, večjih temeljnih in večjih aplikativnih raziskovalnih projektov. Rok za oddajo prijav na javni razpis je 12. februar 2021 do 14.00.Več informacij >>>

Vlada bo zakon posredovala v sprejetje Državnemu zboru Republike Slovenije po nujnem postopku. Glavni cilj predlaganega zakona je omiliti in odpraviti posledice in vpliv nalezljive bolezni COVID-19 na področje gospodarstva, dela in delovnih razmerij, trga dela, socialnega varstva ter zdravstvenega varstva. Predlog zakona ureja dodatne ukrepe za ohranitev delovnih mest in pomoč gospodarstvu v zaostrenih razmerah epidemije COVID-19, med drugim podaljšanje subvencioniranja čakanja na delo ter prevzema dela bremena za dvig minimalne plače s strani države. Poglavitne rešitve so: subvencioniranje minimalne plače v prvi polovici leta 2021, v drugi polovici pa razbremenitev delodajalcev pri plačilu prispevkov za socialno varnost za delavce v delovnem razmerju; podaljšanje ukrepa čakanja na delo od 1. februarja do 30. aprila, z možnostjo podaljšanja ukrepa s sklepom vlade še 2 krat po 1 mesec; solidarnostni dodatek za prejemnike nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki delajo krajši delovni čas, vojnim veteranom in invalidom po zakonu, ki ureja socialno vključevanje invalidov, enkratni solidarnostni dodatek za dijake, starejše od 18 let; solidarnostni dodatek za študente s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki se v študijskem letu 2020/2021 izobražujejo na ...

Program Ideas Powered for Business SME Fund je shema nepovratnih sredstev v skupni vrednosti 20 milijonov EUR, s katero želita Evropska komisija in urad EUIPO evropskim MSP-jem olajšati dostop do pravic intelektualne lastnine. Sredstva so namenjena podjetjem, ki želijo razviti svoje strategije na področju pravic intelektualne lastnine in te pravice zaščititi na nacionalni, regionalni ali evropski ravni. Z delnim kritjem stroškov storitve predhodnega pregleda intelektualne lastnine (IP Scan) in/ali pristojbin za prijavo blagovnih znamk in modelov daje zagon vašemu poslovanju.Več >>>

amen javnega razpisa je izvajanje programa Eurostars 2. Eurostars 2 je program, ki s sofinanciranjem podpira MSPje, ki se intenzivno ukvarjajo z raziskavami in razvojem (v nadaljnjem besedilu: MSP, ki se ukvarjajo z RR) in njihove partnerje, pri izvajanju njihovih skupnih inovativnih projektov, ki imajo predviden kratek čas vstopa na trg.Cilj javnega razpisa je skladno s pogoji iz dvostranskega sporazuma, podjetja iz Slovenije (predvsem MSPje), spodbuditi k izvajanju tržno orientiranih raziskovalno razvojnih projektov (ki se izvajajo v obliki industrijskih raziskav in eksperimentalnega razvoja) in z namenom njihovega izvajanja, povezovanju v mednarodne konzorcije.Predmet javnega razpisa je sofinanciranje dela stroškov slovenskih partnerjev vključenih v projekte Eurostars. Slovenski partnerji lahko sofinanciranje prejmejo za izvajanje tistega dela Eurostars projektov, ki se izvajajo v obliki industrijskih raziskav in eksperimentalnega razvoja. Končni cilj vsakega projekta, da bi ta lahko prejel oznako Eurostars, mora biti nov izdelek, postopek ali storitev.Višina sredstev: za nacionalno sofinanciranje projektov Eurostars, ki bodo potrjeni v okviru mednarodnega roka v letu 2021 (4. februar), je v letu 2021 predvidenih 300.000,00 EUR, v letu 2022 pa 500.000,00 EUR. Več informacij in razpisna dokumentacija ...

