Septembrska neto proizvodnja električne energije je znašala 1.395 GWh in se je glede na avgust 2020 povečala za 3 %, glede na september 2019 za 36 %. Ključen pospešek rasti ji je dala odlična hidrologija (mesec september je bil precej deževen glede na lanskega in glede na dolgoletno povprečje), saj je bila proizvodnja v hidroelektrarnah višja za 117 %, v termoelektrarnah za 35 % večja, v jedrski elektrarni pa za 1 % večja. Vsa dodatna proizvedene električna energija se seveda ni porabila v Sloveniji (sprememba v uvozu in izvozu nevtralizira spremembo v porabi). Poraba električne energije se je v primerjavi s prejšnjim mesecem povečala za 5 % in je znašala 1.102 GWh, medtem ko je v septembru lani znašala 1.054 GWh. To je pomenilo 5-odstotno medletno rast. V oktobru se bo poraba električne energije po naši oceni znižala za dodatno odstotno točko, pri čemer se bo v industriji medletno še okrepila, v storitvah pa bo upadla, kar bo tako posledica nedeljskega zaprtja trgovin kot sprejetja omejitvenih ukrepov za določene storitvene dejavnosti in omejitev gibanja prebivalstva po 21. uri. Poraba goriv je odražala padec letalskega prometa, šibkejše trende v transportu kot tudi vedno nižji delež gospodinjstev, ki svoje stanovanjske površine ogreva s kurilnim oljem. V primerjavi s septembrom 2019 se je namreč oskrba s petrolejskim gorivom za reaktivne motorje zmanjšala za 77 %, ekstra lahkim kurilnim oljem za 60 %, motornim bencinom za 3 % in z drugimi naftnimi proizvodi za 4 %. Oskrba z zemeljskim plinom je bila medletno višja za 1 % (poraba v industriji je bila tu ključna), lignita za 17 %, kar je bilo posledica večje proizvodnje v TEŠ-u.