Veljavne omejitve Vlada RS je na dopisni seji 18. 9. 2020 z odlokom začasno določila uporabo zaščitne maske ali druge ustrezne oblike zaščite ustnega in nosnega predela obraza pri gibanju in zadrževanju v vseh zaprtih javnih krajih oziroma prostorih kot tudi pri gibanju in zadrževanju na odprtih javnih krajih oziroma prostorih, če ni mogoče zagotoviti medosebne razdalje najmanj 2 metra. Odlok velja od 19.9.2020 dalje. Prav tako je določila, da je opravljanje gostinske dejavnosti v gostinskih in nastanitvenih obratih dovoljeno od 6. do 22.30 ure. Ta odlok začne veljati 21. septembra 2020. Povezavi do odlokov: - Odlok o začasnih ukrepih za zmanjšanje tveganja okužbe in širjenja okužbe z virusom SARS-CoV-2 - Odlok o spremembi Odloka o omejitvah ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji Vlada priporoča tudi delo na domu, če slednje omogoča delovni proces in da se, če je to mogoče, uvede sistem kolobarjenja. Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Janez Cigler Kralj, je na seji ESS dne 18.9.2020 dejal, da priporočilo Vlade za urejanje dela od doma pomeni, da se lahko delodajalec pri ureditvi dela od ...

Prvi razpis sredstev Inovacijskega sklada v vrednosti €1 milijarde za pomoč pri komercializaciji in tržnemu preboju za velike demonstracijske projekte čistih tehnologij je Evropska komisija objavila v začetku avgusta, pri čemer je za obetajoče projekte, ki še niso razviti do mere, ki jih zahteva trg, na voljo še dodatnih €8 milijonov za pomoč pri njihovem razvoju. Sredstva je možno črpati skupaj s sredstvi drugih programov kot so sheme državnih pomoči in drugi programi financiranja EU. Projekte bodo ocenjevali glede na potencial za preprečevanje emisij toplogrednih plinov, inovacijski potencial, finančno in tehnično zrelost in potencial za širitev in stroškovno učinkovitost. Vloge je treba predložiti do 29. oktobra 2020 preko portala.  Več informacij >>> Posnetek webinarja s podrobnejšimi informacijami o postopku prijave si lahko ogledate na povezavi >>>

V organizaciji Nizozemskega konzulata v Vancouvru (British Columbia, Kanada) poteka v času od 21. - 25. 9. 2020 (dnevno po 90 minut) več webinarjev na temo zelene tehnologije. Namen sodelovanja slovenskih podjetij in organizacij z omenjenega področja je pridobiti informacije o priložnostih za sodelovanje RS z zahodno Kanado na področju Clean Tech and Green Technologies, Več: https://foresightcac.com/cleantechconnect/ Webinarji: Hydrogen/Fuel Cell & Carbon Capture Utilization and Storage: 21. september 2020 – 8:30am – 10:00am (PDT) Države partnerice: Nizozmska, Nemčija, Velika Britanija Alternative Fuel & Power Management 22. september 2020 – 8:30am – 10:00am (PDT) Države partnerice: Francija, Irska Urban Development in the Built Economy 24. september 2020 – 8:30am – 10:00am (PDT) Države partnerice: Finska, Nizozemska, Švica Connecting Climate, Cleantech and Economic Recovery 25. september 2020 – 8:30am – 9:30am (PDT) Države partnerice: Britanska Kolumbija in Evropa (TBC) Več informacij za slovenska podjetja: katarina.kuznik@gov.si

Pojasnilo Zdravstvenega inšpektorata glede definicije zaprtega javnega prostora, ki se uporablja za namene izvajanja nadzora nad določbami Odlok o začasnih ukrepih za zmanjšanje tveganja okužbe in širjenja okužbe z virusom SARS-CoV-2.): »Kot zaprti javni prostor je potrebno razumeti prostor, ki je brezpogojno ali z določenimi omejitvami dostopen vsem in v katerem se odvijajo družbeni procesi in javno življenje. V primeru podjetij oziroma pri opravljanju dejavnosti se za zaprt javni prostor tako šteje vsak prostor, ki je brezpogojno ali z določenimi omejitvami dostopen strankam.«

Vlada RS je 10. septembra z Odlokom o spremembah in dopolnitvah Odloka o odrejanju in izvajanju ukrepov za preprečitev širjenja nalezljive bolezni COVID-19 na mejnih prehodih na zunanji meji, na kontrolnih točkah na notranjih mejah in v notranjosti Republike Slovenije skrajšala časovno obdobje odreditve karantene s 14 na 10 dni. Podaljšuje pa se veljavnost negativnega testa na prisotnost SARS-CoV-2, in sicer s 36 na 48 ur. Dodan pa je pogoj, da test ni bil opravljen v Sloveniji. Izjemi, ko karantena ne bo odrejena, in sicer za pogreb bližnjega sorodnika in vzdrževanje stikov z ožjimi družinskimi člani, po novem nista več časovno omejeni, ob vstopu v Slovenijo pa bo treba predložiti ustrezna dokazila in negativni izvid testa na prisotnost SARS-CoV-2, ki ni starejši od 48 ur in ni bil opravljen v Sloveniji.

 Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani  vabi na webinar Poziv k strateškemu premisleku, kam s sredstvi EU, ki bo 15. 9. 2020od 14. ure dalje. Sredi julija so bila zaključena najbolj kompleksna finančna pogajanja v več kot 70-letni zgodovini evropskih integracij. Ključni izziv, pred katerim so danes države članice je, kako dodeljena sredstva čim bolj učinkovito uporabiti – dilema do katere naj bi se 8. oktobra 2020 opredelila tudi Vlada RS. Osnovni cilj webinarja je aktivna vključitev v diskusijo o osnovnih usmeritvah, ki bi jih Slovenija morala slediti pri programiranju sredstev EU za obdobje 2021–2027 in s tem ne samo prispevati k učinkoviti porabi teh sredstev, ampak predvsem k razvojni preobrazbi Slovenije. Strokovna podlaga webinarja izhaja iz članka  govorcev, dr. Mojmirja Mraka in dr. Petra Wostnerja, ki je bil objavljen v Sobotni prilogi časopisa Delo 3. avgusta 2020. Webinar, ki bo potekal v torek, 15. septembra 2020, z začetkom ob 14.00, bo potekal po naslednjem dnevnem redu: 14.00–14.25: dr. Mojmir Mrak (Ekonomska fakulteta) in dr. Peter Wostner (UMAR): Predstavitev predlaganega koncepta s podrobnejšo predstavitvijo in utemeljitvijo, 14.25–14.35: Komentar: ...

Vlada Republike Slovenije je s sklepom podaljšala ukrep delnega povračila nadomestila plače delavcev na začasnem čakanju na delo  še za en mesec, in sicer do 30. septembra 2020. Skladno z Zakonom o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19 lahko Vlada RS ukrep delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo s sklepom največ dvakrat podaljša za obdobje enega meseca, vendar ne dlje kot do 30. septembra 2020.

 V času naraščanja števila okužb s koronavirusom, ko bo še  naprej potrebna velika previdnost in odgovorno obnašanje slehernega posameznika, stojimo hkrati kot družba in gospodarstvo pred izzivom, kako v teh razmerah doseči nov gospodarski zagon. Za razvoj Slovenije je izjemnega pomena, kako bomo podprli razvojne projekte, ki bodo imeli dolgoročnejši vpliv na trajnostno poslovno preobrazbo in pospeševanje rasti produktivnosti. Koronavirus je namreč vsaj začasno prekril, da kljub visokim stopnjam gospodarske rasti v zadnjih letih nekaterih ključnih kratkoročnih razvojnih ciljev, kot so rast dodane vrednosti, inovativnosti, okoljska vzdržnosti in modernizacija javnega sektorja, ne dosegamo. Na Gospodarski zbornici Slovenije so ključne potrebne ukrepe razporedili v šest prednostnih področij za dosego gospodarskega zagona in družbenega napredka:  ukrepi za dvig domače potrošnje, ukrepi za zagon infrastrukturnih projektov z največjo možno vključenostjo slovenskega gospodarstva, vlaganja v digitalizacijo, vlaganje v RR in pametno specializacijo, okoljske naložbe naložbe na področju kmetijstva, živilskopredelovalne industrije ter samooskrbe s hrano. Za vsako področje so opredelili tudi potrebne vire sredstev. Predloge ukrepov GZS ...

Kitajsko gospodarstvo kaže med večjimi gosp3odarstvi najbolj zdrave znake gospodarske rasti. J.P. Morgan ocenjuje, da se bo realna rast okrepila na 2,5 %, kar je bilo precej več, kot so mislili še v aprilu (1,3 %). Drugo največje svetovno gospodarstvo po realni pariteti bi po oceni Brooking's Institute postalo prvo v letu 2028, in sicer merjeno v najpomembnejši svetovni valuti-dolarjih. Avgustovski    indikator CEP (https://www.zew.de/presse/pressearchiv/erwartungen-fuer-china-gehen-leicht-zurueck), ki je izračunan kot tehtan odgovor kitajskih finančnikov, kaže, da se je avgusta optimizem nekoliko ohladil, kljub temu pa so ostali optimisti glede rasti v prihodnem letu. Ta naj bi po njihovi aktualni oceni znašala 4,3 %. Relativno boljša kondicija kitajskega gospodarstva je posledica sprejetja številnih podpornih ukrepov države.  

Avstrijski nabavniki v proizvodnji so ohranili pozitiven predznak rasti v avgustu (indeks: 51), vendar je optimizem malo izzvenel (52,8 v juliju). Povpraševanja po investicijskih dobrinah (stroji in mehanizacija) je ostalo šibko. Zaposlenost naj bi se avgusta v avstrijski predelovalni dejavnosti zopet zmanjšala, kljub izboljšanju pričakovanj o poslovanju v naslednjih šestih mesecih.

Na skupni novinarski konferenci, ki je potekala 2. septembra 2020 na Gospodarski zbornici Slovenije, so predstavniki strokovnih institucij, pristojnih ministrstev in delodajalskih organizacij spregovorili o pomenu zaščite zaposlenih pred koronavirusno boleznijo za zagotavljanje nemotenega delovanja gospodarskih družb in javnih ustanov ter o podpori, ki jo pri načrtovanju ukrepov nudijo strokovne službe. Na novinarski konferenci so sodelovali: - prof. dr. Metoda Dodič Fikfak, predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa UKC Ljubljana, - prof. dr. Bojana Beović, vodja strokovne posvetovalne skupine pri Ministrstvu za zdravje, - mag. Sonja Šmuc, generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije, - Branko Meh, predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, - Milan Krek, direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje, - dr. Tina Bregant, državna sekretarka na Ministrstvu za zdravje, - Mateja Ribič, državna sekretarka na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Več v gradivu za novinarsko konferenco: https://bit.ly/2R73txX.                

