Izvršna direktorica GZS za industrijsko politiko in koordinatorka SRIP-a MATPRO Vesna Nahtigal in glavni ekonomist pri Analitiki GZS Bojan Ivanc, sta na seji Upravnega odbora GZS 21. septembra predstavila osnutek Slovenske industrijska strategija 2021-2030, katere namen je postavitev smernic za razvoj industrije, premikanje mej razvoja in povezovanje različnih industrijskih verig, velikosti podjetji, institucij znanja in drugih deležnikov. Dokument sta pripravili MGRT in GZS, nanj so podali pripombe številne druge institucije podpornega okolja. Temeljni na vrsti drugih predhodnih podlag kot so Evropski zeleni dogovor, Digitalna strategija EU, Načrt EU za okrevanje in odpornost in vrsto drugih. Industrija je za Slovenija še vedno zelo pomembna. 200.000 zaposlenih dela v 20.000 podjetjih. Dejavnost ustvari 23 % dodane vrednosti v gospodarstvu. V zadnjih 10-ih letih se je produktivnost dela povečala za 44 %. V naslednjem 10-letnem obdobju se bo dodana vrednost povečala za 3,4 % na letnem nivoju, izvoz za 3,7 %. To bo spremljala višja rast izdatkov za R&R (6 %). Le tako se o produktivnost dela lahko povečala za 4,2% na letnem nivoju. Pomembno je tudi, da se bo snovna produktivnost povečala, inovacijski indeks naj bi bil 10% nad EU-27 povprečjem, pri indeksu DESI pa naj bi se naša uvrstitev izboljšala s 16. na 10. mesto. »S to industrijsko politiko želimo, da se najprej pomisli zeleno, ustvarjalno in pametno. Pri vsaki uvedbi ukrepa, razvoju nove storitve, novega proizvoda, pri zagonu novega podjejta, nove investicije, si je treba torej najprej zastaviti vprašanje, kako prispevati k zelenemu, ustvarjalnemu in pametnemu razvoju,« sta zaključila.
Sicer pa so člani UO GZS s predsednikom vladnega Strateškega sveta za debirokratizacijo razpravljali o predlogih ukrepov na davčnem in gospodarskem področju. Obravnavali so tudi Program Slovenija 5.0 in Nov gospodarski zagon, dve iniciativi GZS, katerih cilj je podpreti sodelovanje pri prihodnjem razvoju Slovenije v gospodarsko uspešno ter na znanju in visoki dodani vrednosti slonečo družbo. Seznanili so se tudi s poročili strateških svetov GZS.
Kot je uvodoma dejal predsednik GZS Boštjan Gorjup, so v strateškem svetu za debirokratizacijo, ki ga je Vlada republike Slovenije ustanovila konec maja 2020, aktivno sodelovali tudi predstavniki GZS, zbornica pa je pripravila vrsto konkretnih predlogov za zmanjšanje administrativnih bremen. Prvi paket ukrepov je prioriteta te vlade, je povedal predsednik strateškega sveta mag. Ivan Simiča. Cilj je poenostavitev postopkov, pri tem pa ohraniti nadzor in zanesljivost procesov. S tem bi državljanom in poslovnim subjektom prihranili ogromno časa in stroškov, hkrati pa bi se povečali proračunski prihodki. Na davčnem področju je med drugim izpostavil uvedbo enotnega REK-obrazca za vse vrste dohodkov ob istočasni izenačitvi obračunavanja akontacije dohodnine in socialnih prispevkov od plač, podjemnih in avtorskih pogodb. Predlaga tudi skrajšanje roka, po katerem se ne plača dohodnine od dobička iz kapitala, doseženega pri odsvojitvi kapitala, na 15 let, ter znižanje stopnje davka od dohodkov iz kapitala na 25 %. Kopja se bodo po mnenju Simiča najbolj lomila pri znižanju zgornje meje dohodkov za uveljavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. Socialno kapico zagovarja in jo predlaga na meji 6.000 EUR bruto plače. Pri mikro in malih podjetjih se zavzema za to, da je mogoče izgubo pokriti v celoti za vsa leta za nazaj. Dodatno je izpostavil predlog uvedbe novega šestega dohodninskega razreda z 10-odstotno davčno stopnjo za dohodke oz. davčno osnovo nad 1 mio EUR. Pri davku na motorna vozila je predlog črtanja 6. aa člena veljavnega zakona. Čim prej bi bilo treba uvesti enoten davek na obdavčitev nepremičnin, ki bi zamenjal obstoječe tri davke na tem področju. Dotaknil se je tudi predlogov na gospodarskem področju, med drugim je navedel avtomatizacijo izpolnjevanja obrazcev v javni upravi, uvedbo enkratnega poročanja oz. enkratnega posredovanja podatkov državnim organom ter poenostavitev refundacij bolniških nadomestil.
Program Slovenija 5.0 in Nov gospodarski zagon sta, kot je povedal predsednik GZS Gorjup, dve iniciativi GZS, ki sta usmerjeni v čas po korona krizi in naj bi sledili k ciljem višje dodane vrednosti in večjega izvoza. »S tema dokumentoma jasno kažemo, da se zavedamo izzivov, ki jih prinaša epidemija COVID-19, znamo pa tudi pogledati naprej oziroma imeti strateški pogled na naše cilje.«
Sonja Šmuc je pojasnila, da je iniciativa Slovenija 5.0 zastavljena partnersko – s sodelovanjem tako gospodarstva kot vlade in ministrstev, institucij znanja, socialnih parterjev in lokalnih skupnosti. Cilj je hitrejši razvoj gospodarstva, s poudarkom na trajnosti in prispevku k širšim družbenim vrednotam. GZS se zavzema za sklenitev Razvojnega zavezništva tudi po vzoru Digitalne koalicije. Spregovorila je tudi o Investicijski platformi 5.0, ki jo je GZS zagnala v letošnjem avgustu. Ta je nastala z namenom, da se zberejo podatki o dejanskem investicijskem potencialu gospodarstva. Hkrati predstavlja pomemben element napovedovanja potrebnih kompetenc za izvedbo in delovanje investicij v podjetjih, usmeritev šolskemu sistemu za uvajanje izobraževalnih programov za razvoj kompetenc prihodnosti.
Med tekočimi aktivnostmi GZS je generalna direktorica GZS posebej izpostavila aktivnosti v zvezi s #PKP5, ki je trenutno v pripravi. Poudarila je, da GZS podpira podaljšanje ukrepa delnega povračila nadomestila plače za začasno čakanje na delo do konca decembra 2020 ter predlaga podaljšanje ukrepa subvencioniranja skrajšanega delovnega časa do konca junija 2021. Zavzema se tudi za subvencioniranje testiranja na covid-19 v primerih suma na večje število okužb v gospodarskih subjektih, poenostavitev dela na domu ter ukrepe za ohranitev in spodbujanje razvoja v podjetjih. Omenila je tudi predlog zavarovanja izvoznih terjatev ter uvedbo po-zavarovanja terjatev do slovenskih kupcev.