Gospodarska zbornica Slovenije je na Ministrstvo za finance RS naslovila pobudo za pomoč tistim skupinam podjetij, ki ostajajo pri do sedaj veljavnih interventnih ukrepih v celoti ali delno spregledane. Pri tem je izpostavila predvsem subjekte, ki pripadajo dejavnostim fitnesa, rekreacije in regeneracije, sejmarskih dejavnosti, industrije srečanj, gostinstva in turizma ter drobnega gospodarstva. Navedla je tudi nekaj predlogov sprememb veljavnih ukrepov - med drugim pri ukrepih čakanja na delo, kritju fiksnih stroškov, odlogu kreditnih obveznosti in obveznosti lizinga.Kot je GZS v pobudi zapisala, je ukrep čakanja na delo sicer v gospodarstvu dobro sprejet, vendar najbolj prizadetim panogam ne nudi dovolj visokega povračila. GZS zato predlaga, da se najbolj prizadetim panogam, ki po odlokih Vlade že dlje časa ne poslujejo oz. poslujejo v omejenem obsegu, omogoči povračilo celotnih stroškov nadomestil, t. j. 100% BTO2.GZS je izpostavila tudi poslovne subjekte, ki opravljajo več dejavnosti (primer: glavna dejavnost je trgovina, poleg trgovine pa imajo manjši gostinski objekt). Delodajalcem, ki kot eno izmed dejavnosti opravljajo dejavnosti, ki zaradi odlokov Vlade ne sme obratovati oz. obratuje v bistveno zmanjšanem obsegu in z njimi povezane dejavnosti, ...

Osmi podporni paket ukrepov je bil naznanjen prej, kot smo pričakovali, in ne prinaša velikih presenečenj. Vsebinsko (in vrednostno) največjo podporo prinaša podaljšanje čakanja na delo še za 3 mesece (do aprila 2021), z možnostjo podaljšanja dvakrat za en mesec. Povračilo naj bi se po novem lahko opcijsko odmerilo tudi od bruto 2 (celotnih stroškov dela), in sicer po nekaterih neuradnih informacijah tudi v 100-odstotni višini, kar naj bi v celoti nadomestilo nastali strošek s čakanjem na delo delodajalcem, ki ta ukrep uveljavljajo (podrobnosti tega ukrepa v času pisanja prispevka niso znane). Menimo, da je ključni razlog v tem, da število dnevno registriranih brezposelnih še vedno močno narašča (nad sezonsko prilagojeno spremembo) in je 20. januarja doseglo 91.500.Drugi ukrepi, s sicer zelo omejenim vplivom na javne finance, so neke vrste povračila za dvig minimalne plače v obdobju pol leta (5-6 mio EUR), izplačilo enkratnega solidarnostnega dodatka za dijake (3-4 mio EUR) in nekatere spregledane socialne skupine in pa koriščenje čakanja na delo tudi za nosilce kmetijskih dejavnosti, ki zaposlujejo osebe na podlagi pogodbe o zaposlitvi (manj kot 0,1 mio ...

Četrta lanskoletna številka revije Teorija in praksa (4/2020), ki jo je kot gostja uredila prof. dr. Andreja Jaklič iz Centra za mednarodne odnose, obravnava spremembe v mednarodnih odnosih po pandemiji Covid-19. Objavljeni prispevki so zanimivi tudi za slovensko gospodarstvo; med njimi posebej opozarjamo na prispevka Andreje Jaklič in Anžeta Burgerja »Kompleksne strategije internacionalizacije v obdobjih kriz: analiza primera slovenskih izvoznikov v obdobju globalne recesije in v obdobju pandemije virusa Covid-19« ter »Spremembe v globalnih verigah vrednosti in Covid-19« avtorjev Andreje Jaklič, Metke Stare In Klemna Kneza.Prispevki v angleškem jeziku so dostopni na povezavi >>>Povzetke člankov v slovenščini objavljamo v pripetem dokumentu >>>

Coaching vse bolj postaja sestavni del strukture učne kulture - veščine, ki jo morajo razvijati in uporabljati dobri managerji na vseh ravneh. Udeleženci spoznajo prednosti deljenja izkušenj, kako prenašati znanje in izkušnje ter tudi, kako jih pridobiti. »Peer to peer coaching« je demokratičen način za razvoj novih veščin in vodstvenih sposobnosti. Ena ključnih točk v tem procesu jesredotočenost na močna vprašanja. To udeležencem pomaga:- raziskati globlje vzroke problemov in izzivov,- razviti proaktivne navade in vedenje, usmerjene v rešitve,- podpirati se in ustvariti psihološko varno okolje za rast. Povezovanje in deljenje izkušenj ter »peer to peer coaching« spodbujamo tudi v okviru razvoja človeških virov SRIP-a MATPRO med vodji na razvojnem področju. Na tokratnem srečanju smo gostili, Nino Vrabelj, projektno managerko na GZS, ki je predstavila prihajajoče razpise in razkrila majhne skrivnosti velikih mojstrov prijavljanja projektov in Bojana Ivanca, vodja analitske skupine, GZS, ki nam je povedal, kako hitro oceniti stroškovno učinkovitost razvojnih projektov. Na naslednjem srečanju bomo obravnavali področje komunikacije, ki je ključnega pomena za prepričljivo vodenje. Učinkovite komunikacijske prakse pa prispevajo k povečanju vpliva vodje. Vir: World of Insights ...

