Minister Andrej Vizjak in njegovi sodelavci z Ministrstva za okolje in prostor so 24. oktobra 2021 na sestanku s predstavniki GZS – predsednikom Tiborjem Šimonko, izvršno direktorico Vesno Nahtigal in glavnim ekonomistom GZS Bojanom Ivancem - obravnavali predlog GZS o prerazporeditvi porabe sredstev iz Sklada za podnebne spremembe. Ta je po mnenju slovenskega gospodarstva edini način kratkoročnega reševanja drastičnega dviga cen energentov. Minister Vizjak meni, da je za odločitve o predlaganem ukrepu pristojno Ministrstvo za gospodarstvo. Pač pa je zagotovil, da bodo na MOP še v letošnjem letu pripravili Uredbo za povračilo posrednih stroškov emisij, za katero si gospodarstvo prizadeva že osem let. GZS je na Ministrstvo za okolje in prostor naslovila pobudo za prerazporeditev porabe sredstev iz Sklada za podnebne spremembe in konkreten predlog sheme za najbolj prizadeta podjetja. Rebalans porabe sredstev iz Podnebnega sklada je 13. oktobra izpostavila kot najpomembnejši kratkoročni ukrep tudi Evropska komisija. Minister Vizjak in njegovi sodelavci so na ponedeljkovem sestanku sicer prisluhnili argumentom gospodarstva, a menijo, da za odločanje o predlaganem ukrepu ni pristojno Ministrstvo za okolje in prostor, pač pa Ministrstvo za gospodarstvo. Sicer ...

Cene zemeljskega plina in elektrike tik pred zimo na mednarodnih borzah letijo v nebo. V kolikšni meri se že oziroma se še bodo poznale tudi na položnicah slovenskih gospodinjstev in podjetij? Je napočil čas, da tudi Slovenija, kot so to že storile nekatere druge evropske države, pomaga najbolj ranljivim v tej energetski draginji? O teh in drugih vprašanjih, povezanih z vrtoglavimi cenami zemeljskega plina in elektrike, je tekla beseda 26. oktobra 2021nv Studiu ob 17h Gostje: Vesna NAHTIGAL, izvršna direktorica GZS za industrijsko politiko in koordinatorka SRIP-a MATPRO ter direktorica GZS-Združenja kovinskih materialov in nekovin, glavni direktor Štore Steel Ivan JURKOŠEK, direktor družbe ECE Sebastijan ROUDI, prof. dr. Nevenka HROVATIN, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani. Posnetku lahko prisluhnete na povezavi >>>

Na letošnji konferenci reciklažne industrije REC 2021, ki se je odvila 21. in 22. oktobra, je potekala tudi okrogla miza z naslovom Tržno ravnanje z odpadki – zlo ali ključ do uspešnega krožnega gospodarstva?

Voditelji držav članic EU so 21. oktobra v razpravi o rastočih cenah energije članice EU pozvali, naj izkoristijo predlagane ukrepe za kratkoročno pomoč najranljivejšim državljanom in podporo evropskim podjetjem. Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so nad temi sklepi razočarani. Nadaljuje se »kriza političnega odločanja v EU o prehodu na zelene vire energije.«Gospodarska zbornica Slovenije budno spremlja razpravo in aktivnosti na področju rastočih cen energentov. V zvezi s tem je že pred dvema tednoma Vlado in pristojni ministrstvi pozvala k takojšnjemu ukrepanju, pri tem pa izpostavila težave, s katerimi se srečuje predvsem slovenska energetsko intenzivna industrija.Kratkoročne ukrepe, ki so jih včeraj dorekli voditelji držav članic EU, na GZS ocenjujejo kot preveč nedorečene in premalo usmerjene v pomoč energetsko intenzivni industriji. Mlačna razprava o srednjeročnih in dolgoročnih ukrepih pa kaže na neusklajenost znotraj sedemindvajseterice glede potrebnih in nujnih ukrepov.

Vsaj tretjina podjetij v predelovalnih dejavnostih se sooča s pomanjkanjem kadrov, v storitvenih podjetjih je ta delež dvajset odstotkov. Možni rešitvi na Gospodarski zbornici Slovenije vidijo v prilagajanju izobraževanja in pohitritvi postopkov pri zaposlovanju tujcev. Vodstva uspešnih podjetij se zavedajo, da so zaposleni ključni dejavnik za uspešen razvoj podjetja. Vprašanje, kako najti primerne kadre, je velik izziv za celotno slovensko gospodarstvo in družbo, kar potrjujejo tako anketni vprašalniki Statističnega urada RS kot v septembru izvedena anketa med podjetji Eurochambres 2022. Po slednji je na ravni Slovenije 74 % vseh vprašanih pomanjkanje usposobljenih delavcev navedlo kot ključni izziv pri poslovanju v letu 2022. Okoli tretjina podjetij v predelovalnih dejavnostih ima težave s pridobivanjem zaposlenih, enak delež (to so lahko druga podjetja) pa s pridobivanjem usposobljenih zaposlenih, kažejo podatki Statističnega urada RS. Pri tem imajo podjetja v mislih predvsem pomanjkanje poklicno-specifičnih znanj. Podjetja povprašujejo tako na splošno po vseh zaposlenih kot po konkretnih profilih. V gradbenih podjetjih je takšna polovica podjetij. Tudi vsako peto storitveno podjetje ima težave s pomanjkanjem kadrov. H kadrovski vrzeli prispeva dejstvo, da na trg dela prihajajo generacije mladih, ki ...