V času epidemije COVID-19 izvajanje razpisov za pridobitev nepovratnih sredstev ni zastalo. Še vedno je na voljo precej razpisov, na katerih lahko podjetja pridobijo nepovratna sredstva. Večina med njimi je bila sicer objavljena že pred epidemijo, vendar gre bolj ali manj za večletne razpise z roki prijav vsako leto. Z aktualnimi razpisi, ki bodo na voljo to jesen, se boste lahko seznanili na seminarju, ki bo v četrtek, 3. 9. 2020 ob 9.00 v prostorih GZS, Dimičeva 13, Ljubljana, dvorana E. Dogodek bo hkrati potekal tudi preko spletne platforme ZOOM. Na dogodku se boste seznanili z naslednjimi informacijami v zvezi z aktualnimi razpisi: pogoji za prijavo, upravičeni stroški, višina sofinanciranja za posamezna podjetja, roki prijav, podrobnosti poročanja. Predvsem pa se boste seznanili s tem, kako kakovostno in učinkovito sestaviti vlogo na razpis, da bo imela čim več možnosti za uspešno kandidaturo. Podrobneje bodo predstavljeni Javni razpis za vzpostavitev ali nadgradnjo elektronskega poslovanja v MSP v obdobju od 2019-2022 - E-poslovanje, Javni razpis za krepitev trženja blagovnih znamk na showroomih in Spodbude za digitalno transformacijo MSP. Predavatelja: Peter Sotošek Štular, univ. dipl. prav., direktor ...

Avgustovski kompozitni (industrija in storitve) indeks nabavnih managerjev v območju evra se je presenetljivo znižal (iz 54,9 v juliju na 51,6), kar je bila posledica šibkosti v storitvenem delu gospodarstva (50,1), medtem ko je v industriji ostal skoraj nespremenjen (51,7). V industriji se je hitrost aktualne rasti proizvodnje in novih naročil povečala, kar pa ni vplivalo na spremembo trendov v zniževanju celotnega števila delovnih mest v tem delu gospodarstva. Pri storitvah je bila tekoča aktivnost podobna julijski, zaloga novih naročil pa je upadla. Ocenjujemo, da je bila to predvsem posledica ponovne uvedbe nekaterih omejitev, ki so vplivali na šibkejše tokove v turizmu, javnem transportu in industriji dogodkov. Prav tako so se cene vhodnih storitev v tem sektorju povečale (cene goriv, zaščitnih sredstev), medtem ko industrijskim podjetjem niso delale težav. V Nemčiji se je poslovno zaupanje povečalo na 2-letno najvišjo vrednost, medtem ko se je v Franciji po julijski visoki vrednosti znižalo, in sicer s 57,4 na 51,7. To sicer še vedno pomeni rast, vendar precej šibkejšo. V Franciji je storitveni del gospodarstva bolj optimističen glede prihodnosti kot industrijski, oba ...

Slovenski podjetniški sklad je ponovno odprl javni razpisa P4D 2019-2023 – Spodbude za digitalno transformacijo MSP, ki bo omogočalo prijavo podjetjem v zahodni in vzhodni kohezijski regiji. Za uspešno in pravočasno pripravo vloge je potrebno, da imate že izbranega izvajalca in dogovorjene digitalne aktivnosti, ki jih boste izvajali. Namen razpisa je spodbuditi rast in razvoj podprtih podjetij ter odpravljanje posledic pandemije covid-19 na osnovi vlaganj v uporabo digitalnega poslovanja.  Vlaganja bodo podjetjem omogočala prestrukturiranje in modernizacijo poslovnih in proizvodnih procesov ter uvedbo novih digitalnih poslovnih modelov. Cilji javnega razpisa so:    izvedba digitalne transformacije v podprtih podjetjih, in sicer z izvedenim prehodom na digitalizacijo poslovanja in prilagoditvijo digitalni trgom,  Izboljšanje kompetenc zaposlenih v podprtih podjetjih,  povečanje dodane vrednosti na zaposlenega v podprtih podjetjih. Prvi rok za oddajo vloge je že 8.9.2020. Več o razpisu najdete na povezavi >>>

Avtor videa je Urad Vlade Republike Slovenije za komuniciranje Bistveni dejavniki tveganja širjenje okužbe so (1) zaprt prostor, (2) čas, ki ga preživimo z drugimi, (3) gostota ljudi in neupoštevanje varnostne razdalje, (4) kašljanje, kihanje, kričanje, petje in hitro dihanje pri raznih dejavnostih.Zato je ne glede na spodbudno umirjanje nevarnost širjenja še vedno obstaja, zato je treba dosledno upoštevati medsebojno razdaljo, higieno rok in kašlja ter izolirati bolne. V vseh zaprtih javnih prostorih sta razkuževanje rok in nošenje maske oziroma rute ali šala obvezna. Enako velja tudi med potniki v javnem prometu, ki morajo ob vstopu in med prevozom obvezno dosledno nositi zaščitno masko ter razkuževati roke. Aktualne novice in informacije Vlade Republike Slovenije o Koronavirus (SARS-CoV-2) so objavljene na spletnih straneh vlade RS.Poslovne informacije v času koronavirusa, ki jih pripravlja Gospodarska zbornica Slovenije, najdete na portalu >>>. Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa je na podlagi posnetkov v podjetjih, do katerih smo pomagali pristopiti na GZS, pripravil več kratkih filmov, ki so na ogled preko spletne strani Čili za delo >>>. V spodnjem videu si lahko ...

