Ljubljana, 15. oktober 2020 – Danes se je v virtualnem prostoru Doma gospodarstva odvila spletna otvoritev virtualne razstave Future Materials – Materiali prihodnosti. Na njej svoje inovativne rešitve predstavljajo podjetja Beti, Helios, Impol, Kovis livarna, Livar industries, Livarna Gorica, Lotrič meroslovje, Magneti Ljubljana, MARSI Group, SIJ Group (SIJ Acroni, SIJ Metal Ravne in SIJ Ravne System), Talum, Termit in Veplas Group, institucije znanja Fakulteta za tehnologijo polimerov, Inštitut za kovinske materiale in tehnologije – IMT, Kemijski inštitut, Naravoslovnotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani ter Zavod za gradbeništvo Slovenije, predstavljata pa se tudi Javna agencija SPIRIT SLOVENIJA in Strateško-razvojno-inovacijsko partnerstvo Materiali kot končni produkti (SRIP MATPRO). Ogled razstave >>> Razstavo sta otvorili generalna direktorica GZS mag. Sonja Šmuc in koordinatorka SRIP-a MATPRO Vesna Nahtigal, izvršna direktorica GZS za industrijsko politiko in direktorica GZS-Združenja kovinskih materialov in nekovin. V plenarnem predavanju je svoje poglede na kovinske materiale prihodnosti predstavil izr. prof. dr. Matjaž Godec, direktor Inštituta za kovinske materiale in tehnologije (IMT) za področje kovinskih materialov, doc. dr. Blaž Nardin, dekan Fakultete za tehnologijo polimerov (FTPO) za področje biokompozitov pa je spregovoril o ...

Povzetek ključnih ukrepov, pomembnih za delodajalce, je pripravila Pravna služba GZS na podlagi sprejetega besedila zakona. Zakon sam začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Kdaj to bo, še ni mogoče predvideti, saj ga predhodno obravnava tudi Državni svet, ki lahko še vloži veto. Več v pripetem pdf dokumentu >>>

Varno ravnanje z odpadki, še posebej nevarnimi, je nepogrešljiv del infrastrukture sodobne družbe. Na GZS že vrsto let opozarjamo na pomanjkljivo infrastrukturo in moteno delovanje sistema ravnanja z odpadki, zaradi česar prihaja do nezaželenega kopičenja različnih vrst odpadkov po vsej Sloveniji, kar povzroča vrsto težav, tudi zelo nevarnih. Odločba inšpekcije, ki enemu od dveh podjetij, ki v Sloveniji zagotavljata varno obdelavo nevarnih odpadkov, prepoveduje sprejemanje le-teh, je v nasprotju s širšimi interesi javnosti v državi, kjer imamo že zdaj omejene zmogljivosti za varno, sprotno in brezhibno ravnanje z odpadki, ki jih ustvarimo. Zato na GZS nasprotujemo taki nerazumni in škodljivi odločbi, ki je bila sprejeta še pred zaključkom postopkov za legalizacijo posodobljenih objektov.   Tveganje za nastanek nesreč in drugih izrednih dogodkov vedno obstaja, zato ga je potrebno čim bolje nadzirati. Konkretno vrhniško podjetje je svojo lokacijo za ravnanje z odpadki po hudem požaru opremilo z najsodobnejšo opremo na področju požarne varnosti. Za varnost dodatno skrbijo izkušeni in strokovni kadri, ki so usposobljeni za ravnanje z odpadki in obvladovanje tveganj, ki se pri tem pojavljajo.   Po odločbi pristojne inšpekcije se zahteva takojšnja ...

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), Rektorska konferenca Republike Slovenije (RKRS) ter Koordinacija samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije (KOSRIS) so 14. oktobra 2020 podpisali Razvojno zavezništvo, s katerim pozivajo Vlado republike Slovenije k odločnejši podpori raziskav in razvoja v Sloveniji. Globalna širitev covid-19 je poglobila negotovost in ranljivost prihodnega razvoja. V Sloveniji je veliko priložnosti in sposobnosti, ki lahko prispevajo k temu, da v prihodnjih mesecih in letih dosežemo bolj vzdržen ...

Ljubljana, 14. oktober 2020 - Slovenija se v zadnjih dneh sooča z vse slabšo epidemiološko sliko. Danes bo Vlada RS sprejela nove ukrepe, ki naj bi pomagali zajeziti izjemno hitro širjenje koronavirusa. Na Gospodarski zbornici Sloveniji se strinjamo z naborom vseh tistih ukrepov, ki sicer posegajo v naše navade, a omogočajo ohranjanje vitalnega gospodarstva. Ob tem pa opozarjamo, da morajo biti ukrepi življenjski, ciljno usmerjeni in sorazmerni. Zaradi bolezni covid-19 smo v Sloveniji že doslej izgubili vsaj 11.000 delovnih mest, velik del tega tudi zaradi sprejetja vrste omejitvenih ukrepov v Sloveniji in v regiji. Vlada je z dosedanjimi ukrepi pomoči preprečila večji upad zaposlenosti, a za dejavnosti, ki bodo ponovno prizadete, samo to ne bo več dovolj. Generalna direktorica GZS mag. Sonja Šmuc: »Vlado pozivamo, da se s predstavniki dejavnosti, za katere načrtuje omejevanje delovanja ali zapiranje, sestane in poskuša oblikovati čim bolj življenjske ukrepe, ki bi po eni strani zadostili preprečevanju širjenja koronavirusa, s čimer se varuje zdravje ljudi, hkrati pa bi dejavnostim, vse od fitnes centrov do gostinskih lokalov, omogočali delovanje in preživetje. V kolikor je zaradi izboljševanja ...