Destatis, nemški statistični urad, je ocenil, da je nemški BDP v 2020 upadel za 5 %, kar je manj od novembrske ocene EK (-5,7%). Več delovnih dni je prispevalo k ublažitvi padca za 0,3 odstotne točke. Dodana vrednost se je v trgovini, transportu in gostinstvu znižala za 6,3 %, v predelovalnih dejavnosti za 10,4 %. Samo v gradbeništvu so bili trendi pozitivni-dodana vrednost je zrasla za 1,4 % (več na: https://www.destatis.de/EN/Press/2021/01/PE21_020_811.html). Izdatkovna metoda BDP je pokazala, da je potrošnja gospodinjstev upadla za 6 %, potrošnja države pa porasla za 3,4 %. Investicije v osnovna sredstva so upadle le za 3,5 %, in sicer predvsem zaradi padca investicij v stroje in opremo (-12,5 %). Investicije v zgradbe so bile višje za 1,5 %. Realni izvoz se je skrčil za 9,9 %, uvoz za 8,6 %. Število delovnih mest je bilo nižje za 1,1 %. Znotraj industrije so najbolj odpuščali v kovinski industriji, industriji gume in plastike, proizvodnje strojev (sredina avtomobilske verige). Samo kemična industrija je povečala zaposlovanje (za 1,6 %). Po preučitvi številk se povečuje verjetnost, da bo padec slovenskega ...

Podatki o izvozu po metodi plačilne bilance so potrdili izboljšanje trenda v izvozu ob koncu leta. Novembrski izvoz blaga je bil medletno višji za 0,9 %, v prvih 11mesecih pa je bil nižji za 8,5 %. Ob tem je bila industrijska proizvodnja v novembru medletno nižja za 1,1 % (v območju evra je bila nižja za 0,6 %-sezonsko prilagojeno), v prvih 11mesecih pa za 6,5 %. Znotraj skupin dejavnosti po tehnološki zahtevnosti je bil padec zelo visok pri nizko tehnoloških dejavnostih (-9,4 % v novembru; -5,9 % v 11mesecih), kar je bilo verjetno posledica slabših trendov v tekstilni in lesni industriji. V ostalih treh skupinah dejavnosti je bila rast pozitivna ali padec zelo majhen. V dejavnosti rudarstva je bila novembrska 11-odstotna rast predvsem posledica večjega izkopa lignita v Premogovniku Velenje. Prihodki od prodaje v industriji so bili v 11mesecih za 7,5 % nižji, kar pomeni, da so se cene blaga v povprečju znižale za 1 %. Vrednost zalog v industriji je bila v 11mesecih nižja za 1,7 %, od tega najbolj v dejavnosti potrošnih dobrin (+9,4 %), medtem ko ...

Fiskalni svet je pohitel z oceno javno-finančnega primanjkljaja za leto 2020, ki je nižja od pričakovanj v rebalansu (ki je temeljil celo na bolj optimistični napovedi), in sicer za 700 mio EUR oz. 1,7 % BDP. Primanjkljaj državnega proračuna naj bi tako po prvi oceni znašal 3,5 mrd EUR (8,1 % BDP), pri čemer ne pričakujemo dodatnega pomembnega primanjkljaja pri občinah, ZPIZ ali ZZZS. Proračunski prihodki so biliv 2020 nižji za 10,5 % (brez upoštevanja COVID-19 ukrepov so bili nižji za 6,9 %), odhodki pa so bili višji za 26,8 % (brez COVID-19 ukrepov so bili višji za 6,5 %). Vsi COVID-19 podporni ukrepi države so znašali 2,9 mrd EUR (6,7 % BDP), pri čemer so tisti, ki so neposredno vplivali na primanjkljaj, znašali 2,4 mrd EUR (5,5 % BDP). Vrednost garancij in odlogov obveznosti davkov in posojil je znašala 0,5 mrd EUR (1,7 % BDP), kar je bil delež, ki je bil nižji kot v drugih državah. Menimo, da je bila to posledica nižje začetne zadolženosti slovenskih podjetij in gospodinjstev. Ocene ministrstva za finance glede   določenih   ukrepov   (denimo   ...

; Uredba o spremembi in dopolnitvi Uredbe o sežigalnicah odpadkov in napravah za sosežig odpadkov   Komentar lahko oddate do 22. 1. 2021. Uredba o spremembi in dopolnitvi Uredbe o mejnih vrednostih emisije hlapnih organskih spojin v zrak iz naprav, v katerih se uporabljajo organska topila ...

