Podatki o izvozu po metodi plačilne bilance so potrdili izboljšanje trenda v izvozu ob koncu leta. Novembrski izvoz blaga je bil medletno višji za 0,9 %, v prvih 11mesecih pa je bil nižji za 8,5 %. Ob tem je bila industrijska proizvodnja v novembru medletno nižja za 1,1 % (v območju evra je bila nižja za 0,6 %-sezonsko prilagojeno), v prvih 11mesecih pa za 6,5 %. Znotraj skupin dejavnosti po tehnološki zahtevnosti je bil padec zelo visok pri nizko tehnoloških dejavnostih (-9,4 % v novembru; -5,9 % v 11mesecih), kar je bilo verjetno posledica slabših trendov v tekstilni in lesni industriji. V ostalih treh skupinah dejavnosti je bila rast pozitivna ali padec zelo majhen. V dejavnosti rudarstva je bila novembrska 11-odstotna rast predvsem posledica večjega izkopa lignita v Premogovniku Velenje. Prihodki od prodaje v industriji so bili v 11mesecih za 7,5 % nižji, kar pomeni, da so se cene blaga v povprečju znižale za 1 %. Vrednost zalog v industriji je bila v 11mesecih nižja za 1,7 %, od tega najbolj v dejavnosti potrošnih dobrin (+9,4 %), medtem ko ...

Fiskalni svet je pohitel z oceno javno-finančnega primanjkljaja za leto 2020, ki je nižja od pričakovanj v rebalansu (ki je temeljil celo na bolj optimistični napovedi), in sicer za 700 mio EUR oz. 1,7 % BDP. Primanjkljaj državnega proračuna naj bi tako po prvi oceni znašal 3,5 mrd EUR (8,1 % BDP), pri čemer ne pričakujemo dodatnega pomembnega primanjkljaja pri občinah, ZPIZ ali ZZZS. Proračunski prihodki so biliv 2020 nižji za 10,5 % (brez upoštevanja COVID-19 ukrepov so bili nižji za 6,9 %), odhodki pa so bili višji za 26,8 % (brez COVID-19 ukrepov so bili višji za 6,5 %). Vsi COVID-19 podporni ukrepi države so znašali 2,9 mrd EUR (6,7 % BDP), pri čemer so tisti, ki so neposredno vplivali na primanjkljaj, znašali 2,4 mrd EUR (5,5 % BDP). Vrednost garancij in odlogov obveznosti davkov in posojil je znašala 0,5 mrd EUR (1,7 % BDP), kar je bil delež, ki je bil nižji kot v drugih državah. Menimo, da je bila to posledica nižje začetne zadolženosti slovenskih podjetij in gospodinjstev. Ocene ministrstva za finance glede   določenih   ukrepov   (denimo   ...

; Uredba o spremembi in dopolnitvi Uredbe o sežigalnicah odpadkov in napravah za sosežig odpadkov   Komentar lahko oddate do 22. 1. 2021. Uredba o spremembi in dopolnitvi Uredbe o mejnih vrednostih emisije hlapnih organskih spojin v zrak iz naprav, v katerih se uporabljajo organska topila ...

V pripetem dokumentu objavljamo povabilo podjetjem, članom SRIP-a MATPRO, k sodelovanju v predstavitveni brošuri SRIP-a MATPRO. Dvojezična brošura članov SRIP-a MATPRO bo predstavljala dosežke SRIP-a MATPRO, predvsem pa podjetij, ki kot partnerji sodelujete v njem. V brošuro bomo vključili tudi trajnostni vidik vašega poslovanja. Vabimo vas, da se v brošuri predstavi tudi vaše podjetje. Veselimo se vašega odziva in vas prosimo, da svojo namero o sodelovanju pošljete do 3. februarja 2021 na e-naslov: alenka.gracnar@gzs.si. Podrobnejše informacije najdete v pripetem dokumentu >>>

GZS je na Vlado RS posredovala predloge ukrepov za 8. protikoronski zakonodajni paket. Razmere za poslovanje so v vrsti podjetij še vedno zelo zaostreni, predlagani ukrepi GZS pa bi podjetjem omogočili obstoj in nadaljnje poslovanje. Hkrati je GZS predlagala tudi spremembo nekaterih začasnih odlokov. Gospodarska zbornica Slovenije za vključitev v #PKP8 med drugim predlaga: sofinanciranje zvišanja minimalne plače subvencioniranje zaščitne opreme podaljšanje ukrepa čakanja na delo do 30. 6. 2021, prilagoditev kriterija upravičenosti ter ugodnejšo obravnavo delodajalcev, ki ne smejo poslovati zaradi ukrepov vlade pri ukrepu čakanja na delo podaljšanje ukrepa povračila fiksnih stroškov po-zavarovanje terjatev do slovenskih kupcev bon za športno rekreativne aktivnosti ter kulturni bon. Vsi predlogi ukrepov GZS je na Vlado naslovila tudi predloge sprememb začasnih odlokov Vlade RS.Tako med drugim predlaga: sprostitev dejavnosti povsod, kjer so lahko spoštovani pogoji NIJZ in ki veljajo tudi za opravljanje odprtih/dovoljenih dejavnosti prehajanje meja zaradi nujnih poslovnih razlogov brez napotitve v karanteno na domu ali brez predložitve negativnega izvida testa na prisotnost koronavirusa da podjetnikom, ki so bili registrirani od 1. 1. 2020 do razglasitve epidemije, ni potrebno vračati ...