Vlada Republike Slovenije je na svoji redni 27. seji dne 23. 7. 2020 odločila, da se ukrep delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo, ki ga določa Zakon o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19, podaljša do 31. avgusta 2020. Zavod RS za zaposlovanje je na spletni strani objavil novico, kjer posebej izpostavlja, da morajo delodajalci, ki so ukrep koristili v juliju, za mesec avgust pri Zavodu RS za zaposlovanje preko Portala za delodajalce) vložiti novo vlogo.

Na svoji 27. redni seji 23. julija 2020 je Vlada RS izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje. Spremembe bodo imele velik pozitivni učinek na administrativne razbremenitve nosilcev tistih posegov v okolje, za katere sta analiza izvedenih predhodnih postopkov in delna primerjava pokazali, da glede na lastnosti posega ni mogoče pričakovati pomembnih vplivov na okolje. En del predlaganih sprememb se nanaša na spremembe opisa posegov v okolje ali  pragov, ki za nosilca posega v okolje pomenijo obveznost zahtevati predhodni postopek. S tem se zmanjšuje nabor posegov v okolje, za katere je treba v predhodnem postopku ugotoviti, ali bi lahko imeli pomembne vplive na okolje, zaradi tega pa se zmanjšuje tudi število takih nameravanih posegov in predhodnih postopkov. Drugi del predlaganih sprememb bolj jasno določa, da so predmet predhodnega postopka le tiste spremembe, ki vplivajo na bistvene lastnosti posameznega posega. Bistvene lastnosti posega so opredeljene kot tiste, zaradi katerih je bil poseg v okolje sploh uvrščen med posege, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje ...

Predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) so na novinarski konferenci 21. julija 2020  predstavili stališča gospodarstva glede sprememb Uredbe o odpadkih in sprememb gradbene zakonodaje (v okviru ZIUZEOP). Gospodarstvo podpira predloge sprememb Uredbe o odpadkih, ker te spodbujajo prehod v krožno gospodarstvo ter predlagane spremembe gradbene zakonodaje (v okviru ZIUZEOP), ki skrajšujejo postopke pri pridobivanju gradbenih dovoljenj in tako pospešujejo investicije, ki so ključnega pomena za doseganje ciljev prehoda v brezogljično družbo, pa tudi za okrevanje po pandemiji covid-19. Slovenija se želi v mednarodnem prostoru predstavljati kot država z uveljavljenim krožnim gospodarstvom, v praksi pa je slika pogosto drugačna. Naš sistem upravljanja z viri je naravnan tako, da določena snov hitro postane odpadek in to tudi ostane, kar otežkoča nadaljnjo uporabo te snovi in jo obsodi na odlaganje ali uničenje. S tem izgubljamo vrednost, ki jo odpadki imajo (ne ravnamo trajnostno), hkrati pa draži procese, kar na koncu vpliva na višje cene izdelkov in nižjo konkurenčnost podjetij. Kot je pojasnila direktorica GZS-Službe za varstvo okolja Antonija Božič Cerar, je glavni namen spremenjene uredbe o odpadkih »definirati pot, kako lahko odpadek postane ...

Strateški svet GZS za okolje pozdravlja izboljšano sodelovanje Gospodarske zbornice Slovenije s predstavniki Ministrstva za okolje in prostor (MOP) in Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO), so poudarili člani na svoji 2. seji 10. julija, na kateri so podali tudi vrsto konkretnih pobud za reševanje okoljske problematike. 2. seja Strateškega sveta Gospodarske zbornice Slovenije za okolje (SSO GZS) je potekala 10. julija 2020 v prostorih GZS. Seje sta se udeležili tudi v. d. generalne direktorice Ministrstva za okolje in prostor (MOP), Katja Buda in Tanja Pucelj-Vidovič. Predsednica Strateškega sveta GZS za okolje Vesna Nahtigal je v uvodnem nagovoru najprej pozdravila izboljšano sodelovanje Gospodarske zbornice Slovenije s predstavniki Ministrstva za okolje in prostor (MOP) in Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO). V nadaljevanju je predstavila ključne letošnje dosedanje in načrtovane aktivnosti GZS na področju okolja in dosežene rezultate (Nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN), pri katerem so že bile v sprejetem NEPN 5.0 upoštevane ključne pripombe in sugestije gospodarstva, ter področje odpadkov, okoljevarstvenih dovoljenj in obratovalnega monitoringa). Po daljši razpravi o aktualnih okoljskih vprašanjih so člani sveta ...