Predmet javnega poziva je zagotavljanje obratnega kapitala - dodelitev spodbud za sofinanciranje upravičenih stroškov dela raziskovalca, ki ga bo prijavitelj navedel v vlogi na ta javni poziv, na raziskovalno razvojni in inovacijski dejavnosti prijavitelja. Raziskovalec bo moral biti zaposlen za polni delovni čas in biti 100-odstotno angažiran na raziskovalno razvojnem delu za razvoj novih ali znatno izboljšanih proizvodov, storitev in/ali procesov prijavitelja. Raziskovalno razvojna in inovacijska dejavnost prijavitelja se uvršča v vsaj eno od prednostnih področij uporabe veljavne Slovenske strategije pametne specializacije – S4 in prispeva tudi k digitalnemu ali zelenemu gospodarstvu. Podrobnejše informacije >>>

V okviru skupine 4 - Digitalno, industrija in vesolje programa Obzorje Evropa so bili odprti novi razpisi za Destinacijo 1 - Podnebna nevtralna, krožna in digitalizirana proizvodnja ter Destinacija 2 - Povečana avtonomija v ključnih strateških vrednostnih verigah za odporno industrijo.Področja: proizvodne tehnologije, ključne digitalne tehnologije, vključno s kvantnimi tehnologijami, nastajajoče omogočitvene tehnologije, napredni materiali, umetna inteligenca in robotika, internet naslednje generacije, napredno računalništvo in veliki podatki, krožne industrije, nizkoogljična in čista industrija, vesolje, vključno z opazovanjem zemlje.Objavljajo se naslednji razpisi:Rapid reconfigurable production process chains (Made in Europe Partnership)Products with complex functional surfaces (Made in Europe Partnership)Excellence in distributed control and modular manufacturing (Made in Europe Partnership)Intelligent work piece handling in a full production line (Made in Europe Partnership)ICT Innovation for Manufacturing Sustainability in SMEs (I4MS2) (Made in Europe Partnership)Digital tools to support the engineering of a Circular Economy (Made in Europe Partnership)Demonstrate the use of Digital Logbook for buildingsCircular flows for solid waste in urban environment (Processes4Planet Partnership)Valorisation of CO/CO2 streams into added-value products of market interest (Processes4Planet Partnership)Raw material preparation for clean steel production (Clean Steel Partnership)New ...

Delodajalske organizacije - Gospodarska zbornica Slovenije, Združenje delodajalcev Slovenije, Trgovinska zbornica Slovenije, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije in Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije - ostro nasprotujejo načinu obravnave višine minimalne plače in z njo povezanega izračuna minimalnih življenjskih stroškov v Državnem zboru (ponovno) brez kakršnega koli predhodnega socialnega dialoga. Zato se 25. oktobra ne bodo udeležile 60. nujne seje Odbora za delo, družino, socialo in invalide, katere sklic je zahtevala SD. Po enaki analogiji je bil namreč sprejet trenutno veljavni Zakon o minimalni plači v letu 2018, ki je pustil neizbrisne negativne posledice tako na socialnem dialogu kot predvsem v gospodarstvu. Zdaj so delodajalske organizacije svoje stališče posredovale predsednici odbora Evi Irgl. Apelirale so, da ob nastali blokadi delovanja Ekonomsko socialnega sveta minimalna plača kot ključna kategorija določanja stroškov dela v gospodarstvu spet postane del dogovora socialnih partnerjev in ministrstva za delo, in ni ponovno prepuščena zgolj političnemu odločanju. K temu zavezuje tudi s strani Republike Slovenije ratificirana konvencija Mednarodne organizacije dela.

Ljubljana, 19. oktober 2021 – Na izjemen porast cen energentov se predvsem energetsko intenzivna industrija odziva tudi z ukrepi zmanjšanja obsega svoje proizvodnje in zamrznitvijo investicijskih odločitev. Zato je Gospodarska zbornica Slovenije na Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) posredovala pobudo glede prerazporeditve porabe sredstev iz Sklada za podnebne spremembe. Pri tem je pripravila tudi konkreten predlog sheme za najbolj prizadeta podjetja. Tudi Ministrstvu za infrastrukturo (MzI) bi želela podrobneje pojasniti problematiko, s katero se soočajo predvsem energetsko intenzivna podjetja in prikazati možne posledice pasivnosti odločevalcev.Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je že pred dvema tednoma Vlado in pristojni ministrstvi pozvala k takojšnjemu ukrepanju zaradi izjemnega porasta cen energentov. Pri tem je izpostavila težave, s katerimi se srečuje predvsem energetsko intenzivna industrija. Ta je hrbtenica gospodarskega ekosistema ne le v Evropi, ampak zlasti tudi v Sloveniji. Tako predstavlja industrija v ožjem smislu proizvodno-predelovalne dejavnosti, ki zaposlujejo preko 200.000 oseb v skoraj 20.000 podjetjih in prispeva 24 % k dodani vrednosti gospodarstva. To jo uvršča na tretje mesto v EU-27, za Češko in Irsko.Vlada se je na poziv GZS sicer odzvala – ...

»Podatki o okužbah s covidom-19 so vsak dan bolj alarmantni. A še vedno jih lahko obvladamo z odgovornim ravnanjem slehernega posameznika, doslednim spoštovanjem preventivnih ukrepov, upoštevanjem PCT pogoja ter okrepitvijo cepljenja. Gospodarstvo ostro nasprotuje vsakršnim idejam o ponovnem zapiranju. To enostavno ni sprejemljivo,« je jasen generalni direktor GZS mag. Aleš Cantarutti. Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) zagovarja čim večjo precepljenost prebivalstva proti covid-19 ter spodbujanje zaposlenih k cepljenju. Le na ta način bo mogoče ohraniti odprtost države v naslednjem obdobju.Slovenija je pred tem, da bo zaradi neodgovornega obnašanja, ki ga zagotovo ni povzročila policija ali vlada, ponovno prisiljena uvajati ukrepe, ki ne bodo PCT ukrepi. To bodo ukrepi, ki bodo ponovno zapirali javno življenje in gospodarstvo in povzročili dodatno škodo ter zavirali okrevanje po epidemiji, je včeraj v Državnem zboru dejal predsednik Vlade RS Janez Janša.Gospodarska zbornica Slovenije ne podpira nikakršnih zamisli o ponovnem zapiranju gospodarstva. Nasprotno. Prvi in drugi val sta nacionalno gospodarstvo stala 1,5 mrd EUR v obliki izgubljene oziroma zamujene gospodarske rasti. Še vedno se številne dejavnosti soočajo s posledicami skoraj leto in pol trajajoče pandemije ...