Gospodarska zbornica Slovenije je zbrala odgovore na pogosta vprašanja, ki se nanašajo na delo od doma. Več...

V Centru Noordung v Vitanju bo potekala slovesna prireditev ob izstrelitvi prvih slovenskih satelitov v vesolje. Udeležence bo med drugim nagovoril minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek, z video posnetkom pa tudi predstavniki ESA (European Space Agency). Glavni poudarek pa bo seveda na obeh satelitih. Sledila bo okrogla miza »Smo v vesolju, kako naprej?« z udeležbo predstavnikov MGRT ter slovenskih podjetij, ki so že aktivna na področju vesolja. Več o dogodku najdete na spletni strani dogodka >>> Dogodek bo potekal 14. 10. 2020 z začetkom ob 10.00. V virtualni obliki ga lahko spremljate na povezavi  >>>. Omogočena bo aktivna udeležba z vprašanji v obliki komentarjev.

Z 12.10. se spreminja Odlok o odrejanju in izvajanju ukrepov za preprečitev širjenja nalezljive bolezni COVID-19 na mejnih prehodih na zunanji meji, na kontrolnih točkah na notranjih mejah in v notranjosti Republike Slovenije. Sprememba se nanaša na priloge, ki so sestavni del odloka, in sicer je objavljen nov seznam držav. Na Zelenem seznamu (seznamu epidemiološko varnih držav oziroma administrativnih enot) se tako nahajajo le še štiri države, to so: Nova Zelandija, Vzhodna republika Urugvaj, Avstralija in Republika Srbija. Osebe lahko iz teh držav v Slovenijo vstopijo brez omejitev in karantene. Za vstop iz vseh ostalih držav pri prehajanju državne meje veljajo določene omejitve, odvisne od tega, iz katere države prihajate v Slovenijo. Kakšne so te omejitve in na katerem seznamu se nahajajo posamezne države, si lahko preberete na uradni spletni strani: https://www.gov.si/teme/koronavirus-sars-cov-2/prehajanje-meja/

Vlada Republike Slovenije se je na seji 8. oktobra 2020 seznanila in potrdila osnutek nacionalnega Načrta za okrevanje in odpornosti, ki bo podlaga za koriščenje sredstev Sklada za okrevanje in odpornost - RRF. Sloveniji je v tem okviru na voljo 5,2 milijarde evrov, od tega 1,6 milijarde nepovratnih sredstev in 3,6 milijarde evrov povratnih sredstev. Voditelji držav članic so na Evropskem svetu 21. julija 2020 sprejeli dogovor glede Večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 in Instrumenta za okrevanje »NextGenerationEU«. Slovenija si je izpogajala izjemen razvojni okvir evropskega financiranja. Na časovnici do leta 2029 bo upravičena do okvirno 10,2 milijarde evrov. Dogovor prinaša obsežna dodatna sredstva za Slovenijo, ki bodo olajšala okrevanje po krizi COVID-19 in spodbudila investicije v zeleni in digitalni prehod. Slovenija bo lahko v naslednjih šestih letih iz Instrumenta za okrevanje koristila okvirno 5,7 milijarde evrov. Poleg sredstev Mehanizma za okrevanje in odpornost (RRF) v višini 5,2 milijarde evrov bo lahko črpala tudi 312 milijonov evrov iz pobude React-EU, 129 milijonov evrov iz Sklada za pravični prehod, in 68 milijonov evrov za Razvoj podeželja. Potem ko je vlada 27. avgusta ...

Člani strateškega sveta GZS za kolektivno dogovarjanje so na današnji seji z ministrom za delo razpravljali o problematiki  dviga minimalne plače s 1. januarjem 2021. Zavzeli so se za 2-letno zamrznitev izvajanja zakona oziroma ohranitev iste višine minimalne plače. Strateški svet je obravnaval tudi delo na domu in predlagal sistemsko ureditev v kolektivnih pogodbah dejavnosti. Izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček je uvodoma poudaril uradno stališče delodajalskih organizacij, da je edina prava rešitev zamrznitev uveljavitve zakona o minimalni plači z dnem 1. 1. 2021. »Ne gre namreč le za višino minimalne plače, temveč tudi za število njenih prejemnikov. Višja kot bo minimalna plača, več prejemnikov plačilne liste se bo verjetno preselilo na Zavod za zaposlovanje,« je bil jasen. Na seji ESS naj bi predlog delodajalskih organizacij obravnavali že oktobra. Računa, da se bi rešitev lahko našla proti koncu decembra, ko je mogoče pričakovati dodatni protikoronski paket (#PKP6). Generalna direktorica GZS Sonja Šmuc je potrdila, da vlada v gospodarstvu velika zaskrbljenost, ker se bo šok zgodil v zelo neprimernem času. Čudi se, da zaradi tektonskih sprememb na vidiku, ko bodo lahko žrtve ...