Evropska centralna banka je prejšnji mesec izdala študijo, ki je pokazala, da so evropski MSP že v 2019 poslovali slabše kot v predhodnih treh letih, pri čemer sta bili izjema Nizozemska in Avstrija. Predvsem v Italiji in Franciji je ta del gospodarstva že posloval slabše kot velike družbe. Anketa med podjetji je bila opravljena med 2. marcem in 6. aprilom 2020, Slovenija pa vanjo ni bila vključena. Pri tem velja izpostaviti, da je po definiciji Eurostata večina družb v Sloveniji MSP, le 237 je velikih (z več kot 250 zaposlenimi). Po ZGD-1 je bilo v letu 2019 416 velikih družb.(Vir: Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, Analitika GZS)

V mesecu maju je bilo po podatkih Statističnega urada RS v Sloveniji 884 tisoč delovno aktivnih oseb, kar je bilo medletno za 1,4 % manj. V enem letu(maj 2020/maj 2019)je tako bilo število formalnih delovnih mest (ki imajo podlago v socialnem zavarovanju) nižje za 12 .200. Pri pravnih osebah se je število zaposlenih znižalo za 9.600, pri fizičnih osebah za 4.100, število samozaposlenih pa je bilo višje za 1.500, predvsem zaradi prirasta pri številu kmetov (1.200). To je najverjetneje posledica tega, da so se določeni ljudje, ki so izgubili zaposlitev, svoj osnovni status socialnega zavarovanja uredili z odprtjem statusa kmeta.Glede na mesec april (maj 2020/april 2019) se je število izgubljenih delovnih mest po dveh mesecih naraščanja (v marcu 2.260 in v aprilu 10.500) umirilo na 1.600, predvsem zaradi umika omejevalnih ukrepov v sektorju gostinstva. Med dejavnostmi so bili največji premiki pri delovno aktivnih zabeleženi v predelovalnih dejavnostih (1.170 manj)in zaposlovalnih dejavnostih (540 manj), ki so (zadnje) v osnovi pretežno vezane na povpraševanje po dodatnih delovni sili v prvi našteti dejavnosti. Znotraj predelovalnih dejavnosti sta bili pri dodatnem zaposlovanju najmočnejši ...

IHS Markit je 16. julija objavil anketo med vzorcem podjetij (6.900) v 12 največjih gospodarstvih po svetu, ki je pokazala, da je pri 2/3 družb nivo poslovanja (aktivnosti) še vedno nižji kot pred izbruhom pandemije. Slaba desetina (8 %) ocenjuje, da je nivo poslovanja celo višji kot pred izbruhom. Med državami so razlike kar velike, kar lahko pripišemo tako moči lastnih gospodarstev (manjša odvisnost od izvoza v povprečju pomeni večji optimizem), strukturi gospodarstva (več farmacije in IT dviguje optimizem)kot trendi v število okuženih v lokalnem okolju. Kitajsko in ameriško gospodarstvo tu izstopata (najnižji delež družb, ki beležijo padec poslovanja), sledita jima Rusija in Francija. Optimizem nemških gospodarstvenikov je nekje v sredini 12 držav. Največ pesimizma izkazujejo družbe iz Indije, Brazilije in Italije. Med sektorji so bili globalno gledano najbolj prizadeti sektor turizma, transportne opreme (letala, avtobusi, stroji, kise uporabljajo na letališčih ipd.), tekstila (spomladanska in poletna kolekcijasta se slabo prodajali), lesa in papirja, transporta in mehatronike. Najmanj pesimizma je bilo zaznati v sektorju pošte in telekomunikacij, kemični in plastični industriji ter v prehrani. Zelo dober vpogled v pričakovanja podaja ...

Ministrstvo za okolje in prostor je dalo v javno razpravo predlog spremembe Uredbe o odpadkih, s katero bolj jasno ureja status odpadkov oziroma prenehanje statusa odpadka.Tudi odpadek je lahko koristen vir, ki ga lahko ponovno uporabimo, a pod jasnimi pravili za zaščito okolja in zdravja ljudi. Uredba se je lotila te problematike, saj brez spremembe statusa odpadka ni mogoče preiti v krožno gospodarstvo, ki ga Slovenija, vsaj načeloma, promovira.  Slovenija se želi v mednarodnem prostoru predstavljati kot država z uveljavljenim krožnim gospodarstvom, v praksi pa je slika pogosto drugačna. Naš sistem upravljanja z viri je naravnan tako, da določena snov hitro postane odpadek in to tudi ostane, kar otežkoča nadaljnjo uporabo te snovi in jo obsodi na odlaganje ali uničenje. S tem smo dvakrat prizadeti - izgubljamo vrednost, ki jo odpadki imajo (ne ravnamo trajnostno), hkrati pa dražimo procese, kar na koncu vpliva na višje cene izdelkov in nižjo konkurenčnost podjetij.  Zato na GZS Uredbo o odpadkih, ki prinaša jasnejša pravila, podpiramo. Še vedno bo odločitev, ali gre za odpadek ali proizvod, v rokah pristojnega organa, ki bo v ...