V pripetem dokumentu objavljamo povabilo podjetjem, članom SRIP-a MATPRO, k sodelovanju v predstavitveni brošuri SRIP-a MATPRO. Dvojezična brošura članov SRIP-a MATPRO bo predstavljala dosežke SRIP-a MATPRO, predvsem pa podjetij, ki kot partnerji sodelujete v njem. V brošuro bomo vključili tudi trajnostni vidik vašega poslovanja. Vabimo vas, da se v brošuri predstavi tudi vaše podjetje. Veselimo se vašega odziva in vas prosimo, da svojo namero o sodelovanju pošljete do 3. februarja 2021 na e-naslov: alenka.gracnar@gzs.si. Podrobnejše informacije najdete v pripetem dokumentu >>>

GZS je na Vlado RS posredovala predloge ukrepov za 8. protikoronski zakonodajni paket. Razmere za poslovanje so v vrsti podjetij še vedno zelo zaostreni, predlagani ukrepi GZS pa bi podjetjem omogočili obstoj in nadaljnje poslovanje. Hkrati je GZS predlagala tudi spremembo nekaterih začasnih odlokov. Gospodarska zbornica Slovenije za vključitev v #PKP8 med drugim predlaga: sofinanciranje zvišanja minimalne plače subvencioniranje zaščitne opreme podaljšanje ukrepa čakanja na delo do 30. 6. 2021, prilagoditev kriterija upravičenosti ter ugodnejšo obravnavo delodajalcev, ki ne smejo poslovati zaradi ukrepov vlade pri ukrepu čakanja na delo podaljšanje ukrepa povračila fiksnih stroškov po-zavarovanje terjatev do slovenskih kupcev bon za športno rekreativne aktivnosti ter kulturni bon. Vsi predlogi ukrepov GZS je na Vlado naslovila tudi predloge sprememb začasnih odlokov Vlade RS.Tako med drugim predlaga: sprostitev dejavnosti povsod, kjer so lahko spoštovani pogoji NIJZ in ki veljajo tudi za opravljanje odprtih/dovoljenih dejavnosti prehajanje meja zaradi nujnih poslovnih razlogov brez napotitve v karanteno na domu ali brez predložitve negativnega izvida testa na prisotnost koronavirusa da podjetnikom, ki so bili registrirani od 1. 1. 2020 do razglasitve epidemije, ni potrebno vračati ...

Vlada je izdala Odlok o razglasitvi epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Odlok velja od 17. januarja 2021 in je veljaven 60 dni. Vlada Republike Slovenije je na podlagi Zakona o nalezljivih boleznih epidemijo nalezljive bolezni COVID-19 razglasila na območju celotne države. Vir: https://www.gov.si/novice/2021-01-13-48-redna-seja-vlade-republike-slovenije/

15. januarja 2021 se je uspešno zaključila trimesečna spletna razstava Materiali prihodnosti / Future Materials, ki je bila postavljena v virtualnem prostoru GZS. Na njej so svoje inovativne materiale predstavila podjetja Beti, Helios, Impol, Kovis livarna, Livar industries, Livarna Gorica, Lotrič meroslovje, Magneti Ljubljana, MARSI Group, SIJ Group (SIJ Acroni, SIJ Metal Ravne in SIJ Ravne System), Talum, Termit in Veplas Group, institucije znanja Fakulteta za tehnologijo polimerov, Inštitut za kovinske materiale in tehnologije – IMT, Kemijski inštitut, Naravoslovnotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani ter Zavod za gradbeništvo Slovenije, predstavljata pa se tudi Javna agencija SPIRIT SLOVENIJA in Strateško-razvojno-inovacijsko partnerstvo Materiali kot končni produkti (SRIP MATPRO). Razstavo sta 15. oktobra 2020 otvorili generalna direktorica GZS mag. Sonja Šmuc in koordinatorka SRIP-a MATPRO Vesna Nahtigal, izvršna direktorica GZS za industrijsko politiko in direktorica GZS-Združenja kovinskih materialov in nekovin. V plenarnem predavanju je svoje poglede na kovinske materiale prihodnosti predstavil izr. prof. dr. Matjaž Godec, direktor Inštituta za kovinske materiale in tehnologije (IMT) za področje kovinskih materialov, doc. dr. Blaž Nardin, dekan Fakultete za tehnologijo polimerov (FTPO) za področje biokompozitov pa je spregovoril ...