Vlada je izdala Odlok o razglasitvi epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Odlok velja od 17. januarja 2021 in je veljaven 60 dni. Vlada Republike Slovenije je na podlagi Zakona o nalezljivih boleznih epidemijo nalezljive bolezni COVID-19 razglasila na območju celotne države. Vir: https://www.gov.si/novice/2021-01-13-48-redna-seja-vlade-republike-slovenije/

15. januarja 2021 se je uspešno zaključila trimesečna spletna razstava Materiali prihodnosti / Future Materials, ki je bila postavljena v virtualnem prostoru GZS. Na njej so svoje inovativne materiale predstavila podjetja Beti, Helios, Impol, Kovis livarna, Livar industries, Livarna Gorica, Lotrič meroslovje, Magneti Ljubljana, MARSI Group, SIJ Group (SIJ Acroni, SIJ Metal Ravne in SIJ Ravne System), Talum, Termit in Veplas Group, institucije znanja Fakulteta za tehnologijo polimerov, Inštitut za kovinske materiale in tehnologije – IMT, Kemijski inštitut, Naravoslovnotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani ter Zavod za gradbeništvo Slovenije, predstavljata pa se tudi Javna agencija SPIRIT SLOVENIJA in Strateško-razvojno-inovacijsko partnerstvo Materiali kot končni produkti (SRIP MATPRO). Razstavo sta 15. oktobra 2020 otvorili generalna direktorica GZS mag. Sonja Šmuc in koordinatorka SRIP-a MATPRO Vesna Nahtigal, izvršna direktorica GZS za industrijsko politiko in direktorica GZS-Združenja kovinskih materialov in nekovin. V plenarnem predavanju je svoje poglede na kovinske materiale prihodnosti predstavil izr. prof. dr. Matjaž Godec, direktor Inštituta za kovinske materiale in tehnologije (IMT) za področje kovinskih materialov, doc. dr. Blaž Nardin, dekan Fakultete za tehnologijo polimerov (FTPO) za področje biokompozitov pa je spregovoril ...

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je objavilo poziv k predložitvi informacij o najnovejših tehnoloških rešitvah oziroma inovacijah, trajnostnih rešitvah in rešitvah, ki sledijo konceptu krožnega gospodarstva za potrebe izgradnje »Centra znanosti« kot  tehnično-tehnološke demonstracije oziroma prikazovalnika najnovejših tehnoloških rešitev, inovacij, trajnostnih rešitev in rešitev, ki sledijo konceptu krožnega gospodarstva. Rok za prijavo: 15. 2. 2021 do 0.00. Gre za poziv oziroma t. i. strokovni dialog za pridobitev informacij o: inovativnih rešitvah in produktih; novih tehnoloških rešitvah in produktih; trajnostnih rešitvah; izdelkih in sistemih, ki sledijo konceptu krožnega gospodarstva; obstoju odpadkov oziroma ostankov materialov (kot npr. industrijski (ostanki lesa, kovinskih delov, stekla, idr.), kmetijski, gradbeni odpadki), ki jih je moč ponovno uporabiti oziroma reciklirati in iz njih narediti nov material; obstoju ali razvoju procesov, materialov in produktov reciklaže oziroma ponovne uporabe, ki vključujejo industrijske ali kmetijske odpadke in s tem pripomorejo k zmanjšanju ogljičnih odtisov (npr. recikliran beton ali beton, ki npr. vključuje elektrofiltrski pepel, kovine (aluminij, železo, zlitine...), reciklirani leseni produkti ...

Ljubljana, 13. januar 2021 – Gospodarska zbornica Slovenije je na MDDSZ naslovila pobudo za spremembo njihovega mnenja glede upoštevanja poslovne uspešnosti kot pogoja za pridobitev pravice do kriznega dodatka po #PKP7. Predlagala je, da se poslovna uspešnost, ugotovljena za določeno obdobje, pri pridobitvi pravice do kriznega dodatka, upošteva v sorazmernih deležih. Krizni dodatek pripada delavcem, čigar novembrska plača (izplačana v dec.) je nižja od dvakratnika minimalne plače, pod pogojem, da so bili decembra prisotni na delu. Po tolmačenju ministrstva za delo se v limit za upravičenost do kriznega dodatka všteva tudi poslovna uspešnost v celotnem izplačanem znesku v mesecu, ko je bila ta izplačana. Posledično delavci z nižjo plačo od dvakratnika minimalne plače do kriznega dodatka ne bodo upravičeni, če zaradi izplačane poslovne uspešnosti določen limit presežejo. Po mnenju Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) jih to postavlja v neutemeljeno slabši položaj. Kot je poudarila GZS v svoji pobudi, se v plačo delavca v posameznem mesecu običajno upošteva sorazmerni del poslovne uspešnosti za obdobje, za katerega je ta izplačana. Konkretno mnenje MDDSZ z 8. januarja pa od tega splošnega pravila ...

Obveščamo vas, da bo 28 1. 2021 v obliki videokonference potekal izobraževalni seminar pred prvim razpisom RPA (Requesting Party Activity) na podlagi nadgrajenega Pridružitvenega sporazuma z ESA (Evropska vesoljska agencija). Okvirni dnevni red:  9.30 -  9.45 Uvod in predstavitev RPA programa 9.45 - 11.00 Briefing - 1. del - vsebina razpisa (ITT - Invitation To Tender paket), proces ocenjevanja, časovnica 11.00 - 11.15 Odmor 11.15 - 12.30 Briefing - 2. del: Kako napisati dobro prijavo 12.30 - 13.00 Vprašanja in odgovori Od 14.00 - 18.00 bodo možna bilateralna srečanja zainteresiranih podjetij in institucij s predstavniki ESA (potrebna bo predhodna prijava) - 15 minut za vsako podjetje / institucijo O podrobnejših informacijah s povezavo do seminarja ter do prijav na bilateralni sestanek vas bomo sproti obveščali.

Pravna služba GZS je pripravila odgovore na ključna vprašanja v zvezi z 21. členom sedmega paketa ukrepov za omilitev posledic epidemije (#PKP7 - Zakona o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUPOPDVE). Več v pripetem pdf dokumentu >>>

Želeli bi vas opozoriti, da je od 31. 12. 2020 do 1. 2. 2021 v javni obravnavi predlog novega Zakona o varstvu okolja (ZVO-2), ki je objavljen na spletni strani: https://e-uprava.gov.si/drzava-in-druzba/e-demokracija/predlogi-predpisov/predlog-predpisa.html?id=11911. Na Ministrstvo za okolje in prostor smo naslovili poziv za javno predstavitev vsebine ZVO-2, ki bi jo organizirali virtualno za čim širši krog naših članov GZS, saj ima ta zakon velik vpliv na delovanje gospodarstva in zato morajo biti pravila in postopki, ki jih bo uveljavil novi zakon, jasna, nedvoumna in v praksi izvedljiva. Na odziv predstavnikov ministrstva še čakamo. Ne glede na njihov odziv le-tega pa člane GZS pozivamo, da nam morebitne pripombe na predlog posredujejo na e-naslov: antonija.cerar@gzs.si. V primeru dodatnih pobud in vprašanj smo vam na voljo! Služba za varstvo okolja GZS