Avgust je mesec, ko zaposleni v Sloveniji koristijo dopuste in se posledično industrijska proizvodnja močno skrči. Tudi avgust 2021 se ni izneveril tej tradiciji, saj je upadla za 14 % glede na julij, od tega v predelovalnih dejavnostih za 15 %. Precej bolj merodajni so desezonirani podatki. Industrija se je po teh podatkih okrepila za 1 % (predelovalne dejavnosti za 1,5 %, energetika za 7,2 %, rudarstvo je bilo za desetino šibkejše).Znotraj predelovalnih dejavnostih se je okrepila predvsem proizvodnja za investicije (+5,6 %). V predelovalnih dejavnostih smo pričakovali desezonirano 1,2-odstotni padec, ki bi odražal težave v verigi vrednosti, vendar je bila dejanska sprememba pozitivna (+1,5 %).Glede na avgust 2020 je bila avgustovska industrijska proizvodnja po prvih ocenah za več kot desetino višja v proizvodnji oblačil (+61 %), drugih raznovrstnih predelovalnih dejavnostih (+36 %), kovinskih izdelkov (+34 %), kemikalij in kemičnih izdelkov (+32 %), drugih vozil in plovil (+28 %), obdelavi in predelavi lesa (+24 %), proizvodnji kovin (+19 %), pohištva (+16 %), pri popravilih in montaži strojev in naprav (+15 %), proizvodnji elektronskih in optičnih izdelkov (+14 %), motornih ...

15. oktobra 2021 je Evropska vesoljska agencija (ESA) na podlagi novega Pridružitvenega sporazuma z ESA objavila drugi razpis RPA (Requesting Partyty), ki je namenjen le slovenskim inštitucijam in podjetjem. Objavljen je na povezavi https://esastar-publication.sso.esa.int/ESATenderActions/details/19163 (potrebna je registracija).

Slovenski podjetniški sklad je 8. oktobra objavil javni poziv za vavčer za dvig digitalnih kompetenc. Namen vavčerja je spodbuditi ciljne skupine k zagotovitvi ustreznih znanj zaposlenih za ključna področja digitalizacije, s čimer se bo povečala konkurenčnost, dodana vrednost oziroma prihodki od prodaje. Predmet javnega poziva je sofinanciranje upravičenih stroškov usposabljanja za dvig digitalnih kompetenc. Več >>> 8. oktobra je Slovenski podjetniški sklad objavil tudi javni poziv za vavčer za tržne raziskave tujih trgov. Namen vavčerja je spodbuditi MSP k izdelavi tržnih raziskav tujih trgov, da proučijo možnosti za prodor novih ali obstoječih izdelkov/storitev na tuji trg, širitve oz. diverzifikacije svojega poslovanja na tujih trgih. Razpis je odprt do 31. 03. 2023. Več >>

V okviru Posveta SRIP MATPRO 2021 sta mag. Ines Gergorić, GZS in Tina Kastelic, Kompetenca d.o.o. izvedli delavnico za oblikovanje verig vrednosti na temo povezovanja kadrovskih strokovnjakov in predstavnikov izobraževalnih institucij ter institucij znanja za zagotavljanje usposobljenega kadra za prihodnost. Izpostavili so ključne izzive na področju razvoja človeških virov, ki jih prinaša dvojni prehod – digitalizacija in zeleni prehod. Dotaknili so se vlog različnih deležnikov pri iskanju rešitev za opredeljene izzive. Interaktivnost različnih deležnikov iz podjetij, institucij znanja in izobraževalnih institucij ter države je prinesla veliko zaključkov, konkretnih predlogov in smernic za sistemsko reševanje opredeljenih izzivov na nivoju države. Zaključili so, da podjetja z zagotavljanjem dobrih pogojev dela in ugodne organizacijske kulture lahko privabijo in obdržijo kader, vendar potrebujejo tudi podporo države. Vsi deležniki lahko sodelujejo pri ozaveščanju o dvojnem prehodu in kompetencah za uspešno izveden dvojni prehod. Potrebujemo stabilen, vendar prilagodljiv, agilen izobraževalni sistem, ki bo omogočal pridobitev ustreznih kompetenc tako za dijake, študente in zaposlene v formalni in neformalni obliki. Spodbujati je potrebno pridobivanje kompetenc za oblikovanje t.i. π in X profilov, hitre načine pridobivanja kompetenc na področjih, ...

mag. Aleš Cantarutti, generalni direktor GZS  13. oktobra predstavljeni ukrepi Evropske komisije so prvenstveno usmerjeni v reševanje energetske revščine gospodinjstev, medtem ko v prid reševanja težke situacije v industriji dovoljuje le ukrepe, ki so skladni z ukrepi državnih pomoči. Slovenija je kot tretja najbolj industrializirana država v Evropi (24 % BDP predstavlja dodana vrednost v slovenski industriji) zaradi umeščenosti v sredino verig vrednosti makroekonomsko precej bolj odvisna od nihanj cen energentov kot druge države EU. Poleg tega je slovensko gospodarstvo relativno velik neto uvoznik energetskih surovin. Že prejšnji teden je GZS predsedniku vlade in pristojnim ministrom poslala poziv k ukrepanju z obrazložitvijo posledic hitrega in visokega dviga cen energentov na gospodarstvo, z naborom predlogov kratkoročnih, sistemskih in dolgoročnih ukrepov, ki bi jih morala država nemudoma izvesti. Na odgovor pristojnih ministrstev GZS še čaka. Med kratkoročnimi predlogi je tako GZS z Energetsko zbornico Slovenije predlagala usklajene ukrepe: začasno znižanje prispevkov za URE in OVE, znižanje trošarine ter morebitni časovno omejen poseg v same cene električne energije, ki se oblikujejo na borzi, vendar pa obstaja manevrski prostor za pogajanja med trgovci in dobavitelji. Najpomembnejši kratkoročni ...