Letošnje leto je prineslo preskok v digitalizacijo v obsegu, ki je do tega trenutka brez primere; tudi za prihodnost je digitalno izjemnega strateškega pomena. Za poslovanje v novi, digitalni resničnosti pa so tako v proizvodnji kot dobavnih verigah ključni atributi pametno, agilno in lokalno, so poudarili domači in tuji strokovnjaki na današnji konferenci Dan najboljše prakse. Tradicionalni dogodek je pod naslovom Preskoči digitalno tokrat v celoti potekal v spletnem okolju. Kot je poudaril dr. Marjan Rihar, direktor GZS – Združenja za elektronsko in elektroindustrijo in predsednik programskega odbora, je bil namen tokratne konference s predstavitvami domačih in tujih dobrih praks poudariti zavedanje o nujnosti osmišljenega preskoka v novo digitalno realnost in temeljitega premisleka o prihodnjem razvoju. Eden od osrednjih govorcev na dogodku, Thomas Zimmermann, direktor programa Napitki pri BSH Hišni aparati, je v prvem predavanju pokazal, kako jim v je podjetju krizo uspelo spremenil v priložnost in katere rešitve so jim pri tem pomagale. Najpomembnejša je zanje ves čas osredotočenost na zadovoljevanje potreb kupca, pri čemer jim rešitve Industrije 4.0,  visoki standardi vitke proizvodnje in uporaba pametne tehnologije omogočajo hitrejši ...

Cilj pobude za trajnostne izdelke je dramatično razširiti področje uporabe direktive EU o okoljsko primerni zasnovi, ki se je - čeprav se je štela za uspešno - osredotočila predvsem na energetsko učinkovitost številnih naprav. Zdaj želi komisija razširiti direktivo o okoljsko primerni zasnovi na "najširšo možno paleto izdelkov". Drugi cilji vključujejo „zmanjšanje celotnega življenjskega cikla in okoljski odtis izdelkov, danih na trg EU, doseganje daljše življenjske dobe izdelkov, na primer z bolj trajnimi in popravljivimi izdelki, povečanje stopnje krožne porabe materiala, zmanjšanje količine odpadkov in doseganje višjih stopenj recikliranja“ . Za nameček gre za križanje z zakonodajo o kemikalijah: pobuda bo obravnavala tudi prisotnost škodljivih kemikalij v izdelkih, od elektronike, računalnikov in telefonov, tekstila, pohištva, jekla in cementa. Javna razprava poteka do 3. decembra 2020 preko https://ec.europa.eu/info/law/better-regulation/have-your-say/initiatives/12567-Sustainable-products-initiative VIR: GZS-Služba za varstvo okolja

Ministrstvo za okolje in prostor je 25. septembra na Gospodarski zbornici Slovenije predstavilo dolgoročno podnebno strategijo Slovenije pod sloganom #priložnos#izziv#izvedlljivost. Kot je poudaril minister za okolje in prostor Andrej Vizjak, je glavni cilj predstavljene strategije doseči podnebno nevtralnost Slovenije do 2050. Dokument naslavlja številne sektorje od energetike, industrije in širšega gospodarstva do prometa in kmetijstva, ter jim zastavlja tako izzive kot tudi priložnosti. Kot se je pokazalo pri odpadkih v času krize, ki je nastala ob izbuhu bolezni COVID-19, je samozadostnost in samooskrba Slovenije ključna, ne le pri odpadkih ampak tudi pri energiji. Ključen poudarek je na zgodnjem izvajanju ukrepov, katerim je potrebno zagotoviti kontinuiteto do leta 2050 in še naprej. Slovenija že danes in bo tudi v prihodnje intenzivno delala, razvijala in spremljala razvoj na področju prehoda v podnebno nevtralnost in vlagala v raziskave, nove tehnologije ter razvoj in inovacije za oblikovanje končnih rešitev za dosego cilja. Mag. Sonja Šmuc, generalna direktorica GZS, je dodala, da predstavniki gospodarstva pozdravljajo, da osnutek strategije vnaprej več ne izključuje nobenega razpoložljivega obnovljivega in nizkoogljičnega vira in da z vnašanjem koncepta javnega interesa omogoča uravnoteženo obravnavo vseh ...