Uredba o vrstah naprav, dejavnostih in toplogrednih plinih Vlada je izdala Uredbo o vrstah naprav, dejavnostih in toplogrednih plinih. Uredba določa vrste naprav, dejavnosti in toplogredne pline, za katere morajo upravljavci pridobiti dovoljenje za izpuščanje toplogrednih plinov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja in letalsko dejavnost, za katero morajo operatorji zrakoplova izvajati načrt monitoringa emisij toplogrednih plinov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja. Določa tudi način izvajanja načrta monitoringa, priprave poročila in poročanja ter način in pogostost pregledovanja poročila upravljavcev malih naprav v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja. Uredba je objavljena v Uradnem listu RS, št. 197/2020 z dne 24. 12. 2020. Uredba o izvajanju izvedbene uredbe Evropske unije o določitvi pravil za prilagoditev brezplačne dodelitve pravic do emisije zaradi sprememb ravni dejavnosti Vlada je izdala Uredbo o izvajanju izvedbene uredbe (Evropske unije) o določitvi pravil za prilagoditev brezplačne dodelitve pravic do emisije zaradi sprememb ravni dejavnosti. S to uredbo se za izvajanje Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2019/1842, 31. oktobra 2019 o določitvi pravil za uporabo Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z nadaljnjimi ureditvami ...

Državni zbor je 29. decembra 2020 sprejel Zakon o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUPOPDVE) oziroma t. i. #PKP7. #PKP7 prinaša ukrepe za pomoč gospodarstvu in zaščito delovnih mest, ob tem pa podobno kot #PKP1 prinaša tudi dodatke za posamezne skupine prebivalstva, med njimi upokojence, študente, družine, verske uslužbence in druge. Zakon je Državni zbor RS poslal v obravnavo Državnemu svetu RS. Veljati bo začel naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Besedilo zakona je na voljo v pripetem pdf dokumentu.

Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) menijo, da so ocene sindikatov o več stomilijonskem pritisku na pokojninsko blagajno in javne finance zaradi ukrepa upokojevanja po #PKP7 močno pretirane. Vsak delodajalec si želi ohranjati dobre sodelavce in večina starejših zaposlenih, ki želijo delati, je za podjetja dragocena. Za tiste, ki jim je v 40-ih letih dela zmanjkalo elana ali sodobnega znanja, pa je prav, da ima tudi delodajalec možnost, da se izreče o nadaljevanju ali prekinitvi delovnega razmerja z zaposlenim, ki ima pogoje za upokojitev in s tem doseženo socialno varnost. Pred dvema letoma je vlada podprla, Državni zbor pa sprejel novelo Zakona o minimalni plači, ki je unikum v evropskem prostoru. Že takrat smo delodajalci opozarjali, da gre za ideološki konstrukt, ki bo ogrozil na tisoče delovnih mest najtežje zaposljivih, trajno izbrisal nekatere panoge in povzročil ogromno škodo v podjetjih s podiranjem plačnih razmerij. Takratne politike ta dejstva niso zanimala in je v popolni odsotnosti socialnega dialoga politično všečen zakon sprejela ne glede na njegove posledice. Šlo je za grobo neupoštevanje enega socialnega partnerja in za eklatantno kršitev mednarodnih norm, ki se ...

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je na poslanske skupine in poslance Državnega zbora RS naslovila pismo v podporo 28. členu v predlogu #PKP7, ki omogoča odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu, če izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine. V obdobju od januarja do oktobra 2020 se je pri Zavodu RS za zaposlovanje na novo prijavilo 36,7 % več brezposelnih kot v enakem obdobju leta 2019. Po ocenah GZS bi bilo teh prijav še bistveno več, če ne bi vladni interventni ukrepi uspešno blažili negativnih posledic epidemije pri delodajalcih, hkrati pa uresničevali namena ohranitve zaposlitve. A vendar se je brezposelnost močno povečala - zlasti med mladimi. Septembra 2020 se je brezposelnost mladih glede na februar 2020 povečala za 3,4 odstotne točke na 13,7 %. Povišanje je bilo višje kot v EU27 v enakem obdobju (+2,6 o.t.).  GZS se zavzema za ureditev, ki bo ob koncu epidemije in ob izboljšanju razmer na trgu omogočala zaposlovanje mladih brezposelnih. Zaradi okoliščin, povezanih s preprečevanjem širjenja virusa COVID-19, ki vplivajo tudi na stanje na trgu dela, GZS izraža podporo 28. členu predloga Zakona o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega ...

Prezentacije (pdf) >>> V sklop predstavitev novih dognanj, novih tehnologij, novih pristopov pod skupnim naslovom SRIP MATPRO: ŠIRIMO OBZORJA je v organizaciji Oddelka za materiale in metalurgijo Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani (OMM NTF UL) 18. decembra potekala e-delavnica Prihodnost proizvodnje aluminija in raziskovalnih aktivnosti.   Uvodoma je prof. dr. Jožef Medved(OMM NTF UL)   izpostavil velik vpliv sprejetega cilja na ravni EU, da do leta 2020 postanemo podnebno nevtralni ter slovenskega Nacionalnega energetskega in podnebnega načrtaza prihodnost proizvodnje aluminija, ob tem pa poudaril potrebo po ohranitvi primarne proizvodnje aluminija v slovenskem prostoru.  Doc. dr. Maja Vončina (OMM NTF UL) je v nadaljevanju predstavila svetovne trende in izzive na področju kompozitov z aluminijevo matrico, aluminijeve pene in zlitin z dodatki posebnih legirnih elementov, ki so zaradi svojih odličnih lastnosti primerni za uporabo v vesoljski, letalski in avtomobilski industriji.   Dr. Peter Cvahte (IMPOL) je spregovoril o odgovorih Skupine Impol na zahteve in potrebe trga na področju izboljšav in razvoja novih zlitin in izdelkov, ki zajemajo visokotrdne zlitine za kovanje, t. i. »crash profile«, lite palice za kovanje, zlitine za obdelavo na avtomatih brez ...