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je objavilo poziv k predložitvi informacij o najnovejših tehnoloških rešitvah oziroma inovacijah, trajnostnih rešitvah in rešitvah, ki sledijo konceptu krožnega gospodarstva za potrebe izgradnje »Centra znanosti« kot  tehnično-tehnološke demonstracije oziroma prikazovalnika najnovejših tehnoloških rešitev, inovacij, trajnostnih rešitev in rešitev, ki sledijo konceptu krožnega gospodarstva. Rok za prijavo: 15. 2. 2021 do 0.00. Gre za poziv oziroma t. i. strokovni dialog za pridobitev informacij o: inovativnih rešitvah in produktih; novih tehnoloških rešitvah in produktih; trajnostnih rešitvah; izdelkih in sistemih, ki sledijo konceptu krožnega gospodarstva; obstoju odpadkov oziroma ostankov materialov (kot npr. industrijski (ostanki lesa, kovinskih delov, stekla, idr.), kmetijski, gradbeni odpadki), ki jih je moč ponovno uporabiti oziroma reciklirati in iz njih narediti nov material; obstoju ali razvoju procesov, materialov in produktov reciklaže oziroma ponovne uporabe, ki vključujejo industrijske ali kmetijske odpadke in s tem pripomorejo k zmanjšanju ogljičnih odtisov (npr. recikliran beton ali beton, ki npr. vključuje elektrofiltrski pepel, kovine (aluminij, železo, zlitine...), reciklirani leseni produkti ...

Ljubljana, 13. januar 2021 – Gospodarska zbornica Slovenije je na MDDSZ naslovila pobudo za spremembo njihovega mnenja glede upoštevanja poslovne uspešnosti kot pogoja za pridobitev pravice do kriznega dodatka po #PKP7. Predlagala je, da se poslovna uspešnost, ugotovljena za določeno obdobje, pri pridobitvi pravice do kriznega dodatka, upošteva v sorazmernih deležih. Krizni dodatek pripada delavcem, čigar novembrska plača (izplačana v dec.) je nižja od dvakratnika minimalne plače, pod pogojem, da so bili decembra prisotni na delu. Po tolmačenju ministrstva za delo se v limit za upravičenost do kriznega dodatka všteva tudi poslovna uspešnost v celotnem izplačanem znesku v mesecu, ko je bila ta izplačana. Posledično delavci z nižjo plačo od dvakratnika minimalne plače do kriznega dodatka ne bodo upravičeni, če zaradi izplačane poslovne uspešnosti določen limit presežejo. Po mnenju Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) jih to postavlja v neutemeljeno slabši položaj. Kot je poudarila GZS v svoji pobudi, se v plačo delavca v posameznem mesecu običajno upošteva sorazmerni del poslovne uspešnosti za obdobje, za katerega je ta izplačana. Konkretno mnenje MDDSZ z 8. januarja pa od tega splošnega pravila ...

Obveščamo vas, da bo 28 1. 2021 v obliki videokonference potekal izobraževalni seminar pred prvim razpisom RPA (Requesting Party Activity) na podlagi nadgrajenega Pridružitvenega sporazuma z ESA (Evropska vesoljska agencija). Okvirni dnevni red:  9.30 -  9.45 Uvod in predstavitev RPA programa 9.45 - 11.00 Briefing - 1. del - vsebina razpisa (ITT - Invitation To Tender paket), proces ocenjevanja, časovnica 11.00 - 11.15 Odmor 11.15 - 12.30 Briefing - 2. del: Kako napisati dobro prijavo 12.30 - 13.00 Vprašanja in odgovori Od 14.00 - 18.00 bodo možna bilateralna srečanja zainteresiranih podjetij in institucij s predstavniki ESA (potrebna bo predhodna prijava) - 15 minut za vsako podjetje / institucijo O podrobnejših informacijah s povezavo do seminarja ter do prijav na bilateralni sestanek vas bomo sproti obveščali.

Pravna služba GZS je pripravila odgovore na ključna vprašanja v zvezi z 21. členom sedmega paketa ukrepov za omilitev posledic epidemije (#PKP7 - Zakona o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUPOPDVE). Več v pripetem pdf dokumentu >>>

Želeli bi vas opozoriti, da je od 31. 12. 2020 do 1. 2. 2021 v javni obravnavi predlog novega Zakona o varstvu okolja (ZVO-2), ki je objavljen na spletni strani: https://e-uprava.gov.si/drzava-in-druzba/e-demokracija/predlogi-predpisov/predlog-predpisa.html?id=11911. Na Ministrstvo za okolje in prostor smo naslovili poziv za javno predstavitev vsebine ZVO-2, ki bi jo organizirali virtualno za čim širši krog naših članov GZS, saj ima ta zakon velik vpliv na delovanje gospodarstva in zato morajo biti pravila in postopki, ki jih bo uveljavil novi zakon, jasna, nedvoumna in v praksi izvedljiva. Na odziv predstavnikov ministrstva še čakamo. Ne glede na njihov odziv le-tega pa člane GZS pozivamo, da nam morebitne pripombe na predlog posredujejo na e-naslov: antonija.cerar@gzs.si. V primeru dodatnih pobud in vprašanj smo vam na voljo! Služba za varstvo okolja GZS