Veliki porabniki jekla so v septembru nekoliko znižali pričakovanja o razmerah v svojem sektorju. Proizvodnja se je povečala najhitreje po maju 2021, vendar so nova naročila narasla najpočasneje v zadnjih 15 mesecih. Proizvodnja jekla je bila nižja od načrtovane zaradi nedelovanja verig vrednosti in nekaterih omejitev v proizvodnji v državah, kjer se vnovič spopadajo s pandemijo COVID-19. Vrednost novih naročil se je ponovno znižala v Aziji, medtem ko se je v ZDA in Evropi rahlo povečala. Kljub temu so vsi porabniki jekla pretežno še vedno krepili zaposlovanje. Precej podobne trende so beležili večji kupci bakra in polproizvodov iz bakra. Pomanjkanje surovin je pomembno prispevalo h nižji rasti v tej dejavnosti. Med porabniki aluminija je razpoloženje podobno upadlo na 14-mesečno dno (to še vedno pomeni ekspanzijo), pri čemer se je rast tekoče proizvodnje nekoliko povečala v ZDA in v Aziji, v Evropi pa se je znižala. Zaposlovanje v azijskih tovarnah se je povečalo najbolj, medtem ko se je prirast delovnih mest v Evropi in ZDA upočasnil. Zaradi višjih cen vhodnih materialov so tudi proizvajalci izdelkov iz aluminija povečali svoje prodajne ...

V septembru so svetovni avtomobilski sestavljavci in proizvajalci delov znižali svojo proizvodnjo drugi zaporedni mesec, kar je bilo primarno povezano z zamudami pri dobavah, ki so bile v zadnjih dveh mesecih rekordne. Knjiga naročil se je kljub temu okrepila, enako tudi pogled na delovanje v prihodnjih 12 mesecih, preseneča tudi rast zaposlovanja. Zadnje lahko pomeni le, da podjetja vendarle pričakujejo, da bodo v kratkem povečala proizvodnjo. Kljub izzivom v tem sektorju so v preostalih 18 (od 21) beležili višjo proizvodnjo oz. aktivnost. Na vrhu po rasti so bile zdravstvene storitve, druge finance (leasing družbe in drugi nebančni posojilodajalci), telekomunikacijske storitve, stroji in oprema, farmacija in biotehnologija, industrijske storitve ter hrana in pijače. Nova naročila so se najbolj povečala pri zdravstvenih storitvah in tehnološki opremi.V Evropi se je septembra najbolj povečala proizvodnja v sektorju tehnološke opreme, prodaja v sektorju medijev, strojev in opreme, industrijskih storitev in farmacije in biotehnologije. V sektorju strojev in opreme so se tudi cene vhodnih izdelkov najbolj povečale (sledila je rast cen pri sestavljavcih vozil, tehnološki opremi). Sektor sestavljavcev vozil in avtomobilskih delov je septembra znižal ...

#analitika: Sektor elektronske industrije v dvig cenIndeks nabavnikov Global Electronics PMI, ki ga merijo pri nabavnikih v svetovni elektronski industriji, se je septembra zopet povišal, predvsem zaradi rasti v proizvodnji in novih naročilih. Vsi ključni trgi (Kitajska, Japonska, Tajvan, Evropa in ZDA) so okrepili povpraševanje po elektronskih izdelkih. Kazalnik je sicer nižji kot je bil maja (takrat je bil najvišji), padec pa Analitika GZS pripisuje predvsem pomanjkanju ključnih surovin v proizvodnji. Posledično je proces proizvodnje zaradi občasnih prekinitev manj učinkovit. Časi dobav se podaljšujejo, podjetja pa si zagotavljajo zaloge zaradi pričakovanj po nadaljnjem pomanjkanju in vnovičnem porastu cen. Ključni del rasti v septembru je bil v segmentu industrijske elektronike, sledil je segment komunikacijske elektronike. Zaposlovanje v sektorju se je povečalo, predvsem v industrijski elektroniki. Zaloge novih naročil, ki še niso bile izvedene, so se septembra povečale najhitreje v zadnjih 21 letih. Inflacijski pritiski v sektorju se povečujejo, predvsem zaradi rasti cen polprevodnikov, kovin, pakirnega materiala, plastike in transporta. Povečanje teh stroškov je bilo najvišje v zgodovini, kar je vodilo proizvajalce k dvigu prodajnih cen, predvsem v segmentu industrijske, komunikacijske ...

Marko Drobnič po zaključku posveta SRIP MATPRO Portorož, 7. oktober 2021 – Danes je v Portorožu potekal tradicionalni letni posvet Strateškega razvojno-inovacijskega partnerstva Materiali kot končni produkti (SRIP MATPRO). Osrednje teme srečanja predstavnikov gospodarstva, znanstveno-raziskovalne sfere in države so se navezovale na  nove priložnosti za sodelovanje ter možnosti dostopa do domačih in evropskih finančnih sredstev za uspešen prehod v zeleno, digitalno in konkurenčno gospodarstvo v luči nove raziskovalne in inovacijske strategije Slovenije. Kot je uvodoma poudaril predsednik uprave Taluma in predsednik Sveta SRIP MATPRO Marko Drobnič, strateško partnerstvo povezuje in gradi most med državo, institucijami znanja in podjetji, saj »skupaj zmoremo več«. Dosedanji rezultati kažejo, da pomeni tako strategija pametne specializacije kot oblikovanje strateških razvojno-inovacijskih partnerstev pravo smer, še posebej, ker postavlja prihodnost pred nas nove izzive prehoda v zeleno, digitalno in krožno gospodarstvo. Naslavlja jih tudi današnji posvet. dr. Peter Wostner Predlog strategije povečevanja produktivnosti je predstavil dr. Peter Wostner iz Urada za makroekonomske analize in razvoj (UMAR). Zavedati se moramo, da se karte danes delijo na novo, zmagovalci bodo pobrali smetano, sledilci in povprečneži pa se bodo ...