Decembrski podatki o gospodarskih napovedih za Slovenijo so se nekoliko spremenili. Ocena o znižanju BDP za leto 2020 se je nekoliko zvišala, kar je bila logična posledica objave BDP za3. četrtletje, ki je bila nad pričakovanji. Prav tako glavnina analitikov ocenjuje, da zadnje četrtletje ne bo niti približno tako negativno kot drugo. Ocene o prihodnji gospodarski rasti (2021) so se nekoliko znižale (za 0,3 odstotne točke glede na pričakovanja v novembru) in odražajo pričakovanja, da bodo zajezitveni ukrepi morda celo podaljšani oz. se bomo soočali s tretjim valom okužb. Osrednja napoved za rast BDP v 2021 je pri 4,6 %, z najbolj pesimistično oceno pri 2,8 % (Moody's) in najbolj optimistično pri 5,9 % (OTP).Banka Slovenije je ob decembrski napovedi bistveno znižala oceno rasti BDP v letu 2021 (iz 4,9 % na 3,1 %) ter dvignila oceno za 2022 (iz 3,6 % na4,5 %), kar izvira pretežno iz nekoliko drugačne dinamike vpliva zajezitvenih ukrepov na ključne domače gospodarske agregate. Ključna sprememba pri izdatkovni metodi napovedi izvira iz precej večje rasti uvoza (+1,5 %), kar je neobičajno, saj so napoved ...

S sedanjim razvojnim modelom Slovenija napreduje dokaj stabilno, vendar prepočasi, da bi lahko uresničili svoje sanje – postati Slovenija 5.0, družba trajnostnega razvoja, ki bo z uporabo znanosti, umetne inteligence, industrije 4.0 in inovativnosti zagotavljala delo, socialno varnost in okoljsko vzdržnost po najvišjih svetovnih standardih in s tem po razvitosti prodrla v krog najuspešnejših držav sveta. Za to je potrebna nova razvojna paradigma, v okviru katere bo osrednje mesto namenjeno vlaganjem v razvoj in inovativnost, so se strinjali udeleženci 15. Vrha slovenskega gospodarstva, ki ga je Gospodarska zbornica Slovenije 17. decembra 2020 organizirala povsem virtualno. Predsednik GZS Boštjan Gorjup vidi Slovenijo 5.0 kot »družbo trajnostnega razvoja, v kateri polno izkoristimo svoje sposobnosti, priložnosti in izzive za razvoj v dobro kakovosti življenja in blaginje vseh prebivalcev Slovenije.« Akcijski načrt Slovenija 5.0, ki ga je pripravila GZS, naslavlja pot, kako doseči strateški načrt višje produktivnosti do 2025 za 40 %. V sprejeti strategiji razvoja do leta 2030 Gorjup pogreša podrobnejši načrt zavez in ukrepov, s katerimi bomo »ukrepali letos, drugo leto, ko bomo predsedovali Evropski uniji, leto za tem; skratka, kaj ...

Sistem trgovanja z emisijami (EU ETS) – referenčne vrednosti za brezplačno dodelitev pravic do emisije v obdobju 2021–2025 Evropska komisija je v javno obravnavo predložila osnutek izvedbene uredbe glede brezplačne dodelitve pravic do emisije na ravni Unije v skladu s členom 10a Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta v obdobju 2021 – 2025.  Javna obravnava se zaključi 4. januarja 2021. Pripombe in mnenje je možno podati preko spletne povezave TUKAJ. Preko gornje povezave ali TUKAJ se dostopa tudi do osnutka izvedbene uredbe in priloge, ki poleg predlaganih benčmark faktorjev za obdobje 2021 – 2025 vsebuje tudi povprečne vrednosti 10 % najučinkovitejših naprav v letu 2016 in 2017. Veljavni zakonodajni dokumenti EU: Konsolidirano besedilo - Sklep Komisije z dne 27. aprila 2011 o določitvi prehodnih pravil za usklajeno brezplačno dodelitev pravic do emisije na ravni Unije v skladu s členom 10a Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/331 z dne 19. decembra 2018 o določitvi prehodnih pravil za usklajeno brezplačno dodelitev pravic do emisije na ravni Unije v skladu s členom 10a ...

Kriza, ki jo povzročila epidemija koronavirusa, je še posebej prizadela malo gospodarstvo. Številna mala podjetja so na robu zloma. Ukrepi, ki jih je sprejela država za stabiliziranje razmer, so posledice omilili, ne morejo pa jih izničiti. Podjetniki pričakujejo, da jim bo omogočeno poslovanje, saj daljšega obdobja zaprtosti ne bodo prenesli. Pomoč, ki jo zagotavlja država, mora biti dostopna vsem, hitra in pod enostavnimi pravili, so se strinjali udeleženci 9. Vrha malega gospodarstva, ki ga je organizirala Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) 17. decembra 2020, tokrat prvič virtualno. »Vsa podjetja, predvsem pa malo gospodarstvo, se sooča z zelo globokimi posledicami, ki jih je povzročila epidemija globalnih razsežnosti,« je uvodoma dejala generalna direktorica GZS Sonja Šmuc. Vlada je sprejela 6 protikoronskih zakonodajnih paketov, ki skušajo omiliti posledice, ne morejo pa jih izničiti; v sprejemu je tudi že 7. paket. Ker je drugi val epidemije še v polnem razmahu, je velik del gospodarstva zaprt že drugič. Po torkovem odprtju nekaterih dejavnosti in nekaterih omejenih dodatnih sprostitvah »tudi v drugih dejavnostih gospodarstva pričakujemo rahljanje ukrepov, kajti zaprti smo predolgo. Želimo delati,« je poudarila in dodala, da se ...