Na webinarju bo predavateljica Martina Anderlič iz podjetja Tiko Pro predstavila aktualne možnosti za pridobitev nepovratnih sredstev v Sloveniji in odgovorila na vprašanja: Kakšni so osnovni pogoji na vseh razpisih? Na kaj morate biti pozorni ko pripravljate vlogo* Kako se lotiti projektnega poročanja po odobrenem projektu? Več informacij in prijava >>>

Na webinarju bo predavateljica Kristina Kočet Hudrap iz podjetja Tiko Pro predstavila aktualne možnosti za pridobitev nepovratnih sredstev Horizon2020 (prijave neposredno v Bruselj ) ter napovedi za naslednjo finančno perspektivo Horizon Europe, ki se začne 2021. Odgovorila bo na vprašanja, kako poteka prijava, na kaj morate biti pozorni ob oddaji vloge in kako se lotiti projektnega poročanja po odobrenem projektu.  Več informacij in prijava >>>

Ljubljana, 15. julij 2020 - Člani Strateškega sveta za metalurgijo (SSM) so se na svoji 13. seji zavzeli zlasti za ukrepe za čimprejšnji zagon gospodarstva in ohranitev RR oddelkov v podjetjih ter hkrati izpostavili potrebo po nadaljnjem delu na RR projektih. Predsednik SSM Marko Drobnič je na seji uvodoma povzel uspešne rezultate z zadnje seje SSM (19. februar 2020), ki sta se je udeležila takratni minister za okolje in prostor Simon Zajc in minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek. V ospredju seje je bil Nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN). Rezultat seje je vključitev ustreznih določil za energetsko intenzivno industrijo v predlog Zakona o varstvu okolja, v pripravi je tudi že ustrezen podzakonski akt oziroma uredba. Kot je poudaril Drobnič, so člani SSM dokaj uspešno podajali in uveljavljali svoje predloge za blažitev in odpravo posledic epidemije koronavirusa v paketih pomoči PKP 1, 2, 3 in 4, kjer je bila osrednji sogovornik odločevalcev Gospodarska zbornica Slovenije (GZS). Aktivni so tudi pri dopolnjevanju novega paketa, kjer v ospredje stopajo ukrepi za ponovni zakon gospodarstva v pokoronskem obdobju. Povezanost članov ...

#PKP4  podaljšuje ukrep delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo do 31. julija z možnostjo podaljšanja še do konca septembra in določa, da bo nadomestila plač za delavce v karanteni do konca septembra prevzela država. Povračilo nadomestila plače za delavce na začasnem čakanju na delo pa bo možno uveljaviti za čakanje od 1. julija dalje. Zakon je začel veljati naslednni dan po objavi v Uradnem listu RS.

Povzetek glavnih določb sprejetega Zakona o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID – 19 UZIUPDV), ki je objavljen v pdf dokumentu, so pripravili v Pravni službi GZS.

Na 3. redni e-seji Skupščine Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) 8. julija 2020 je mag. Sibil Svilan, predsednik uprave SID banke, članom skupščine spregovoril o aktualnih izzivih financiranja slovenskega gospodarstva, predsednik GZS Boštjan Gorjup pa je predstavil pobude za nov gospodarski zagon za Slovenijo 5.0. Skupščina GZS je sprejela tudi Letno poročilo GZS za leto 2019. V nasprotju s številnimi drugimi evropskimi državami Slovenija vstopa v to »krizno« obdobje relativno manj zadolžena in bolj likvidna, kar velja predvsem za sektorja gospodinjstev in podjetij, je uvodoma dejal gost  e-seje, mag. Sibil Svilan. Izjemno visoka je presežna likvidnost bank, podjetja pa so v 1. četrtletju znatno zmanjšala investicije. Povečuje se financiranje velikih podjetij, zmanjšuje financiranje malih in srednjih podjetij. Po oceni SID banke likvidnost pretežno ni izziv za slovenska podjetja, saj je le 5-6 % podjetij zaprosilo za odlog kreditnih obveznosti. Bo pa v prihodnje SID banka podvojila svoj plasman, turizmu in gostinstvu bodo namenili več posojilnih sredstev. Dodal je, da bi morala država v večji meri nuditi možnost povratnih finančnih sredstev, da se omeji negativni učinek na javne finance. Predstavil je tudi ...

V SRIP-u MATPRO smo v začetku junija pripravil krajšo anketo z namenom posnetka trenutnega stanja ter potreb podjetij v času COVID-19. Zanimalo nas je, kakšno je stanje v podjetjih na področju razvoja človeških virov in kaj je za podjetja trenutno najbolj v ospredju, pa tudi, na kaj se bodo osredotočali v prihodnjih letih. V nadaljevanju so povzete ključne ugotovitve. Podjetja največ pozornosti trenutno posvečajo področju varovanja zdravja na delovnem mestu in reorganizaciji zaposlenih ter optimizaciji poslovanja. Izzive v naslednjih dveh letih podjetja vidijo na področju varovanja zdravja na delovnem mestu, formiranja novih verig vrednosti, načrtovanja in vpeljevanja industrije 4.0 v proizvodne procese, tržnih kanalov, reorganizacije zaposlenih, vpeljave digitalizacije, vlaganja v razvoj novih produktov, raziskav in razvoja ter obvladovanju stroškov. Podjetja ocenjujejo, da zaposleni trenutno najbolj potrebujejo kompetence na področju digitalne pismenosti, kompetence IKT (veliki podatki, kibernetska varnost, poslovna analitika,…), vodenja na daljavo, kriznega vodenja in upravljanja, novih poslovnih modelov ter agilnost in sposobnost hitrega odzivanja na spremembe. V prihodnosti bodo zaposleni po njihovi oceni potrebovali kompetence na področju digitalne pismenosti, kompetence IKT (veliki podatki, kibernetska varnost, poslovna analitika,…), kompetence ...