Ministrstvo za zdravje je 23. oktobra objavilo nov protokol glede ureditve karanten na domu. Vzpostavlja se ureditev, ki bo zagotovila, da bo obveščenih čim več tistih, ki so bili v tesnem stiku z okuženo osebo in bodo, če ne gre drugače, ostali doma v karanteni na domu in bodo za ta čas prejeli nadomestilo dohodka. Vsi tisti, ki jim je bilo sporočeno, da so bili v tesnem stiku z okuženo osebo neposredno ali preko aplikacije, naj ostanejo doma in ravnajo, kot da so v karanteni na domu. Zaposleni, o tem, da so bili v tesnem stiku, obvestijo delodajalca. Delodajalec se bo v sodelovanju z zdravniki medicine dela odločil, ali lahko oseba dela od doma, ali se ji lahko delo organizira tako, da ne bo možen morebiten prenos okužbe na druge zaposlene med delom in niti med prihodom na delo in iz dela domov, ali pa naj oseba ostane v karanteni na domu. V primeru, da bo oseba ostala doma v karanteni na domu, bo delodajalec v sodelovanju s svojim izvajalcem medicine dela posredoval to informacijo na Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) ...

Izvršna direktorica GZS za industrijsko politiko in koordinatorka SRIP-a MATPRO Vesna Nahtigal in glavni ekonomist pri Analitiki GZS Bojan Ivanc, sta na seji Upravnega odbora GZS 21. septembra  predstavila osnutek Slovenske industrijska strategija 2021-2030, katere namen je postavitev smernic za razvoj industrije, premikanje mej razvoja in povezovanje različnih industrijskih verig, velikosti podjetji, institucij znanja in drugih deležnikov. Dokument sta pripravili MGRT in GZS, nanj so podali pripombe številne druge institucije podpornega okolja. Temeljni na vrsti drugih predhodnih podlag kot so Evropski zeleni dogovor, Digitalna strategija EU, Načrt EU za okrevanje in odpornost in vrsto drugih. Industrija je za Slovenija še vedno zelo pomembna. 200.000 zaposlenih dela v 20.000 podjetjih. Dejavnost ustvari 23 % dodane vrednosti v gospodarstvu. V zadnjih 10-ih letih se je produktivnost dela povečala za 44 %. V naslednjem 10-letnem obdobju se bo dodana vrednost povečala za 3,4 % na letnem nivoju, izvoz za 3,7 %. To bo spremljala višja rast izdatkov za R&R (6 %). Le tako se o produktivnost dela lahko povečala za 4,2% na letnem nivoju. Pomembno je tudi, da se bo snovna produktivnost ...

Veljavne omejitve Vlada RS je na dopisni seji 18. 9. 2020 z odlokom začasno določila uporabo zaščitne maske ali druge ustrezne oblike zaščite ustnega in nosnega predela obraza pri gibanju in zadrževanju v vseh zaprtih javnih krajih oziroma prostorih kot tudi pri gibanju in zadrževanju na odprtih javnih krajih oziroma prostorih, če ni mogoče zagotoviti medosebne razdalje najmanj 2 metra. Odlok velja od 19.9.2020 dalje. Prav tako je določila, da je opravljanje gostinske dejavnosti v gostinskih in nastanitvenih obratih dovoljeno od 6. do 22.30 ure. Ta odlok začne veljati 21. septembra 2020. Povezavi do odlokov: - Odlok o začasnih ukrepih za zmanjšanje tveganja okužbe in širjenja okužbe z virusom SARS-CoV-2 - Odlok o spremembi Odloka o omejitvah ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji Vlada priporoča tudi delo na domu, če slednje omogoča delovni proces in da se, če je to mogoče, uvede sistem kolobarjenja. Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Janez Cigler Kralj, je na seji ESS dne 18.9.2020 dejal, da priporočilo Vlade za urejanje dela od doma pomeni, da se lahko delodajalec pri ureditvi dela od ...

Prvi razpis sredstev Inovacijskega sklada v vrednosti €1 milijarde za pomoč pri komercializaciji in tržnemu preboju za velike demonstracijske projekte čistih tehnologij je Evropska komisija objavila v začetku avgusta, pri čemer je za obetajoče projekte, ki še niso razviti do mere, ki jih zahteva trg, na voljo še dodatnih €8 milijonov za pomoč pri njihovem razvoju. Sredstva je možno črpati skupaj s sredstvi drugih programov kot so sheme državnih pomoči in drugi programi financiranja EU. Projekte bodo ocenjevali glede na potencial za preprečevanje emisij toplogrednih plinov, inovacijski potencial, finančno in tehnično zrelost in potencial za širitev in stroškovno učinkovitost. Vloge je treba predložiti do 29. oktobra 2020 preko portala.  Več informacij >>> Posnetek webinarja s podrobnejšimi informacijami o postopku prijave si lahko ogledate na povezavi >>>

V organizaciji Nizozemskega konzulata v Vancouvru (British Columbia, Kanada) poteka v času od 21. - 25. 9. 2020 (dnevno po 90 minut) več webinarjev na temo zelene tehnologije. Namen sodelovanja slovenskih podjetij in organizacij z omenjenega področja je pridobiti informacije o priložnostih za sodelovanje RS z zahodno Kanado na področju Clean Tech and Green Technologies, Več: https://foresightcac.com/cleantechconnect/ Webinarji: Hydrogen/Fuel Cell & Carbon Capture Utilization and Storage: 21. september 2020 – 8:30am – 10:00am (PDT) Države partnerice: Nizozmska, Nemčija, Velika Britanija Alternative Fuel & Power Management 22. september 2020 – 8:30am – 10:00am (PDT) Države partnerice: Francija, Irska Urban Development in the Built Economy 24. september 2020 – 8:30am – 10:00am (PDT) Države partnerice: Finska, Nizozemska, Švica Connecting Climate, Cleantech and Economic Recovery 25. september 2020 – 8:30am – 9:30am (PDT) Države partnerice: Britanska Kolumbija in Evropa (TBC) Več informacij za slovenska podjetja: katarina.kuznik@gov.si