Gospodarska zbornica Slovenije je 16. decembra 2020 pozvala Vlado RS k odprtju zaprtega dela gospodarstva. Generalna direktorica GZS mag. Sonja Šmuc: "Zavedamo se, da se nahajamo v izjemno občutljivem obdobju. Od striktnega upoštevanja vseh predpisanih ukrepov zdravstvene stroke in NIJZ je odvisno, ali bomo uspeli premagati in ustaviti epidemijo covid-19. Vendar pa pozivamo Vlado Republike Slovenije, da z enakimi standardi varovanja zdravja v gospodarstvu omogoči, da delujejo vsa podjetja v vseh regijah, ki lahko in morajo zagotoviti upoštevanje ukrepov za preprečevanje širjenja koronavirusa. V podjetjih cenijo pomoč države, vendar pa le-ta ne more nadomestiti vsega izpadlega dohodka, zaradi česar so številna podjetja že na robu propada. Podaljševanje njihovega zaprtja ne bo imelo nepopravljivih posledic le za podjetja, temveč za celotno družbo." Vlada RS je po delovnem posvetu s predstavniki gospodarstva, ki je potekal v soboto na Brdu pri Kranju, prisluhnila argumentom predstavnikov gospodarstva ter sklenila, da se v torek, 15. decembra 2020, povsod po državi sprostijo določene gospodarske dejavnosti. Sprostitev ukrepov velja za finančne storitve, storitve higienske nege, avtopralnice, kemične čistilnice ter cvetličarne od včeraj do 23. decembra 2020, razen če se bo v ...

Agencija za energijo je objavila že osmi javni poziv k prijavi projektov proizvodnih naprav za proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov energije (OVE) in v soproizvodnji toplote in elektrike z visokim izkoristkom (SPTE) za vstop v podporno shemo. Za investitorje v proizvodnjo električne energije iz OVE in SPTE na voljo 10 milijonov evrov, projekte lahko prijavijo tudi promotorji.Prijava projektov je možna do 10. februarja 2021. Celotno besedilo javnega poziva s prijavno dokumentacijo je na voljo tukaj.

Skupni poziv Trgovinske zbornice Slovenije (TZS), Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS), Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS) in Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije (ZDOPS). Vlada je delodajalcem prisluhnila in delno sprostila delovanje gospodarstva. Zbornice vse delodajalce, zaposlene in prebivalce pozivajo k odgovornemu ravnanju in doslednemu upoštevanju ukrepov. Celotno besedilo je objavljeno  v pripetem dokumentu >>>

Skladno s pričakovanji Analitike GZS je izvoz prvič po nekaj mesecih beležil medletno rast. Oktobra je bil medletno po podatkih Statističnega urada RS višji za 2,1 %, kar je desetmesečni padec znižalo na 3,2 %. Ob tem je na medletni ravni predvsem porasel izvoz v nečlanice EU (+16 %), kjer del prirasta še vedno izvira iz rasti pretovorjenega blaga, ki ni izdelano v Sloveniji. Posledično ocenjujemo, da bodo podatki Banke Slovenije, ki bodo objavljeni 14. decembra, pokazali, da je bil oktobrski izvoz medletno še vedno nižji od lanskega oktobra. Pomembnejši indikator pri objavi Statističnega urada je tako dinamika izvoza na trge EU-27, kjer je bil oktobra izvoz medletno nižji za 3,9 %, na desetmesečni ravni pa za 11,1 %. K nižji vrednosti trgovanja (uvoza in izvoza) s to skupino držav je največ prispeval upad trgovanja z Italijo, Avstrijo in najpomembnejšo trgovinsko partnerico Nemčijo. Na strani izvoza tudi s Hrvaško. Na strani uvoza je bil na trgih izven EU največji upad trgovanja z Rusijo, predvsem zaradi nižje porabe in posledično uvoza pogonskih energentov.

Zakaj bodo odločitve naslednjih nekaj mesecev zaznamovale našo prihodnost onkraj tega desetletja? Več v članku dr. Petra Wostnerja v Soborni prilogi Dela, 12.12.2020. Članek poobjavljamo na LinkedIn strani SRIP-a MATPRO >>>

V primerjavi z oktobrom 2019 je bila skupna vrednost industrijske proizvodnje v oktobru 2020 nižja le še za 1,1 %. Na upad skupne vrednosti na letni ravni sta vplivali nižji vrednosti proizvodnje v predelovalnih dejavnostih (za 1,2 %) in v dejavnosti oskrbe z električno energijo, plinom in paro (za 0,5 %), medtem ko je bila v rudarstvu višja (za 2,0 %). Na letni ravni se je tako padec industrijske proizvodnje znižal na 7,3 %. Zaradi visokega razpoloženja v industriji in dobre vodnatosti rek v novembru in decembru pričakujemo, da se bo padec do konca leta znižal na okoli 6,5 % na letni ravni. Znotraj namenskih skupin je bila v prvih desetih mesecih industrijska proizvodnja že višja v proizvodnji izdelkov za široko porabo (+2,2 %), medtem ko je bila pri proizvodnji izdelkov za investicije še nižja za 11,3 %. Gledano po tehnološki zahtevnosti predelovalnih dejavnosti se rast v visoko-tehnološki proizvodnji umirja (7,3 % v prvih 10 mesecih), predvsem zaradi podobne ravni proizvodnje v farmacevtski dejavnosti na medletni ravni, kar pomeni, da je bila rast v prvem polletju pretežno prehodnega značaja. ...

Podjetja, člani Združenja kovinskih materialov in nekovin pri GZS pričakujejo, da se jim bodo letos čisti prihodki od prodaje v povprečju znižali za 27,2 %. Kar 81 % podjetij bo beležilo upad prodaje. Izredno zahtevne razmere na svetovnih trgih, kamor podjetja plasirajo tri četrtine svoje proizvodnje, so posledica pandemije covid-19, zato po prepričanju Upravnega odbora združenja razmere kličejo po nujni enoletni zamrznitvi novele Zakona o minimalni plači. Člani združenja so prepričani, da se je v času spopadanja s pandemijo vredno boriti za vsako delovno mesto. Člani združenja so v anketi o ocena ekonomskega vpliva minimalne plače v 2021 med najpogostejšimi ukrepi v primeru dviga minimalne plače nad 10 % napovedali zmanjševanje števila zaposlenih. Sledila sta ukrep večjih vlaganj v avtomatizacijo poslovanja in ukrepi za dvig produktivnosti na stroškovni ravni (iskanje novih dobaviteljev, novih materialov). Upravni odbor Združenja kovinskih materialov in nekovin pri GZS, ki se je na včerajšnji seji podrobno seznanil z analizo GZS in predlogom zbornice za začasno zamrznitev dviga minimalne plače, se v celoti pridružuje argumentom zbornice. Industrija se nahaja v izrednih razmerah, ki so posledica višje sile, zato je potrebno ...