Seminar je posvečen uporabi umetne inteligence pri optimizaciji proizvodnih procesov v tovarnah prihodnosti. Z uporabo potenciala umetne inteligence bi organizacije lahko povečale svojo konkurenčno prednost in produktivnost, dva ključna elementa, ki vodita do večje blaginje. V Sloveniji imamo na tem področju izjemne strokovnjake in prebojne tehnologije, potrebno pa je narediti korak naprej k širši uporabi umetne inteligence tako pri podpori poslovnih in proizvodnih procesov kot pri nadgradnji proizvodov in storitev. Spoznali boste     da umetna inteligenca v pametnih tovarnah omogoča povečanje produktivnosti in zmanjšanje stroškov, predvsem pa omogoča veliko večjo prožnost proizvodnje pri prilagajanju novim proizvodom,     da umetna inteligenca, kot gradnik pametnih tovarn, omogoča razvoj novih rešitev na ravni spremljanja, vodenja in optimizacije proizvodnih procesov, Dogodek bo hibriden in bo potekal v živo v Digitalnem središču Slovenije - Tehnologija za ljudi, BTC City in preko spleta, 20. 10. 2021, od 9:00 do 11:00. Več informacij in prijava >>>  

Uspeh digitalne transformacije temelji na vključenosti ljudi Za uspešen razvoj podjetij je nujno optimiziranje procesov, ki temelji na vključevanju vseh zaposlenih, so izpostavili domači in tuji strokovnjaki na 10. konferenci Dan najboljše prakse. Jubilejni dogodek z naslovom »Digitalni lean v proizvodnji« je v spletni obliki potekal 1. oktobra 2021 v organizaciji Sekcije uporabnikov sistemov stalnih izboljšav in Grozda Pametne tovarne. Konferenca je ponudila številna spoznanja o načinih uvajanja in uporabe metode digitalnega leana za doseganje višje dodane vrednosti, poslovne uspešnosti, zadovoljstva zaposlenih ter odpravljanja izgub v proizvodnem procesu. Dr. Marjan Rihar, direktor Zbornice za elektronsko in elektroindustrijo pri GZS in predsednik programskega odbora, je v uvodu poudaril pomen nenehnega izboljševanja in izpostavil uspeh 20-letnega delovanja Sekcije uporabnikov sistemov stalnih izboljšav. Dr. Jožica Rejec in dr. Marjan Pogačnik, dolgoletna soustvarjalca vsebin Sekcije uporabnikov sistemov stalnih izboljšav, sta izpostavila, da so za spremembo kulture podjetja potrebni čas, vztrajnost in nagrajevanje izboljšav, nujna pa je prisotnost vodstva. Sčasoma inoviranje postane kultura podjetja, ki prinaša rezultate. »Če vodstvo razume potrebe, bo tudi sistem stalnih izboljšav uspešen,« je poudarila dr. Jožica Rejec. V nadaljevanju je spregovoril dr. Richard Keegan, ...

Ljubljana, 28. september 2021 – Po tem, ko je Vlada RS iz predloga Zakona o debirokratizaciji črtala razvojno kapico, na Gospodarski zbornici Slovenije odločevalce pozivamo, da vnovič premislijo o tej odločitvi. Razvojna kapica najbolje naslavlja izzive odliva možganov in sodobnega trga. Zato sodi med ključne ukrepe za izboljšanje poslovnega okolja in povečuje primerljivost z drugimi srednjeevropskimi državami, kjer v večini primerov razvojno kapico poznajo. Razvojna kapica je eden najpomembnejših ukrepov za izboljšanje poslovnega okolja in hkrati sodi med osnovne predpogoje za gospodarski razvoj in rast, še posebej pri razvitih državah z BDP na prebivalca nad 20.000 EUR. Prispevala bi tako k višji rasti produktivnosti, saj bi s tem Slovenija postala bolj privlačna za talente v regiji, kot k zmanjševanju odliva izkušenih strokovnjakov v tujino. Gospodarstvo prihodnosti vse bolj temelji na ključnih posameznikih, ki pomembno prispevajo k rasti vse bolj kapitalsko intenzivnega gospodarstva. Razvojna kapica bi tem posameznikom priznala njihov doprinos k rasti dodane vrednosti. Prav zato je v večini srednjeevropskih držav v veljavi. V Avstriji in Nemčiji je denimo določena pri 1,8-kratniku povprečne plače. Gospodarska zbornica Slovenije na uvedbo razvojne kapice ...

Na podelitvi priznanj najboljšim inovacijam v SAŠA regiji, ki jih je 24. septembra 2021 podelila Savinjsko-šaleške gospodarske zbornica, je Gorenje Orodjarna d.o.o. Velenje prejela srebrno priznanje za inovacijo Inovativno transferno orodje (inovatorji: Andrej Verhovnik, Bojan Horvat, Benjamin Plaznik, Andrej Strožič, Marko Lah, Robert Koletnik, Milan Čede, Jože Založnik, Kristjan Hosner in Blaž Vocovnik). Gorenje d.o.o. Velenje je prejelo še zlato priznanje za inovaciji ConnectLife – povezljivi kuhinjski aparati in storitve ter Nova generacija samostojnih hladilno zamrzovalnih aparatov širine 600. Iskrene čestitke!

RC eNeM d.o.o. je na podelitvi priznanj za najboljše inovacije Zasavja, ki jih je podelila Zasavska gospodarska zbornica, prejelo osem priznanj za inovacije eBOTTLE pametna steklena embalaža (s Steklarno Hrastnik d.o.o), Nova generacija VV talilnih vložkov (z ETI Elektroelement d.o.o.) - zlato priznanje, Izdelava transparentnih elektrod iz raztopin cenovno dostopnih prevodnih oksidov s postopkom sitotiska (s Steklarno Hrastnik d.o.o), Popolnoma avtomatska univerzalna naprava za sitotisk steklenih izdelkov različnih oblik (s Steklarno Hrastnik d.o.o), Vzpostavitev IKT sistema za analizo življenjskega cikla steklene embalaže (s Steklarno Hrastnik d.o.o), Tehnološki postopek za izdelavo elektroluminiscenčnih sklopov na steklu z avtomatskim CNC sitotiskom (s Steklarno Hrastnik d.o.o), Digitalizacija karakteristik priprave keramičnih mas (z ETI Elektroelement d.o.o.) – srebrno priznanje, Vzpostavitev sistema za digitalno izdelavo sitotiskarskih form s tehnologijo CtS (s Steklarno Hrastnik d.o.o) – bronasto priznanje. Steklarna Hrastnik je sicer prejela skupno 14, ETI pa 6 priznanj. Vsem prejemnicam, in prejemnikom priznanj iskreno čestitamo!

