Arhiv: #GZS: Izjemen dvig cen energentov nepredstavljiv izziv za slovensko industrijo

mag. Aleš Cantarutti, generalni direktor GZS

 13. oktobra predstavljeni ukrepi Evropske komisije so prvenstveno usmerjeni v reševanje energetske revščine gospodinjstev, medtem ko v prid reševanja težke situacije v industriji dovoljuje le ukrepe, ki so skladni z ukrepi državnih pomoči. Slovenija je kot tretja najbolj industrializirana država v Evropi (24 % BDP predstavlja dodana vrednost v slovenski industriji) zaradi umeščenosti v sredino verig vrednosti makroekonomsko precej bolj odvisna od nihanj cen energentov kot druge države EU. Poleg tega je slovensko gospodarstvo relativno velik neto uvoznik energetskih surovin.

Že prejšnji teden je GZS predsedniku vlade in pristojnim ministrom poslala poziv k ukrepanju z obrazložitvijo posledic hitrega in visokega dviga cen energentov na gospodarstvo, z naborom predlogov kratkoročnih, sistemskih in dolgoročnih ukrepov, ki bi jih morala država nemudoma izvesti. Na odgovor pristojnih ministrstev GZS še čaka.

Med kratkoročnimi predlogi je tako GZS z Energetsko zbornico Slovenije predlagala usklajene ukrepe: začasno znižanje prispevkov za URE in OVE, znižanje trošarine ter morebitni časovno omejen poseg v same cene električne energije, ki se oblikujejo na borzi, vendar pa obstaja manevrski prostor za pogajanja med trgovci in dobavitelji.

Najpomembnejši kratkoročni ukrep, ki ga je omenila tudi Evropska komisija, je rebalans porabe sredstev iz Podnebnega sklada. GZS poziva Vlado RS, da nemudoma sprejme Uredbo za povračilo posrednih stroškov emisij, za katere se slovenska energetsko intenzivna industrija zavzema že 8 let. Poleg tega predlagamo oblikovanje posebne sheme za pomoč najbolj prizadetim podjetjem iz vseh sektorjev, ki se soočajo z izjemnim dvigom stroškov energentov v deležu njihove prodaje.

Med dolgoročne, pa nikakor ne manj pomembne ukrepe, je GZS predlagala naslednje:

• Že pripravljeni projekti URE in OVE naj gredo čim hitreje v izvedbo.
• Poziv k oblikovanju dolgoročne energetske politike Republike Slovenije. Dolgoročna ureditev tržnih razmer je mogoča samo s primerno dolgoročno energetsko politiko. Zavedamo se, da bo prehod v nizkoogljično in podnebno nevtralno krožno gospodarstvo zahteval usklajeno delovanje Vlade RS in številnih deležnikov iz vseh sektorjev in z vseh ravni države in družbe.
• Poziv k usklajevanju različnih strateških dokumentov RS (podnebje-energetika-prostor), saj slovensko gospodarstvo in slovenska energetika potrebujeta stabilen okvir delovanja.
• Že danes je treba sprejemati odločitve o gradnji energetskih objektov v prihodnosti, saj sta priprava dokumentacije in umeščanje objektov v prostor dolgotrajna postopka. Nemudoma naj se pričnejo sprejemati odločitve za umeščanje ustrezne energetske infrastrukture, ki bo podpirala slovensko samozadostnost pri oskrbi z energijo po konkurenčnih cenah. Slovenija potrebuje razvojni načrt.

Slovenija kot trenutno predsedujoča Svetu EU ima enkratno priložnost, da prevzame pobudo na področju ukrepov in na Vrhu predsednikov vlad 21. in 22. oktobra predlaga bolj učinkovite ukrepe za gospodarstvo, kot jih je včeraj predstavila Evropska komisija. Prav tako je potrebno dobro izkoristiti sestanek ministrov za energijo držav članic 26. oktobra.

Ana Vučina Vršnak, izvršna direktorica EZS

Vir: sporočilo za javnost GZS