V juniju 2020 so vsi posamezni kazalniki pozitivno vplivali na gospodarsko klimo. Ta se je na mesečni ravni zvišala za 8,7 odstotne točke. Gospodarska klima na mesečni ravni višjaVrednost kazalnika gospodarske klime je bila v juniju 2020 (-24,0 odstotne točke) za 8,7 odstotne točke višja kot v maju 2020 (-32,6 odstotne točke). Po izrazitem padcu v aprilu 2020 se gospodarska klima izboljšuje, še vedno pa  je za 24,1 odstotne točke nižje od dolgoletnega povprečja.Tokrat so na zvišanje kazalnika gospodarske klime na mesečni ravni vplivali vsi kazalniki: kazalnik zaupanja v storitvenih dejavnostih (za 3,1 odstotne točke), v predelovalnih dejavnostih (za 2,3 odstotne točke), med potrošniki (za 1,7 odstotne točke), v trgovini na drobno (za 0,9 odstotne točke) in v gradbeništvu (za 0,6 odstotne točke).Močan upad gospodarske klime na letni ravniGlede na junij 2019 je bil kazalnik gospodarske klime v juniju 2020 za 29,3 odstotne točke nižji.Znižanje vrednosti tega kazalnika na letni ravni je bilo posledica znižanja vseh petih kazalnikov zaupanja: v storitvenih dejavnostih (za 14,3 odstotne točke), v predelovalnih dejavnostih (za 6,7 odstotne točke), med potrošniki (za 5,9 odstotne točke), ...

Kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih višjiVrednost kazalnika zaupanja v predelovalnih dejavnostih je bila junija 2020 za 5 odstotnih točk višja kot maja 2020. Glede na junij 2019 je bila nižja za 17 odstotnih točk. Za 21 odstotnih točk pa je bila nižja od dolgoletnega povprečja. Vsi kazalniki stanj in pričakovanj so se na mesečni ravni izboljšali, razen dveh. Izjemi sta bila kazalnik končnih izdelkov, ki se je poslabšal (za 8 odstotnih točk), in kazalnik pričakovane cene, ki je ohranil vrednost iz prejšnjega meseca. Najbolj sta se izboljšala kazalnika proizvodnja in pričakovan izvoz (za 23 oziroma 20 odstotnih točk).Kazalnik zaupanja v trgovini na drobno, v gradbeništvu  in storitvenih dejavnstih višjiVrednost kazalnika zaupanja v trgovini na drobno je bila junija 2020 glede na maj 2020 za 18 odstotnih točk višja, glede na junij 2019 pa za 21 odstotnih točk nižja in 17 odstotnih točk pod dolgoletnim povprečjem.Vrednost kazalnika zaupanja v gradbeništvu je bila junija 2020 za 12 odstotnih točk višja kot maja 2020, glede na junij 2019 pa je bila za 25 odstotnih točk nižja, hkrati pa je bila za 2 odstotni ...

Junijska anketa gospodarstva, ki zajema tako vprašanja, povezana s covid-19 kot posojili, je potekala med 20. majem in 15. junijem 2020. Na anketo je odgovorilo 272 podjetij. 44 % podjetij je bilo mikro in majhnih, ostala so bila velika in srednja podjetja. Med temi podjetji jih je 54 % povpraševalo po posojilu v vrednosti 100 tisoč do 1 mio EUR, 33 % po posojilu v vrednosti nad 1 mio EUR. Ključne ugotovitve: - podjetja bodo v povprečju v 2020 beležila za 17 % nižje prihodke kot v letu 2019, - izvoz naj bi se v 2020 v povprečju znižal za 14 % v primerjavi z letom 2019, - podjetja bodo za investicije v 2020 namenila za 14,4 % manj kot v 2019, - zmanjšanje števila zaposlenih v podjetjih v 2020 v povprečju za 9 %, - pretežni del podjetij naj bi povrnil rast prihodkov na medletni ravni šele v 2021, - zaradi covid-19 naj bi prepolovila prisotnost na evropskem trgu, - covid-19 je povečal predvsem uvajanje novih tehnologij, - financiranje zaposlenih za čakanje na delu najbolj izkoriščen ukrep protikoronske zakonodaje, - podjetja v polovici primerov povpraševala po posojilu ...

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) ugotavlja, da so zaradi zamika pri izvajanju poroštvene sheme potrebne njene dopolnitve, ki jih sicer na vladi sprejet #PKP4 ne predvideva. Zato je pozvala Ministrstvo za finance RS, da podpre njen predlog spremembe predloga #PKP4, zapisan v amandmajski obliki, glede dovoljene višine posojil po poroštveni shemi.  GZS tako predlaga, da se dovoljen obseg višine posojil po poroštveni shemi dvigne na 25 % letne prodaje in 2-kratnik letnih stroškov dela, saj je aktualna omejitev poroštvene sheme za nova posojila na posamezen subjekt strožja, kot jo določa okvir Evropske komisije. S spremembo, ki jo predlaga GZS, se razširja tudi potencialni nabor upravičenih subjektov. Doslej namreč velja, da se vrednost odobrenega posojila po poroštveni shemi izključuje z vrednostjo posojil po shemi za odlog kreditnih obveznosti.   Dopis ministrstvu je objavljen na povezavi >>>

Na podlagi sklepa s skupnega sestanka predstavnikov Ekonomsko-socialnega sveta zaradi določb Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (ZIUOOPE) v zvezi z neenakomerno razporeditvijo delovnega časa v času izvajanja ukrepov, je bilo sprejeto usklajeno strokovno stališče: s pisno odredbo je tedenski obseg zagotovljenega dela konkretnega delavca lahko razporejen tudi neenakomerno na način, da se tedenski obseg delovnega časa izravna v obdobju meseca, za katerega delodajalec tudi uveljavlja subvencijo.