Na podelitvi priznanj najboljšim inovacijam celjske regije 23. septembra 2021 je podjetje Štore Steel d.o.o. prejelo tri priznanja za prispevek na področju inovativnosti v celjski regiji. in sicer za inovacije Ločevalna stolica za ločevanje palic pri nalaganju na transportno vozilo (inovator Ivan Hrovat), Vpenjalo za merilne kladice (inovator Robert Turnšek) in Manipulator naprave proti pomešanju (inovator Urban Rožej). Čestitamo!

[Sporočilo medijem GZS] Ljubljana, 23. september 2021 - Članstvo GZS je zaskrbljeno nad enormno rastjo cen energentov, saj se je cena električne energije letos podvojila, cena zemeljskega plina pa se je povečala skoraj za trikratnik. To skrbi tako energetsko intenzivno industrijo kot tudi druge gospodarske dejavnosti, na primer živilsko predelovalno in kemijsko industrijo. GZS kot zastopnik slovenskega gospodarstva ocenjuje, da se bo morala v nastalo situacijo vključiti tudi država. Slovensko gospodarsko okolje postaja namreč ob mnogih nerešenih vprašanjih na domačem parketu, od okoljskega področja do ponovno prihajajoče grožnje glede višine minimalne plače, izjemno nezanesljivo in ni v oporo konkurenčnosti v razburkanem mednarodnem okolju. Zakupi energije s strani industrije za leto 2022 in 2023 so zaradi visokih cen energentov minimalni, na kar opozarjajo tudi dobavitelji energije. Dejstvo je, da bo val visokih cen slej kot prej prešel tudi na cene energije za gospodinjstva. In to še preden se je energetski prehod sploh pričel. Govori se o bikovskem trendu cen energije, saj je cena elektrike podvojila, cena plina pa je celo potrojila svojo vrednost. Razlogi za dvig cen izhajajo iz kombinacije ...

Gospodarske organizacije, ki sodelujejo v okviru Gospodarskega kroga (poleg Gospodarske zbornice Slovenije še Združenje Manager, SBC – Klub slovenskih podjetnikov in AmCham Slovenija) obžalujejo umik predloga uvedbe razvojne oziroma socialne kapice, ki je bil del predlaganega Zakona o debirokratizaciji. Z razočaranjem ugotavljajo, da se kot družba nismo zmožni dogovoriti o ključnih razvojnih vprašanjih za prihodnost Slovenije in nadaljnje blaginje njenih prebivalk in prebivalcev. Kot so že večkrat poudarili, je razvojna oziroma socialna kapica eden od pomembnih ukrepov za izboljšanje poslovnega okolja, ki je eden od osnovnih predpogojev za gospodarski razvoj in rast, temeljev za delovanje vseh segmentov družbe. Le z gospodarstvom, ki ustvarja visoko dodano vrednost, bomo lahko zagotavljali družbeno blaginjo, ki si je želimo vsi. Visoke dodane vrednosti in bolj produktivnega gospodarstva pa ni brez visoko strokovnih in usposobljenih zaposlenih, ki v naših podjetjih ustvarjajo dodano vrednost in dosegajo razvojne preboje. Naše gospodarstvo tekmuje v globalni tekmi, naša najuspešnejša podjetja pa se za svoje zaposlene borijo s konkurenti po vsem svetu. Ni zanemarljiv podatek, da je Slovenijo v obdobju 2011–2019 zapustilo 23 tisoč oseb z višješolsko ali visokošolsko izobrazbo. Ker ...

V imenu sekretariata ETV in konzorcija projekta LIFEproETV vas vabimo na kratek spletni seminar, posvečen shemi preverjanja okoljskih tehnologij (ETV -Environmental Technology Verification). Dogodek z naslovom Ustvarite konkurenčno prednost za svoje zelene inovacije z EU ETV bo potekal v sredo, 29. septembra 2021, med 10:00 in 12:00 uro v angleškem jeziku. Med drugim boste izvedeli, kako poteka proces EU ETV, kako ETV podpira politiko EU, ter posamezne primere, ki kažejo prednosti EU ETV. ETV je prostovoljna okoljska shema, ki jo izvaja Evropska komisija v okviru programa EU ETV. ETV je namenjena potrditvi delovanja zelenih inovacij in njihovih vplivov na okolje. Shema je namenjena tako tehnologijam proizvodnje in monitoringa, novim procesom, izdelkom, kakor tudi storitvam. Preverjanje s strani tretjih oseb dokazuje neodvisnost izjav EU ETV, kar omogoča kupcem tehnologij in vlagateljem verodostojno in trdno podlago za njihove nadaljnje odločitve o naročanju. Spletni seminar je namenjen predvsem razvijalcem tehnologij, kupcem v javnem in zasebnem sektorju, preizkuševalnim organom in oblikovalcem politik na področju okoljskih tehnologij. Na dogodku bodo predstavniki Evropske komisije, Evropskega inštituta za tehnologijo, projekta LIFEproETV ter razvijalci in kupci okoljskih ...

Na poziv se lahko prijavijo mikro, mala in srednje velika podjetja s sedežem v Republiki Sloveniji, ki se kot pravna ali fizična oseba ukvarjajo z gospodarsko dejavnostjo in so organizirana kot kapitalske družbe ali samostojni podjetniki posamezniki (MSP). Namen vavčerja je MSP-jem omogočiti izvedbo celostnega vrednotenja okoljskih vplivov (LCA - Life Cycle Assessment), ki nastajajo v življenjskem ciklu izdelka (LCA analiza). Višina sredstev, ki je na razpolago za izvedbo predmeta tega javnega poziva za obdobje 2021-2023, znaša 409.000,00 EUR oz. skladno s proračunskimi zmožnostmi. Vsa sredstva so namenska sredstva EU in sicer namenska sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj. Koriščenje sredstev je možno do porabe sredstev oz. do konca leta 2023. Obdobje upravičenosti stroškov in izdatkov se prične od objave tega javnega poziva in traja do 30. 9. 2023. Izplačilo sredstev upravičencem bo v letih 2022 in 2023. Zadnji rok za oddajo zahtevkov za izplačilo sredstev je 31. 10. 2022 v letu 2022 in 30. 9. 2023 v letu 2023. Po tem javnem pozivu se sofinancirajo upravičeni stroški zunanjega izvajalca za izvedbo LCA analize. Za sofinanciranje upravičenih stroškov je dovoljeno uveljavljati eno ...