Uredba o vrstah naprav, dejavnostih in toplogrednih plinih Vlada je izdala Uredbo o vrstah naprav, dejavnostih in toplogrednih plinih. Uredba določa vrste naprav, dejavnosti in toplogredne pline, za katere morajo upravljavci pridobiti dovoljenje za izpuščanje toplogrednih plinov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja in letalsko dejavnost, za katero morajo operatorji zrakoplova izvajati načrt monitoringa emisij toplogrednih plinov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja. Določa tudi način izvajanja načrta monitoringa, priprave poročila in poročanja ter način in pogostost pregledovanja poročila upravljavcev malih naprav v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja. Uredba je objavljena v Uradnem listu RS, št. 197/2020 z dne 24. 12. 2020. Uredba o izvajanju izvedbene uredbe Evropske unije o določitvi pravil za prilagoditev brezplačne dodelitve pravic do emisije zaradi sprememb ravni dejavnosti Vlada je izdala Uredbo o izvajanju izvedbene uredbe (Evropske unije) o določitvi pravil za prilagoditev brezplačne dodelitve pravic do emisije zaradi sprememb ravni dejavnosti. S to uredbo se za izvajanje Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2019/1842, 31. oktobra 2019 o določitvi pravil za uporabo Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z nadaljnjimi ureditvami ...

Državni zbor je 29. decembra 2020 sprejel Zakon o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUPOPDVE) oziroma t. i. #PKP7. #PKP7 prinaša ukrepe za pomoč gospodarstvu in zaščito delovnih mest, ob tem pa podobno kot #PKP1 prinaša tudi dodatke za posamezne skupine prebivalstva, med njimi upokojence, študente, družine, verske uslužbence in druge. Zakon je Državni zbor RS poslal v obravnavo Državnemu svetu RS. Veljati bo začel naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Besedilo zakona je na voljo v pripetem pdf dokumentu.

Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) menijo, da so ocene sindikatov o več stomilijonskem pritisku na pokojninsko blagajno in javne finance zaradi ukrepa upokojevanja po #PKP7 močno pretirane. Vsak delodajalec si želi ohranjati dobre sodelavce in večina starejših zaposlenih, ki želijo delati, je za podjetja dragocena. Za tiste, ki jim je v 40-ih letih dela zmanjkalo elana ali sodobnega znanja, pa je prav, da ima tudi delodajalec možnost, da se izreče o nadaljevanju ali prekinitvi delovnega razmerja z zaposlenim, ki ima pogoje za upokojitev in s tem doseženo socialno varnost. Pred dvema letoma je vlada podprla, Državni zbor pa sprejel novelo Zakona o minimalni plači, ki je unikum v evropskem prostoru. Že takrat smo delodajalci opozarjali, da gre za ideološki konstrukt, ki bo ogrozil na tisoče delovnih mest najtežje zaposljivih, trajno izbrisal nekatere panoge in povzročil ogromno škodo v podjetjih s podiranjem plačnih razmerij. Takratne politike ta dejstva niso zanimala in je v popolni odsotnosti socialnega dialoga politično všečen zakon sprejela ne glede na njegove posledice. Šlo je za grobo neupoštevanje enega socialnega partnerja in za eklatantno kršitev mednarodnih norm, ki se ...

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je na poslanske skupine in poslance Državnega zbora RS naslovila pismo v podporo 28. členu v predlogu #PKP7, ki omogoča odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu, če izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine. V obdobju od januarja do oktobra 2020 se je pri Zavodu RS za zaposlovanje na novo prijavilo 36,7 % več brezposelnih kot v enakem obdobju leta 2019. Po ocenah GZS bi bilo teh prijav še bistveno več, če ne bi vladni interventni ukrepi uspešno blažili negativnih posledic epidemije pri delodajalcih, hkrati pa uresničevali namena ohranitve zaposlitve. A vendar se je brezposelnost močno povečala - zlasti med mladimi. Septembra 2020 se je brezposelnost mladih glede na februar 2020 povečala za 3,4 odstotne točke na 13,7 %. Povišanje je bilo višje kot v EU27 v enakem obdobju (+2,6 o.t.).  GZS se zavzema za ureditev, ki bo ob koncu epidemije in ob izboljšanju razmer na trgu omogočala zaposlovanje mladih brezposelnih. Zaradi okoliščin, povezanih s preprečevanjem širjenja virusa COVID-19, ki vplivajo tudi na stanje na trgu dela, GZS izraža podporo 28. členu predloga Zakona o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega ...