Vlada Republike Slovenije je na seji 28. junija 2020 določila besedilo predloga Zakona o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19 (PKP4) ter ga bo predložila v obravnavo in sprejetje Državnemu zboru Republike Slovenije po nujnem postopku. Predlog zakona nadomešča na vladi sprejet predlog novele #PKP3. Več >>>

Delovno srečanje razvojnikov iz podjetij in institucij znanja, ki so vključeni v SRIP MATPRO, je potekalo 23. junija na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS).  Posebni gost je bil Mihael Gornik iz podjetja Dewsoft, ki je predstavil, kako so v podjetju krizo epidemije izkorisitili za nov razvoj. Udeleženci srečanja so razpravljali predvsem o ukrepih, potrebnih za zagon gospodarstva, zlasti z vidika vlaganja v raziskave in razvoj in pametne specializacije. Med obravnavanimi temami so še posebej izpostavlili:  povečanje sredstev za R&R na 3% BDP, raziskovalni vavčer – raziskovalci v gospodarstvo, mladi raziskovalec, TIA okrepitev Strategije pametne specializacije (in SRIP-a/ov) s finančno podporo v večjem obsegu, sofinanciranje pilotnih centrov, povezovanje JRO in gospodarstva, v luči evropskega zelenega dogovora podpora raziskavam, razvoju in inovacijam na področju nizkoogljičnih in reciklažnih tehnologij, krepitev programa Startup Plus, finančna podpora zavezništvu za čisti vodik za pospešitev razogljičenja industrije, programi podpore projektom na področju nacionalnih prioritet – tudi pri odločanju ...

Gospodarstvo in podjetništvo sta konstantno izpostavljena konkurenčnim izzivom in sodelovanje z raziskovalnimi laboratoriji lahko prinese kvaliteten preskok in dodano vrednost pri izboljšanju in nadgradnji proizvodov. Tehnološki park Ljubljana, Primorski tehnološki park, RRA Zeleni kras in CO Nanocenter vas zato vabijo, da se pridružite na predstavitvi raziskovalnih laboratorijev, združenih v mreži NANO-REGION in njihovih storitev, ki so na voljo podjetjem v obliki mehanizma »Proof–of-Concept«. Predstavljeni bodo primeri in načini sodelovanja med laboratoriji in podjetji ter možnosti, ki jih nudi projekt NANO-REGION. Webinar je namenjen proizvodnim podjetjem, ki želijo povečati svojo konkurenčnost z uporabo nanotehnologij in preveriti, kako jim pri tem lahko pomaga mreža tehnoloških parkov in nanotehnoloških laboratorijev v regiji. Webinar bo potekal v ponedeljek, 6. julija 2020, z začetkom ob 14. uri. Program:14:00-14:20: Predstavitev mreže laboratorijev in njihovih storitev, ki so na voljo podjetjem (Proof–of-Concept)14:20-14:40: Primeri in načini sodelovanja med nanotehnološkimi laboratoriji in podjetji, prof. dr. Egon Pavlica, Univerza v Novi Gorici14:40-14:55: Q&A o možnostih sodelovanja med podjetji, tehnološkimi parki in raziskovalnimi laboratoriji v okviru projekta NANO-REGION Prijave:  https://forms.gle/nkXi4FXoaEWytLmQ7 Po ...

Podjetja  se nenehno soočajo z vprašanjem, kako pristopiti in predvsem kako vstopiti na nove trge, kjer je konkurenca že močno prisotna. V okviru promocije ETIM Slovenija, ki deluje pod okriljem GZS-Zbornice elektronske in elektroindustrije, bo v četrtek, 9. 7. 2020 ob 13:00 uri potekal webinar, na katerem bodo predstavljeni ustrezni koraki za izvedbo digitalizacije, ki so zagotovilo za uspešen dostop do novih trgov. Več o dogodku in predavateljih si lahko ogledate na povezavi >>> Za udeležbo na webinar se morate predhodno prijaviti preko spletnega obrazca. Zatem boste na svoj e-naslov prejeli povezavo, preko kqtere boste webinar lahko samo spremljali ali zastavili tudi kakšno vprašanje.  

Razvojnike s področja kovinskih materialov in multikomponentnih materialov vabimo na delovni sestanek razvojnikov pri SRIP-u MATPRO, ki bo 23. 6. 2020 od 9. do 13. ure v prostorih Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), Dimičeva 13, Ljubljana, dvorana F. Program srečanja: vpliv COVID-19 na razvojne usmeritve,  razvojne kapacitete in planirane aktivnosti v letu 2020/2021, možnosti črpanja EU sredstev (podnebni sklad, piloti, prioritetna področja), razvojna politika Slovenije. Zaradi trenutnih zdravstvenih razmer vas vljudno prosimo, da se na delovni sestanek predhodno prijavite preko povezave  >>> ter se pred sestankom zglasite na recepciji GZS (pritličje), kjer se boste evidentirali. Veselimo se srečanja z vami!