Na skupni podelitvi regionalnih priznanj za inovativnost so bile 20. septembra podeljena priznanja najboljšim inovatorkam in inovatorjem Severno Primorske gospodarske zbornice, Nova Gorica, Primorske gospodarske zbornice in Regionalne zbornice Postojna za leto 2021. HIDRIA d.o.o. je prejela zlato priznanje za inovacijo EC aksialni ventilator BIG-R (avtorji: Razvojna ekipa PE Movent: mag. Igor Jurman, dr. Matej Milavec, Stane Pivk, Daniel Vidal, Bojan Lapanja in Jure Novak). Elektronsko komutirani (EC) ventilator EC R18 je prispevek Hidrie k zmanjšanju globalnega segrevanja. V primerjavi s konkurenčnimi ventilatorji EC R18 dosega do 20% boljšo energetsko učinkovitost ter v življenjski dobi prispeva do 5000 kg manj emisij CO2. EC R18 ventilator se ponaša z modularno zasnovo inverterja in programabilnim uporabniškim vmesnikom, patentirano termično bariero, ki omogoča delovanje ventilatorja do ekstremnih temperatur. FW MOTION skupaj z vgrajenimi senzorji vibracij in temperatur omogoča diagnostiko delovanja in preventivno vzdrževanje. Z MODBUS RTU ter brezžično NFC komunikacijo, je zagotovljena polna povezljivost ventilatorja s sodobnimi in Industrija 4.0 skladnimi KGH napravami. Zlato priznanje je prejela HIDRIA d.o.o. tudi za inovacijo ISOAMP (avtorji Damjan Kunilo, Uroš Milost, Jure Golob; Hidria Advancetec: Peter Uršič, Klemen ...

20. septembra je Slovenija na podlagi finančne pogodbe za izvajanje Sklada za okrevanje in odpornost prejela predplačilo v višini 13 % dodeljenih nepovratnih sredstev iz Načrta za okrevanje in odpornost, kar znaša 231 milijonov evrov. Prva sredstva iz načrta bodo zagotovljena za področja trajnostne mobilnosti in digitalne preobrazbe. Vlada je aprila sprejela nacionalni Načrt za okrevanje in odpornost, ki je podlaga za koriščenje razpoložljivih sredstev iz Sklada za okrevanje in odpornost. Gre za finančno najobsežnejši mehanizem iz naslova evropskega svežnja za okrevanje in odpornost Next Generation EU, v okviru katerega bodo Sloveniji na voljo tudi sredstva pobude React-EU, Sklada za pravični prehod in Razvoj podeželja. Slovenija bo prejela nepovratna sredstva v višini skoraj 1,8 milijarde evrov. Namen teh sredstev je krepitev okrevanja po krizi covid-19 in spodbujanje investicij v zeleni in digitalni prehod v državah članicah. Vsaka država članica je do določenega zneska nepovratnih sredstev upravičena vnaprej. Tako je Slovenija prejela predplačilo v višini 13 % nepovratnih sredstev iz Načrta za okrevanje in odpornost, kar znaša 231 milijonov evrov. Ta sredstva lahko uporabi za tiste reforme in naložbe, ki so znotraj načrta ...

Na podelitvi priznanj najboljšim inovacijam Posavja je podjetje TPV AUTOMOTIVE d.o.o. - Tovarna Šentlenart prejelo zlato priznanje za inovacijo Tesnjenje nosilca baterije s prečnim tesnilnim zvarom. Avtorji inovacije so Boris Menič, Vili Malnarič, Gregor Jordan, Dario Novak, Lea Gregl in Nina Prah.Inovacija je implementirana v električno vozilo enega izmed vodilnih proizvajalcev vozil. Z uporabo inovativne rešitve se rešuje problematika nezanesljivosti zagotavljanja tesnosti obstoječe rešitve. Tesnjenje nosilca baterije se dosega z globoko penetracijo MIG prečnega tesnilnega zvara do FSW zvara z nasprotne strani. Tako se ustvari fizična bariera, s katero je preprečeno tako uhajanje zraka in tekočin iz baterije kot tudi vdor tekočin in nečistoč. Tako se zaščiti baterijske module pred zunanjimi vplivi in omogoči varno in brezhibno delovanje električnega vozila. Z implementacijo inovacije v proizvodni proces so vzpostavili proces, ki je primeren za uporabo v avtomatizirani serijski proizvodnji z visoko zanesljivostjo doseganja tesnjenja. Podjetje je prejelo še srebrno priznanje za inovacijo Inovativno preklopno varilno orodje avtorjev Mirana Ferenčaka, Katje Sajtl in Kristjana Kežmana. Iskrene čestitke inovatorkam in inovatorjem!

UMAR odprl jesenski krog zviševanj gospodarskih ocen Povsem pričakovano je UMAR v jesenski napovedi močno izboljšal oceno za realno rast BDP v letu 2021, in sicer s 4,6 % na 6,1 %, kar je eden od zgodovinsko večjih pozitivnih popravkov glede obetov o rasti. Glede na podatke v 1. polletju, ki so sicer začasne narave, to ni presenečenje. Ob tem velja izpostaviti še dvig ocene rasti za leto 2022 (iz 4,4 % na 4,7 %), medtem ko je ocena za leto 2023 ostala nespremenjena (3,3 %). BDP naj bi tako konec leta 2021 po aktualni oceni (50,4 mrd EUR) bil za 1,9 mrd EUR višji kot so ocenjevali še spomladi. Ocenjujemo, da se bo konsenz pričakovanj med neodvisnimi institucijami povečeval proti 6 % v naslednjih dveh mesecih. Pri izvozu je UMAR oceno rasti dvignil z 8,6 na 10,9 % (2021), pri uvozu z 8,8 na 12,6 % (2021). Močno so navzgor popravili tudi oceno povprečne inflacije (z 0,8 % na 1,4 % v 2021 in z 1,2 % na 2,0 % v 2022), predvsem zaradi višje rasti cen surovin (predvsem energentov) ...