Člani Skupščine Gospodarke zbornice Slovenije (GZS) so na decembrski e-seji obravnavali UMAR-jevo Poročilo o produktivnosti 2020, razpravljali pa so tudi o problematiki minimalne plače. Osrednja tema letošnjega poročila UMAR-ja je posvečena digitalni preobrazbi, posledice katere se pričakuje že tekom tega desetletja in jo nekateri viri hkrati opredeljujejo kot najpomembnejši dejavnik prihodnje gospodarske rasti in prihodnje ravni blaginje. Intenzivno se preoblikujejo globalne verige vrednosti, tako pod vplivom megatrendov kot zaradi korona krize. Dr. Peter Wostner iz UMAR-ja vidi ključno pot do dviga standarda prek dviga produktivnosti. Za to pa moramo rast nadgraditi v inovacijsko podkrepljeno rast. Izpostavil je nujnost pospeševanja rasti zlasti inovativnih in uspešnih podjetij, ne glede na panogo, v kateri delujejo. Znanje zaposlenih danes še vedno predstavlja primerjalno prednost Slovenije, ki pa se znižuje. Nov val preobrazbe, ki jo OECD označuje kot prelomno, bo še dodatno povečal pomen znanja, neoprijemljivega kapitala in storitev ter vključenosti v globalne verige vrednosti, je bil jasen. Digitalna preobrazba predstavlja neizogiben in nepovraten proces, pri čemer digitalizacija vse močneje vpliva na produktivnost in njeno rast. Edino pot naprej vidi v hitri in ...

Program delavnice:1. Pozdrav udeležencev in predstavitev delavnice2. Svetovni trendi in izzivi na področju aluminija3. Prihodnost raziskav materialov in tehnologij na področju aluminija4. Diskusija5. ZaključekNa delavnico so vabljeni vodstveni delavci in raziskovalci podjetij na področju proizvodnje aluminija in zlitin ter raziskovalci iz JRO.Dogodek je brezplačen.Navodila ter povezavo za sodelovanje na delavnico boste prejeli dan pred dogodkom na enaslov, ki ga boste navedli pri prijavi na dogodek.Veseli bomo, če se nam boste pridružili 18. decembra 2020.Prijava na: jozef.medved@omm.ntf.uni-lj.siVabilo je objavljeno tudi v pripetem pdf dokumentu.    

Pričakovan odboj slovenskega BDP v 3. četrtletju je bil precej nad pričakovanji. Pomembno sliko poda primerjava medletnega gibanja, ki kaže, da je slovenski BDP v 1. in 2. četrtletju upadel za 1,7 oziroma za 1,6 % bolj kot v povprečni članici EU-27 (mediana), medtem ko je bila ta sprememba v 3. četrtletju v Sloveniji ugodnejša, in sicer je bil padec v Sloveniji nižji za 1,5 odstotne točke. Z drugimi besedami: BDP v Sloveniji je bil v 3. četrtletju medletno nižji za 2,6 %, v povprečni članici EU (22 članic, ker 5 še ni objavilo BDP za 3. četrtletje) pa za 4,1 %. Velika medletna padca gospodarske aktivnosti sta beležili sredozemski turistični destinaciji Hrvaška in Malta, kjer je bil padec BDP na medletni ravni še pri 10 %. Litva je beležila skoraj nespremenjen BDP na letni ravni, medtem ko je bil ta na Poljskem in v Estoniji medletno nižji za 1,8 %. Končna potrošnja države je bila v 3. četrtletju v Sloveniji višja za 1,4 % (v EU-22 za 1,1 %), medtem ko je bila potrošnja gospodinjstev v Sloveniji (55 ...

Analitika GZS je poskusila oceniti obseg nastale škode v nacionalni ekonomiji zaradi implementacije zajezitvenih ukrepov od konca septembra naprej do konca novembra (približno 2 meseca). Srednja ocena izgubljene dodane vrednosti je pri 520 mio EUR, z najverjetnejšo spodnjo mejo pri 440 mio EUR in zgornjo pri 600 mio EUR. To je skladno z našo oceno o padcu BDP v zadnjem četrtletju na medletnem nivoju pri -8 % in letnim padcem BDP pri -6,5 %. Uporabljena predpostavka je, da se omejitveni ukrepi v enakem obsegu podaljšajo do konca leta. V kolikor bi bil sprejet širši nabor omejitev, ki bi ohromil delovanje širšega gospodarstva (tudi industrije in gradbeništva), bi bilo v 14 dneh izgubljene 700 mio EUR dodane vrednosti. Pri tem je potrebno opozoriti, da bi bila polovica izgubljene dodane vrednost kasneje lahko povrnjena z večjo intenziteto poslovanja v kasnejšem obdobju

Gospodarska zbornica Slovenije je Vladi RS posredovala predloge ukrepov, za katere je prepričana, da jih je potrebno vključiti v 7. protikoronski zakonodajni paket. Med predlaganimi ukrepi za #PKP7 so: preložitev uveljavitve določil Zakona o minimalni plači, ki bo povzročil velik dvig plač s 1. 1. 2021, do 1. 1. 2023; dvig deleža povračila dela fiksnih stroškov glede na 3 razrede padca prodaje ter določitev kriterija upravičenosti pri 30 % padcu prodaje; popravki pri poroštveni shemi za nova posojila (neizključevanje z moratorijem na kreditne obveznosti, poenostavitve pri vlogah za posojila do 1 mio EUR v smislu zagotavljanja manjšega nabora zahtevanih pogojev); razvojni paket, ki vključuje subvencijo za razvojne kadre, raziskovalno razvojni vavčer, razvojno inovacijske projekte ter krepitev razvojnih oddelkov v podjetjih; podaljšanje ukrepov iz #PKP5, ki se iztečejo konec leta (temeljni dohodek, ukrep povrnitve nadomestil plače za karanteno oz. višjo silo zaradi varstva otrok, tudi povračilo za s.p. in mikro podjetja) za 6 mesecev. Tudi ukrep čakanja na delo naj se podaljša do 30. 6. 2021; sprememba pri povračilu nadomestila za skrajšan delovni čas: subvencija države podjetju naj znaša 80 % nadomestila plače zaposlenega, ...