Pojasnilo Zdravstvenega inšpektorata glede definicije zaprtega javnega prostora, ki se uporablja za namene izvajanja nadzora nad določbami Odlok o začasnih ukrepih za zmanjšanje tveganja okužbe in širjenja okužbe z virusom SARS-CoV-2.): »Kot zaprti javni prostor je potrebno razumeti prostor, ki je brezpogojno ali z določenimi omejitvami dostopen vsem in v katerem se odvijajo družbeni procesi in javno življenje. V primeru podjetij oziroma pri opravljanju dejavnosti se za zaprt javni prostor tako šteje vsak prostor, ki je brezpogojno ali z določenimi omejitvami dostopen strankam.«

Vlada RS je 10. septembra z Odlokom o spremembah in dopolnitvah Odloka o odrejanju in izvajanju ukrepov za preprečitev širjenja nalezljive bolezni COVID-19 na mejnih prehodih na zunanji meji, na kontrolnih točkah na notranjih mejah in v notranjosti Republike Slovenije skrajšala časovno obdobje odreditve karantene s 14 na 10 dni. Podaljšuje pa se veljavnost negativnega testa na prisotnost SARS-CoV-2, in sicer s 36 na 48 ur. Dodan pa je pogoj, da test ni bil opravljen v Sloveniji. Izjemi, ko karantena ne bo odrejena, in sicer za pogreb bližnjega sorodnika in vzdrževanje stikov z ožjimi družinskimi člani, po novem nista več časovno omejeni, ob vstopu v Slovenijo pa bo treba predložiti ustrezna dokazila in negativni izvid testa na prisotnost SARS-CoV-2, ki ni starejši od 48 ur in ni bil opravljen v Sloveniji.

 Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani  vabi na webinar Poziv k strateškemu premisleku, kam s sredstvi EU, ki bo 15. 9. 2020od 14. ure dalje. Sredi julija so bila zaključena najbolj kompleksna finančna pogajanja v več kot 70-letni zgodovini evropskih integracij. Ključni izziv, pred katerim so danes države članice je, kako dodeljena sredstva čim bolj učinkovito uporabiti – dilema do katere naj bi se 8. oktobra 2020 opredelila tudi Vlada RS. Osnovni cilj webinarja je aktivna vključitev v diskusijo o osnovnih usmeritvah, ki bi jih Slovenija morala slediti pri programiranju sredstev EU za obdobje 2021–2027 in s tem ne samo prispevati k učinkoviti porabi teh sredstev, ampak predvsem k razvojni preobrazbi Slovenije. Strokovna podlaga webinarja izhaja iz članka  govorcev, dr. Mojmirja Mraka in dr. Petra Wostnerja, ki je bil objavljen v Sobotni prilogi časopisa Delo 3. avgusta 2020. Webinar, ki bo potekal v torek, 15. septembra 2020, z začetkom ob 14.00, bo potekal po naslednjem dnevnem redu: 14.00–14.25: dr. Mojmir Mrak (Ekonomska fakulteta) in dr. Peter Wostner (UMAR): Predstavitev predlaganega koncepta s podrobnejšo predstavitvijo in utemeljitvijo, 14.25–14.35: Komentar: ...

Vlada Republike Slovenije je s sklepom podaljšala ukrep delnega povračila nadomestila plače delavcev na začasnem čakanju na delo  še za en mesec, in sicer do 30. septembra 2020. Skladno z Zakonom o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19 lahko Vlada RS ukrep delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo s sklepom največ dvakrat podaljša za obdobje enega meseca, vendar ne dlje kot do 30. septembra 2020.

 V času naraščanja števila okužb s koronavirusom, ko bo še  naprej potrebna velika previdnost in odgovorno obnašanje slehernega posameznika, stojimo hkrati kot družba in gospodarstvo pred izzivom, kako v teh razmerah doseči nov gospodarski zagon. Za razvoj Slovenije je izjemnega pomena, kako bomo podprli razvojne projekte, ki bodo imeli dolgoročnejši vpliv na trajnostno poslovno preobrazbo in pospeševanje rasti produktivnosti. Koronavirus je namreč vsaj začasno prekril, da kljub visokim stopnjam gospodarske rasti v zadnjih letih nekaterih ključnih kratkoročnih razvojnih ciljev, kot so rast dodane vrednosti, inovativnosti, okoljska vzdržnosti in modernizacija javnega sektorja, ne dosegamo. Na Gospodarski zbornici Slovenije so ključne potrebne ukrepe razporedili v šest prednostnih področij za dosego gospodarskega zagona in družbenega napredka:  ukrepi za dvig domače potrošnje, ukrepi za zagon infrastrukturnih projektov z največjo možno vključenostjo slovenskega gospodarstva, vlaganja v digitalizacijo, vlaganje v RR in pametno specializacijo, okoljske naložbe naložbe na področju kmetijstva, živilskopredelovalne industrije ter samooskrbe s hrano. Za vsako področje so opredelili tudi potrebne vire sredstev. Predloge ukrepov GZS ...