Prezentacije (pdf) >>> V sklop predstavitev novih dognanj, novih tehnologij, novih pristopov pod skupnim naslovom SRIP MATPRO: ŠIRIMO OBZORJA je v organizaciji Oddelka za materiale in metalurgijo Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani (OMM NTF UL) 18. decembra potekala e-delavnica Prihodnost proizvodnje aluminija in raziskovalnih aktivnosti.   Uvodoma je prof. dr. Jožef Medved(OMM NTF UL)   izpostavil velik vpliv sprejetega cilja na ravni EU, da do leta 2020 postanemo podnebno nevtralni ter slovenskega Nacionalnega energetskega in podnebnega načrtaza prihodnost proizvodnje aluminija, ob tem pa poudaril potrebo po ohranitvi primarne proizvodnje aluminija v slovenskem prostoru.  Doc. dr. Maja Vončina (OMM NTF UL) je v nadaljevanju predstavila svetovne trende in izzive na področju kompozitov z aluminijevo matrico, aluminijeve pene in zlitin z dodatki posebnih legirnih elementov, ki so zaradi svojih odličnih lastnosti primerni za uporabo v vesoljski, letalski in avtomobilski industriji.   Dr. Peter Cvahte (IMPOL) je spregovoril o odgovorih Skupine Impol na zahteve in potrebe trga na področju izboljšav in razvoja novih zlitin in izdelkov, ki zajemajo visokotrdne zlitine za kovanje, t. i. »crash profile«, lite palice za kovanje, zlitine za obdelavo na avtomatih brez ...

Decembrski podatki o gospodarskih napovedih za Slovenijo so se nekoliko spremenili. Ocena o znižanju BDP za leto 2020 se je nekoliko zvišala, kar je bila logična posledica objave BDP za3. četrtletje, ki je bila nad pričakovanji. Prav tako glavnina analitikov ocenjuje, da zadnje četrtletje ne bo niti približno tako negativno kot drugo. Ocene o prihodnji gospodarski rasti (2021) so se nekoliko znižale (za 0,3 odstotne točke glede na pričakovanja v novembru) in odražajo pričakovanja, da bodo zajezitveni ukrepi morda celo podaljšani oz. se bomo soočali s tretjim valom okužb. Osrednja napoved za rast BDP v 2021 je pri 4,6 %, z najbolj pesimistično oceno pri 2,8 % (Moody's) in najbolj optimistično pri 5,9 % (OTP).Banka Slovenije je ob decembrski napovedi bistveno znižala oceno rasti BDP v letu 2021 (iz 4,9 % na 3,1 %) ter dvignila oceno za 2022 (iz 3,6 % na4,5 %), kar izvira pretežno iz nekoliko drugačne dinamike vpliva zajezitvenih ukrepov na ključne domače gospodarske agregate. Ključna sprememba pri izdatkovni metodi napovedi izvira iz precej večje rasti uvoza (+1,5 %), kar je neobičajno, saj so napoved ...

S sedanjim razvojnim modelom Slovenija napreduje dokaj stabilno, vendar prepočasi, da bi lahko uresničili svoje sanje – postati Slovenija 5.0, družba trajnostnega razvoja, ki bo z uporabo znanosti, umetne inteligence, industrije 4.0 in inovativnosti zagotavljala delo, socialno varnost in okoljsko vzdržnost po najvišjih svetovnih standardih in s tem po razvitosti prodrla v krog najuspešnejših držav sveta. Za to je potrebna nova razvojna paradigma, v okviru katere bo osrednje mesto namenjeno vlaganjem v razvoj in inovativnost, so se strinjali udeleženci 15. Vrha slovenskega gospodarstva, ki ga je Gospodarska zbornica Slovenije 17. decembra 2020 organizirala povsem virtualno. Predsednik GZS Boštjan Gorjup vidi Slovenijo 5.0 kot »družbo trajnostnega razvoja, v kateri polno izkoristimo svoje sposobnosti, priložnosti in izzive za razvoj v dobro kakovosti življenja in blaginje vseh prebivalcev Slovenije.« Akcijski načrt Slovenija 5.0, ki ga je pripravila GZS, naslavlja pot, kako doseči strateški načrt višje produktivnosti do 2025 za 40 %. V sprejeti strategiji razvoja do leta 2030 Gorjup pogreša podrobnejši načrt zavez in ukrepov, s katerimi bomo »ukrepali letos, drugo leto, ko bomo predsedovali Evropski uniji, leto za tem; skratka, kaj ...