Člani Upravnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije (UO GZS) so na e-seji 2. decembra 2020 obravnavali vladne ukrepe v okviru protikriznih zakonodajnih paketov ter problematiko minimalne plače. Protikrizni ukrepi Generalna direktorica GZS mag. Sonja Šmuc je podala pregled glavnih aktivnosti GZS v zadnjem obdobju, pri čemer je izpostavila tiste, ki so povezane z interventno zakonodajo. Dodala je, da je zbornica na vlado že naslovila tudi svoje predloge GZS za 7. protikoronski paket (#PKP7). GZS je ocenila ekonomske učinke PKP1 do PKP6. Skupna vrednost ukrepov, povezanih z gospodarstvom, je po oceni Analitike GZS znašala 2,1 mrd EUR, skupaj z drugimi ukrepi pa 2,7 mrd EUR. Gospodarska zbornica Slovenije se je aktivno vključila tudi v pripravo načrta za okrevanje, ki ga pripravlja Vlada RS za sprejem in potrditev v Bruslju. Pri tem bo GZS zagovarjala transparentnost, debirokratizacijo, reforme trga dela in zdravja, digitalizacijo ter ukrepe za podporo trajnostnemu in zelenemu prehodu. V predstavitvi je Šmuceva je spregovorila tudi o investicijski platformi 5.0, v okviru katere je zajetih 273 investicijskih projektov. Problematika minimalne plače Člani UO GZS so se seznanili tudi s problematiko in aktivnostmi na področju minimalne plače. ...

Vabimo vas na zaključno konferenco SYMBI, ki bo potekala 10. decembra 2020 ob 14. uri preko ZOOM platforme. Prijavite se lahko na povezavi >>> Več informacij in program >>> SYMBI je projekt programa Interreg Evropa, katerega cilj je izboljšati izvajanje regionalnih politik, povezanih s spodbujanjem industrijske simbioze in krožnega gospodarstva. Evropska komisija je v okviru Evropskega zelenega dogovora s sprejemom Akcijskega načrta za krožno gospodarstvo EU, prepoznala pomen in vlogo tega prehoda. Industrijska simbioza predstavlja ključni instrument regij v zagotavljanju krožnega prehoda, ki prispeva h krepitvi regionalne rasti in spodbujanju konkurenčnosti. Temelji na vzpostavitvi tokov sekundarnih surovin in/ali odpadkov ter izrabe odpadne energije iz industrijskih procesov, varčevanju z materiali in energijo, zmanjševanju odvisnosti od uvoženih materialov in fosilnih goriv ter ustvarjanju novih poslovnih priložnosti in delovnih mest. Na dogodku bodo delili izkušnje projektnih partnerjev glede oblikovanja rešitev za podporo uporabi industrijske simbioze ter drugih navdihujočih praks EU s tega področja.

Državni zbor je na seji 25. novembra 2020 sprejel Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije covid-19 oziroma t. i. #PKP6, ki določa začasne ukrepe za omilitev in odpravo posledic nalezljive bolezni covid-19. Poglavitna novost je delno državno kritje fiksnih stroškov podjetij, ki jim bodo prihodki zaradi epidemije upadli najmanj za 30 odstotkov. Zakon je Državni zbor že poslal v obravnavo Državnemu svetu. Zakon bo začel veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Besedilo zakona lahko najdete na spletni strani Državnega zbora RS >>>

Tridnevni e-posvet (24., 25. in 26. 11. 2020)  je nastal v sodelovanju SRIP-a MATPRO, SRIP-a ToP in SRIP-a Krožno gospodarstvo. Teme posveta: prizadevanja za prehod v trajnostno in nizkoogljično gospodarstvo (24. 11.), finančni inštrumenti trajnosti, novi trendi in poslovne priložnosti (25. 11.). novi trendi na področju matevrialov in krožnega gospodarstva (26. 11.)  1. dan: Prizadevanja za prehod v trajnostno in nizkoogljično gospodarstvo 2. dan: Finančni inštrumenti trajnosti, novi trendi in poslovne priložnosti  3. dan: Novi trendi na področju materialov in krožnega gospodarstva  SPOROČILO ZA JAVNOST Tri strateška razvojno-inovacijska partnerstva (SRIP-i) na skupnem dogodku o priložnostih v krožnem in podnebno-nevtralnem gospodarstvu in družbi Ljubljana, 27. november 2020 – Trajnostni razvoj in krožno gospodarstvo postavljata pred industrijo in družbo veliko izzivov, a se znamo z njimi uspešno soočati, je pokazal virtualni dogodek z naslovom Priložnosti v krožnem in podnebno-nevtralnem gospodarstvu in družbi, ki so ga skupaj pripravila tri strateška razvojno-inovacijska partnerstva (SRIP-i): SRIP Materiali kot končni produkti (MATPRO), SRIP Tovarne prihodnosti (ToP) in SRIP Krožno gospodarstvo, v tesnem sodelovanju s Službo za varstvo ...

Strateški svet GZS za okolje (SSO) GZS, ki ga vodi koordinatorka SRIP-a MATPRO Vesna Nahtigal, je na svoji 3. seji obravnaval pojasnila, ki jih je posredovalo Ministrstvo za okolje in prostor o podzakonskih aktih za izvajanje sprememb Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu okolja (ZVO-1J), in sicer o načinu in pogojih dodelitve nadomestila za kritje posrednih stroškov iz trinajste točke prvega odstavka 129. člena v korist določenih sektorjev ali delov sektorjev, ki so izpostavljeni tveganju premestitve emisij CO2, o spremembah Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo in Pravilnika o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih voda, ki so potrebne za ureditev monitoringa za uveljavitev novega devetega odstavka 101. a člena ter o pričakovanih prvih spremembah na področju embalaže in odpadne embalaže, ki se bodo izvajale na podlagi spremenjenega 20. člena. Razpravljali so tudi o predlogih GZS za debirokratizacijo pri vladni komisiji, ki se nanašajo na problematiko izhodiščnih poročil pri pridobivanju OVD in spremembe Uredbe o vrsti dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega. GZS bo ...