Gre za prvo naložbo (v vrednosti 44 mio €) s področja digitalne transformacije.Prijavitelji: velika in večja srednje velika podjetja, ki bodo v konzorcijih z malimi inovativnimi ali start-upi in scale-up podjetji in/ali podpornimi okolji izvedla stopenjsko ali celovito digitalno transformacijo podjetij.Upravičeni stroški:- Stroški priprave digitalne strategije: stroški zunanjih izvajalcev in strošek dela zaposlenih v podjetju, ki sodelujejo pri pripravi digitalne strategije.- Stroški nakupa opreme (opredmetena, neopredmetena sredstva): senzorika, prilagoditve obstoječe opreme, nakup nove strojne in programske opreme in strojev za avtomatizacijo, robotizacijo, pripravo infrastrukture za implementacijo interneta stvari, integracijo rešitev umetne inteligence in strojnega učenja, implementacijo v blockchain platformo.- Stroški razvoja in implementacije: strošek zunanjih izvajalcev in strošek dela zaposlenih v podjetju, ki sodelujejo pri razvoju in implementaciji- Pavšalni stroški: 15 % od stroškov dela zaposlenih.Višina subvencije: od 1 mio EUR do 2,5 mio EUR / konzorcijski projekt.Shema državnih pomoči: kombinacija RRI (stroški dela) ter regionalne ali MSP sheme (investicijski del).Objava razpisa: razpis bo objavljen  v zadnjem kvartalu 2021.

Evropski razpisi omogoča 100-odstotno financiranje raziskav konzorcijev na poti od idejne faze do prototipa. Če ste konzorcij vsaj treh partnerjev z idejo, za katero verjamete, da bo spremenila svet, vendar jo morate najprej pripeljati do prototipa, je EIC Pathfinder pravi naslov. Na voljo je 3 mio EUR. Rok za oddajo je 27. 10. 2021. Več >>>

Evropski razpis omogoča 70-odstotno sofinanciranje raziskav za MSP-je. Če imate inovacijo svetovnega formata z velikim tržnim potencialom v fazi delujočega prototipa in jo želite pripeljati na trg, vam je na voljo 70-odstotno sofinanciranje do 2,5 mio EUR. Prijavijo se lahko samostojni start-upi in MSP-ji. Rok za kratko prijavo tako za EIC Accelerator open funding kot za EIC Accelerator challenge funding je kadarkoli, rok za razširjeno prijavo pa do 6. 10. 2021. Več >>>

Po pisanju Analitike GZS so se gibanja pri večjih porabnikih aluminija, bakra in jekla avgusta precej umirila, kar še vedno pomeni, da beležijo rast proizvodnje in naročil, a je ta denimo najnižja v zadnjih 6 (baker) do 14 mesecih (jeklo). Med porabniki bakra so bili ameriški in azijski še vedno zelo optimistični, evropske družbe pa so beležile najšibkejši sentiment od začetka leta. Pri jeklu je bilo drugače. Evropski in ameriški porabniki jekla so beležili precej več naročil kot azijski.

Rast slovenske industrijske proizvodnje je bila julija glede na predhodni mesec negativna (-1,7 %, ocena Analitike GZS: -1,0 %), medletno (glede na julij 2020) pa je bila višja za 8,9 %. Pričakovano se je rast upočasnila (v 1. polovici leta je bila medletno višja za 15 %) na 13 % v prvih sedmih mesecih leta 2021. V rudarstvu je bila industrijska proizvodnja v omenjenem obdobju medletno nižja za 2,6 %, v energetiki za 1,5 %, v predelovalnih dejavnostih pa je bila višja za okoli 15 %. Če se bo industrijska proizvodnja v preostanku leta ohranila na julijski ravni (precej verjetno je, da bo celo zrasla), bo rast v celotnem letu znašala okoli 9 %, kar je precej nad aktualno osrednjo oceno (Eastern European Consensus: 7,5 %). Najvišjo rast industrijske proizvodnje v prvih sedmih mesecih so imele naslednje proizvodne dejavnosti: druge raznovrstne dejavnosti (+29 %), proizvodnja tekstilij (+28 %), električnih naprav (+27 %), popravila in montaža strojev (+27 %), proizvodnja kovinskih izdelkov (+25 %) in proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas (+24 %). Padec je beležila le dejavnost proizvodnje usnje ...

Stališče GZS glede najnovejšega Odloka o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2, ki je bil objavljen v Uradnem listu št. 146/2021 z dne 11. september 2021. Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) pozdravlja odločitev Vlade RS, da se kljub poslabšanju epidemiološke situacije v RS gospodarskih dejavnosti ne zapira, ter da gospodarstvo lahko posluje pod zagotavljanjem pogoja PCT v čim večjem obsegu. Na GZS zagovarjamo čim večjo precepljenost prebivalstva proti COVID-19 ter spodbujanje zaposlenih k cepljenju, saj bomo le na ta način zagotovili odprtost države tudi v jesenskem in zimskem obdobju. V zvezi z zadnjim vladnim odlokom, ki bo začel veljati s 15. 9. 2021, pa smo na GZS kritični do odločitve vlade, da se strošek testiranja vseh zaposlenih prenese na delodajalce. Ocenjujemo, da delodajalci ne morejo kriti stroškov testiranja zaposlenim, ki se ne želijo odločiti za brezplačno alternativo – cepljenje. Po našem mnenju naj vsak posameznik nosi odgovornost za svojo odločitev ter s tem tudi za stroške testiranja, v kolikor se ne odloči za cepljenje in za to nima utemeljenih zdravstvenih razlogov. Obenem poudarjamo, da ...