Sistem trgovanja z emisijami (EU ETS) – referenčne vrednosti za brezplačno dodelitev pravic do emisije v obdobju 2021–2025 Evropska komisija je v javno obravnavo predložila osnutek izvedbene uredbe glede brezplačne dodelitve pravic do emisije na ravni Unije v skladu s členom 10a Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta v obdobju 2021 – 2025.  Javna obravnava se zaključi 4. januarja 2021. Pripombe in mnenje je možno podati preko spletne povezave TUKAJ. Preko gornje povezave ali TUKAJ se dostopa tudi do osnutka izvedbene uredbe in priloge, ki poleg predlaganih benčmark faktorjev za obdobje 2021 – 2025 vsebuje tudi povprečne vrednosti 10 % najučinkovitejših naprav v letu 2016 in 2017. Veljavni zakonodajni dokumenti EU: Konsolidirano besedilo - Sklep Komisije z dne 27. aprila 2011 o določitvi prehodnih pravil za usklajeno brezplačno dodelitev pravic do emisije na ravni Unije v skladu s členom 10a Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/331 z dne 19. decembra 2018 o določitvi prehodnih pravil za usklajeno brezplačno dodelitev pravic do emisije na ravni Unije v skladu s členom 10a ...

Kriza, ki jo povzročila epidemija koronavirusa, je še posebej prizadela malo gospodarstvo. Številna mala podjetja so na robu zloma. Ukrepi, ki jih je sprejela država za stabiliziranje razmer, so posledice omilili, ne morejo pa jih izničiti. Podjetniki pričakujejo, da jim bo omogočeno poslovanje, saj daljšega obdobja zaprtosti ne bodo prenesli. Pomoč, ki jo zagotavlja država, mora biti dostopna vsem, hitra in pod enostavnimi pravili, so se strinjali udeleženci 9. Vrha malega gospodarstva, ki ga je organizirala Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) 17. decembra 2020, tokrat prvič virtualno. »Vsa podjetja, predvsem pa malo gospodarstvo, se sooča z zelo globokimi posledicami, ki jih je povzročila epidemija globalnih razsežnosti,« je uvodoma dejala generalna direktorica GZS Sonja Šmuc. Vlada je sprejela 6 protikoronskih zakonodajnih paketov, ki skušajo omiliti posledice, ne morejo pa jih izničiti; v sprejemu je tudi že 7. paket. Ker je drugi val epidemije še v polnem razmahu, je velik del gospodarstva zaprt že drugič. Po torkovem odprtju nekaterih dejavnosti in nekaterih omejenih dodatnih sprostitvah »tudi v drugih dejavnostih gospodarstva pričakujemo rahljanje ukrepov, kajti zaprti smo predolgo. Želimo delati,« je poudarila in dodala, da se ...

Gospodarska zbornica Slovenije je 16. decembra 2020 pozvala Vlado RS k odprtju zaprtega dela gospodarstva. Generalna direktorica GZS mag. Sonja Šmuc: "Zavedamo se, da se nahajamo v izjemno občutljivem obdobju. Od striktnega upoštevanja vseh predpisanih ukrepov zdravstvene stroke in NIJZ je odvisno, ali bomo uspeli premagati in ustaviti epidemijo covid-19. Vendar pa pozivamo Vlado Republike Slovenije, da z enakimi standardi varovanja zdravja v gospodarstvu omogoči, da delujejo vsa podjetja v vseh regijah, ki lahko in morajo zagotoviti upoštevanje ukrepov za preprečevanje širjenja koronavirusa. V podjetjih cenijo pomoč države, vendar pa le-ta ne more nadomestiti vsega izpadlega dohodka, zaradi česar so številna podjetja že na robu propada. Podaljševanje njihovega zaprtja ne bo imelo nepopravljivih posledic le za podjetja, temveč za celotno družbo." Vlada RS je po delovnem posvetu s predstavniki gospodarstva, ki je potekal v soboto na Brdu pri Kranju, prisluhnila argumentom predstavnikov gospodarstva ter sklenila, da se v torek, 15. decembra 2020, povsod po državi sprostijo določene gospodarske dejavnosti. Sprostitev ukrepov velja za finančne storitve, storitve higienske nege, avtopralnice, kemične čistilnice ter cvetličarne od včeraj do 23. decembra 2020, razen če se bo v ...