Kitajsko gospodarstvo kaže med večjimi gosp3odarstvi najbolj zdrave znake gospodarske rasti. J.P. Morgan ocenjuje, da se bo realna rast okrepila na 2,5 %, kar je bilo precej več, kot so mislili še v aprilu (1,3 %). Drugo največje svetovno gospodarstvo po realni pariteti bi po oceni Brooking's Institute postalo prvo v letu 2028, in sicer merjeno v najpomembnejši svetovni valuti-dolarjih. Avgustovski    indikator CEP (https://www.zew.de/presse/pressearchiv/erwartungen-fuer-china-gehen-leicht-zurueck), ki je izračunan kot tehtan odgovor kitajskih finančnikov, kaže, da se je avgusta optimizem nekoliko ohladil, kljub temu pa so ostali optimisti glede rasti v prihodnem letu. Ta naj bi po njihovi aktualni oceni znašala 4,3 %. Relativno boljša kondicija kitajskega gospodarstva je posledica sprejetja številnih podpornih ukrepov države.  

Avstrijski nabavniki v proizvodnji so ohranili pozitiven predznak rasti v avgustu (indeks: 51), vendar je optimizem malo izzvenel (52,8 v juliju). Povpraševanja po investicijskih dobrinah (stroji in mehanizacija) je ostalo šibko. Zaposlenost naj bi se avgusta v avstrijski predelovalni dejavnosti zopet zmanjšala, kljub izboljšanju pričakovanj o poslovanju v naslednjih šestih mesecih.

Na skupni novinarski konferenci, ki je potekala 2. septembra 2020 na Gospodarski zbornici Slovenije, so predstavniki strokovnih institucij, pristojnih ministrstev in delodajalskih organizacij spregovorili o pomenu zaščite zaposlenih pred koronavirusno boleznijo za zagotavljanje nemotenega delovanja gospodarskih družb in javnih ustanov ter o podpori, ki jo pri načrtovanju ukrepov nudijo strokovne službe. Na novinarski konferenci so sodelovali: - prof. dr. Metoda Dodič Fikfak, predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa UKC Ljubljana, - prof. dr. Bojana Beović, vodja strokovne posvetovalne skupine pri Ministrstvu za zdravje, - mag. Sonja Šmuc, generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije, - Branko Meh, predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, - Milan Krek, direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje, - dr. Tina Bregant, državna sekretarka na Ministrstvu za zdravje, - Mateja Ribič, državna sekretarka na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Več v gradivu za novinarsko konferenco: https://bit.ly/2R73txX.                

V času epidemije COVID-19 izvajanje razpisov za pridobitev nepovratnih sredstev ni zastalo. Še vedno je na voljo precej razpisov, na katerih lahko podjetja pridobijo nepovratna sredstva. Večina med njimi je bila sicer objavljena že pred epidemijo, vendar gre bolj ali manj za večletne razpise z roki prijav vsako leto. Z aktualnimi razpisi, ki bodo na voljo to jesen, se boste lahko seznanili na seminarju, ki bo v četrtek, 3. 9. 2020 ob 9.00 v prostorih GZS, Dimičeva 13, Ljubljana, dvorana E. Dogodek bo hkrati potekal tudi preko spletne platforme ZOOM. Na dogodku se boste seznanili z naslednjimi informacijami v zvezi z aktualnimi razpisi: pogoji za prijavo, upravičeni stroški, višina sofinanciranja za posamezna podjetja, roki prijav, podrobnosti poročanja. Predvsem pa se boste seznanili s tem, kako kakovostno in učinkovito sestaviti vlogo na razpis, da bo imela čim več možnosti za uspešno kandidaturo. Podrobneje bodo predstavljeni Javni razpis za vzpostavitev ali nadgradnjo elektronskega poslovanja v MSP v obdobju od 2019-2022 - E-poslovanje, Javni razpis za krepitev trženja blagovnih znamk na showroomih in Spodbude za digitalno transformacijo MSP. Predavatelja: Peter Sotošek Štular, univ. dipl. prav., direktor ...