Ljubljana, 20. november 2020 - Več kot 90 odstotkov podjetij nima scenarija za prekinitev poslovnega procesa, kaže najnovejša anketa Gospodarske zbornice Slovenije na reprezentativnem vzorcu več kot 130 podjetij. Od marca je za COVID-19 zbolelo 3,5 % zaposlenih, zajetih v najnovejši anketi GZS. Več kot 90 % anketiranih podjetij je opozorilo, da nimajo možnosti zaustavitve oz. prekinitve poslovnega procesa, ne da bi to izredno ogrozilo njihovo poslovanje. Večina ima pogodbene obveznosti, ki jih mora uresničiti. Ponekod že proizvodni procesi sami ne omogočajo prekinitve. Vsak izgubljeni delovni dan predstavlja visoko gospodarsko škodo tudi za družbe, ki so del prepletenih verig vrednosti. Zaprtje večjih družb bi tako posledično vodilo tudi v zapiranje njihovih dobaviteljev. Kot izjeme je anketa, ki jo je Gospodarska zbornica Slovenije izvedla v tem tednu, zaznala nekatera podjetja s področja intelektualnih storitev, ki lahko zaradi narave delovnega procesa delajo na daljavo in bi lahko po lastni oceni tudi več kot 10 dni delala ob sicer popolnem zaprtju države. Je pa delež tega dela gospodarstva, merjeno v dodani vrednosti, majhen (10 %). Na GZS v imenu gospodarstva opozarjajo, da je kakršnokoli zapiranje ...

Digitalizacija je v času širjenja covid-19 doživela neverjeten razcvet. Digitalne tehnologije in orodja so se v teh mesecih izkazali kot ključni za olajšanje poslovanja, prodaje, dobavnih verig, proizvodno avtomatizacijo,... Ne le v gospodarstvu, tudi v celotni družbi je digitalizacija prispevala k okrepitvi medsebojne komunikacije, so se strinjali udeleženci  virtualne konference GoDigital2020, ki jo je 19. novembra 2020 organiziralo Združenje za informatiko in telekomunikacije pri GZS v sodelovanju z IKT horizontalno mrežo in Digitalnim inovacijskim stičiščem Slovenije. Če je bila pri uspešnem preprečevanju zdravstvene krize najpomembnejša aktivacija državljanov za #ostani doma, danes za poslovna preživetja »go digital« še nikoli doslej ni bil bolj relevanten. To je povzela tudi današnja digitalna konferenca, katere rdeča nit je bila »čas za spremembe, ki nam jih narekuje epidemija«.   »Že v preteklosti smo vedno govorili, kako je tehnologija, digitalizacija nekaj, kar spreminja poslovno okolje, kar omogoča nove poslovne modele, višjo produktivnost, večjo odpornost, večjo konkurenčnost, v kar smo se lahko v teh mesecih še kako prepričali,« je povedala Sonja Šmuc, generalna direktorica GZS in dodala, da nam virus jemlje medsebojno povezavo, tehnologija pa je tista, ki nam jo ...

Delo na domu predstavlja sodoben način dela, ki temelji na vzajemnem zaupanju med delodajalcem in zaposlenim, so se strinjali udeleženci Dneva delodajalcev, ki ga je 18. novembra 2020 organizirala Gospodarska zbornica Slovenije v virtualni obliki. Na posvetu je bilo delo na domu predstavljeno skozi prizmo sedanje ureditve in usmeritev, kaj izboljšati, da bo postalo čim bolj dostopno delodajalcem in delavcem najširšega spektra. Šlo je za tretji posvet v okviru projekta Krepitev kompetenc socialnih partnerjev v kolektivnem dogovarjanju 2017-2021. Izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček je označil delo na domu kot nujo današnjega časa. Gre za moderen način dela, ki je blizu predvsem mladim, tudi v času, ko ne gre za odreditev zaradi izrednih razmer. Z delom na domu, zlasti nekaterim dejavnostim, ponujamo možnosti, da delavec sam kreativno oblikuje svoj delovni dan, delodajalcu pa, da vpliva na stroške dela. Jaka Počivavšek, predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam, vidi delo na domu kot izziv za delodajalce in delavce. Lahko izgleda vabljivo, saj gre za delo v domačem okolju, hkrati pa so tudi nekatere slabosti, kot so neopredeljen delovni čas, stalna razpoložljivost, moteči elementi domačega okolja, ...

Poleg zagotavljanja zdravja in življenja posameznikov je v tem trenutku ključno vprašanje v gospodarstvu, kako zagotoviti čim boljšo likvidnost podjetij, s tem pa ohraniti delovna mesta in obstoj podjetij. Predlog zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (#PKP6) pomembno naslavlja prav tematiko likvidnosti in financiranja gospodarskih subjektov. Da bi bile posamezne zakonske rešitve z vidika gospodarstva bolj uporabne ter bi ustrezneje omilile posledice uvedbe zadnjih zajezitvenih ukrepov v boju proti pandemiji COVID-19, je Gospodarska zbornica Slovenije pripravila več predlogov amandmajev. Ob vnovični širitvi zajezitvenih ukrepov zaradi slabšanja epidemiološke slike večji delež podjetij ponovno opozarja na pomembno znižanje obsega tekočega poslovanja. Zato na GZS ocenjujemo, da je odgovorno predlagati izboljšave pri aktualnem predlogu 6. protikoronskega paketa. Ključni ukrep za najbolj prizadete panoge pomeni možnost delnega kritja fiksnih stroškov, vendar pa izračuni GZS kažejo, da bi po sedanjem predlogu le zelo prizadeto podjetje dobilo pomoč v obliki pavšalno določenega deleža nekritih fiksnih stroškov, ki bi pokril le 20 do 40 % četrtletnih oziroma 5 do 10 % letnih fiksnih stroškov. To je bistveno premalo glede na dejansko nastale fiksne ...