Avgustovski kompozitni (industrija in storitve) indeks nabavnih managerjev v območju evra se je presenetljivo znižal (iz 54,9 v juliju na 51,6), kar je bila posledica šibkosti v storitvenem delu gospodarstva (50,1), medtem ko je v industriji ostal skoraj nespremenjen (51,7). V industriji se je hitrost aktualne rasti proizvodnje in novih naročil povečala, kar pa ni vplivalo na spremembo trendov v zniževanju celotnega števila delovnih mest v tem delu gospodarstva. Pri storitvah je bila tekoča aktivnost podobna julijski, zaloga novih naročil pa je upadla. Ocenjujemo, da je bila to predvsem posledica ponovne uvedbe nekaterih omejitev, ki so vplivali na šibkejše tokove v turizmu, javnem transportu in industriji dogodkov. Prav tako so se cene vhodnih storitev v tem sektorju povečale (cene goriv, zaščitnih sredstev), medtem ko industrijskim podjetjem niso delale težav. V Nemčiji se je poslovno zaupanje povečalo na 2-letno najvišjo vrednost, medtem ko se je v Franciji po julijski visoki vrednosti znižalo, in sicer s 57,4 na 51,7. To sicer še vedno pomeni rast, vendar precej šibkejšo. V Franciji je storitveni del gospodarstva bolj optimističen glede prihodnosti kot industrijski, oba ...

Slovenski podjetniški sklad je ponovno odprl javni razpisa P4D 2019-2023 – Spodbude za digitalno transformacijo MSP, ki bo omogočalo prijavo podjetjem v zahodni in vzhodni kohezijski regiji. Za uspešno in pravočasno pripravo vloge je potrebno, da imate že izbranega izvajalca in dogovorjene digitalne aktivnosti, ki jih boste izvajali. Namen razpisa je spodbuditi rast in razvoj podprtih podjetij ter odpravljanje posledic pandemije covid-19 na osnovi vlaganj v uporabo digitalnega poslovanja.  Vlaganja bodo podjetjem omogočala prestrukturiranje in modernizacijo poslovnih in proizvodnih procesov ter uvedbo novih digitalnih poslovnih modelov. Cilji javnega razpisa so:    izvedba digitalne transformacije v podprtih podjetjih, in sicer z izvedenim prehodom na digitalizacijo poslovanja in prilagoditvijo digitalni trgom,  Izboljšanje kompetenc zaposlenih v podprtih podjetjih,  povečanje dodane vrednosti na zaposlenega v podprtih podjetjih. Prvi rok za oddajo vloge je že 8.9.2020. Več o razpisu najdete na povezavi >>>

Avtor videa je Urad Vlade Republike Slovenije za komuniciranje Bistveni dejavniki tveganja širjenje okužbe so (1) zaprt prostor, (2) čas, ki ga preživimo z drugimi, (3) gostota ljudi in neupoštevanje varnostne razdalje, (4) kašljanje, kihanje, kričanje, petje in hitro dihanje pri raznih dejavnostih.Zato je ne glede na spodbudno umirjanje nevarnost širjenja še vedno obstaja, zato je treba dosledno upoštevati medsebojno razdaljo, higieno rok in kašlja ter izolirati bolne. V vseh zaprtih javnih prostorih sta razkuževanje rok in nošenje maske oziroma rute ali šala obvezna. Enako velja tudi med potniki v javnem prometu, ki morajo ob vstopu in med prevozom obvezno dosledno nositi zaščitno masko ter razkuževati roke. Aktualne novice in informacije Vlade Republike Slovenije o Koronavirus (SARS-CoV-2) so objavljene na spletnih straneh vlade RS.Poslovne informacije v času koronavirusa, ki jih pripravlja Gospodarska zbornica Slovenije, najdete na portalu >>>. Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa je na podlagi posnetkov v podjetjih, do katerih smo pomagali pristopiti na GZS, pripravil več kratkih filmov, ki so na ogled preko spletne strani Čili za delo >>>. V spodnjem videu si lahko ...

Vlada Republike Slovenije je na svoji redni 27. seji dne 23. 7. 2020 odločila, da se ukrep delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo, ki ga določa Zakon o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19, podaljša do 31. avgusta 2020. Zavod RS za zaposlovanje je na spletni strani objavil novico, kjer posebej izpostavlja, da morajo delodajalci, ki so ukrep koristili v juliju, za mesec avgust pri Zavodu RS za zaposlovanje preko Portala za delodajalce) vložiti novo vlogo.

Na svoji 27. redni seji 23. julija 2020 je Vlada RS izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje. Spremembe bodo imele velik pozitivni učinek na administrativne razbremenitve nosilcev tistih posegov v okolje, za katere sta analiza izvedenih predhodnih postopkov in delna primerjava pokazali, da glede na lastnosti posega ni mogoče pričakovati pomembnih vplivov na okolje. En del predlaganih sprememb se nanaša na spremembe opisa posegov v okolje ali  pragov, ki za nosilca posega v okolje pomenijo obveznost zahtevati predhodni postopek. S tem se zmanjšuje nabor posegov v okolje, za katere je treba v predhodnem postopku ugotoviti, ali bi lahko imeli pomembne vplive na okolje, zaradi tega pa se zmanjšuje tudi število takih nameravanih posegov in predhodnih postopkov. Drugi del predlaganih sprememb bolj jasno določa, da so predmet predhodnega postopka le tiste spremembe, ki vplivajo na bistvene lastnosti posameznega posega. Bistvene lastnosti posega so opredeljene kot tiste, zaradi katerih je bil poseg v okolje sploh uvrščen med posege, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje ...

Predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) so na novinarski konferenci 21. julija 2020  predstavili stališča gospodarstva glede sprememb Uredbe o odpadkih in sprememb gradbene zakonodaje (v okviru ZIUZEOP). Gospodarstvo podpira predloge sprememb Uredbe o odpadkih, ker te spodbujajo prehod v krožno gospodarstvo ter predlagane spremembe gradbene zakonodaje (v okviru ZIUZEOP), ki skrajšujejo postopke pri pridobivanju gradbenih dovoljenj in tako pospešujejo investicije, ki so ključnega pomena za doseganje ciljev prehoda v brezogljično družbo, pa tudi za okrevanje po pandemiji covid-19. Slovenija se želi v mednarodnem prostoru predstavljati kot država z uveljavljenim krožnim gospodarstvom, v praksi pa je slika pogosto drugačna. Naš sistem upravljanja z viri je naravnan tako, da določena snov hitro postane odpadek in to tudi ostane, kar otežkoča nadaljnjo uporabo te snovi in jo obsodi na odlaganje ali uničenje. S tem izgubljamo vrednost, ki jo odpadki imajo (ne ravnamo trajnostno), hkrati pa draži procese, kar na koncu vpliva na višje cene izdelkov in nižjo konkurenčnost podjetij. Kot je pojasnila direktorica GZS-Službe za varstvo okolja Antonija Božič Cerar, je glavni namen spremenjene uredbe o odpadkih »definirati pot, kako lahko odpadek postane ...

Strateški svet GZS za okolje pozdravlja izboljšano sodelovanje Gospodarske zbornice Slovenije s predstavniki Ministrstva za okolje in prostor (MOP) in Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO), so poudarili člani na svoji 2. seji 10. julija, na kateri so podali tudi vrsto konkretnih pobud za reševanje okoljske problematike. 2. seja Strateškega sveta Gospodarske zbornice Slovenije za okolje (SSO GZS) je potekala 10. julija 2020 v prostorih GZS. Seje sta se udeležili tudi v. d. generalne direktorice Ministrstva za okolje in prostor (MOP), Katja Buda in Tanja Pucelj-Vidovič. Predsednica Strateškega sveta GZS za okolje Vesna Nahtigal je v uvodnem nagovoru najprej pozdravila izboljšano sodelovanje Gospodarske zbornice Slovenije s predstavniki Ministrstva za okolje in prostor (MOP) in Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO). V nadaljevanju je predstavila ključne letošnje dosedanje in načrtovane aktivnosti GZS na področju okolja in dosežene rezultate (Nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN), pri katerem so že bile v sprejetem NEPN 5.0 upoštevane ključne pripombe in sugestije gospodarstva, ter področje odpadkov, okoljevarstvenih dovoljenj in obratovalnega monitoringa). Po daljši razpravi o aktualnih okoljskih vprašanjih so člani sveta ...

Evropska centralna banka je prejšnji mesec izdala študijo, ki je pokazala, da so evropski MSP že v 2019 poslovali slabše kot v predhodnih treh letih, pri čemer sta bili izjema Nizozemska in Avstrija. Predvsem v Italiji in Franciji je ta del gospodarstva že posloval slabše kot velike družbe. Anketa med podjetji je bila opravljena med 2. marcem in 6. aprilom 2020, Slovenija pa vanjo ni bila vključena. Pri tem velja izpostaviti, da je po definiciji Eurostata večina družb v Sloveniji MSP, le 237 je velikih (z več kot 250 zaposlenimi). Po ZGD-1 je bilo v letu 2019 416 velikih družb.(Vir: Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, Analitika GZS)

V mesecu maju je bilo po podatkih Statističnega urada RS v Sloveniji 884 tisoč delovno aktivnih oseb, kar je bilo medletno za 1,4 % manj. V enem letu(maj 2020/maj 2019)je tako bilo število formalnih delovnih mest (ki imajo podlago v socialnem zavarovanju) nižje za 12 .200. Pri pravnih osebah se je število zaposlenih znižalo za 9.600, pri fizičnih osebah za 4.100, število samozaposlenih pa je bilo višje za 1.500, predvsem zaradi prirasta pri številu kmetov (1.200). To je najverjetneje posledica tega, da so se določeni ljudje, ki so izgubili zaposlitev, svoj osnovni status socialnega zavarovanja uredili z odprtjem statusa kmeta.Glede na mesec april (maj 2020/april 2019) se je število izgubljenih delovnih mest po dveh mesecih naraščanja (v marcu 2.260 in v aprilu 10.500) umirilo na 1.600, predvsem zaradi umika omejevalnih ukrepov v sektorju gostinstva. Med dejavnostmi so bili največji premiki pri delovno aktivnih zabeleženi v predelovalnih dejavnostih (1.170 manj)in zaposlovalnih dejavnostih (540 manj), ki so (zadnje) v osnovi pretežno vezane na povpraševanje po dodatnih delovni sili v prvi našteti dejavnosti. Znotraj predelovalnih dejavnosti sta bili pri dodatnem zaposlovanju najmočnejši ...