Ljubljana, 28. september 2021 – Po tem, ko je Vlada RS iz predloga Zakona o debirokratizaciji črtala razvojno kapico, na Gospodarski zbornici Slovenije odločevalce pozivamo, da vnovič premislijo o tej odločitvi. Razvojna kapica najbolje naslavlja izzive odliva možganov in sodobnega trga. Zato sodi med ključne ukrepe za izboljšanje poslovnega okolja in povečuje primerljivost z drugimi srednjeevropskimi državami, kjer v večini primerov razvojno kapico poznajo.
Razvojna kapica je eden najpomembnejših ukrepov za izboljšanje poslovnega okolja in hkrati sodi med osnovne predpogoje za gospodarski razvoj in rast, še posebej pri razvitih državah z BDP na prebivalca nad 20.000 EUR. Prispevala bi tako k višji rasti produktivnosti, saj bi s tem Slovenija postala bolj privlačna za talente v regiji, kot k zmanjševanju odliva izkušenih strokovnjakov v tujino. Gospodarstvo prihodnosti vse bolj temelji na ključnih posameznikih, ki pomembno prispevajo k rasti vse bolj kapitalsko intenzivnega gospodarstva. Razvojna kapica bi tem posameznikom priznala njihov doprinos k rasti dodane vrednosti. Prav zato je v večini srednjeevropskih držav v veljavi. V Avstriji in Nemčiji je denimo določena pri 1,8-kratniku povprečne plače.
Gospodarska zbornica Slovenije na uvedbo razvojne kapice opozarja že vrsto let. Strateški svet za davke pri GZS se je v junijski anketi, ki jo je GZS izvedla med člani, opredelil do razvojne kapice. Kar dve tretjini strokovnjakov v podjetjih je predlog njene uvedbe podprlo, pri čemer je polovica podpornikov kot najprimernejšo mejo navedla med 4.000 in 5.000 EUR bruto plače. 30 % je kot ustrezno mejo navedlo mejo med 5.000 in 6.000 EUR bruto plače.
GZS predlaga uvedbo kapice nad mejo 4.600 EUR bruto plače. S takšno mejo bi zajeli razumno širok bazen strokovnjakov (okoli 28.000). Pri tej meji bi bil neto izpad v vse javne blagajne v prvem letu od uvedbe 200 mio EUR, vendar bi se v obdobju 7-10 let izničil, predvsem zaradi večanja števila strokovnjakov, njihove rasti plač ter njihovega prispevka k rasti BDP. Tako kot država z rastjo javnega dolga financira razvojne programe, ki prispevajo k rasti BDP, bi tudi razvojna kapica omogočila krepitev dodane vrednost v gospodarstvu. Zato je potrebno imeti v mislih razvojni element predlagane rešitve, nikakor ne le ozek pogled na kratkoročno nižje prilive od socialnih prispevkov.
Velika mobilnost mladih strokovnjakov in sodobni pristopi k delu vse bolj poudarjajo pomen primerljive obdavčitve dela. Strokovnjaki lahko s pomočjo sodobnih tehnologij delo opravljajo v drugih državah, kjer je njihova plača manj obremenjena z davki. Te države so tudi prejemnice drugih davkov, povezanih s trošenjem navedenih oseb, kar pomeni izpad davkov za Slovenijo. Z razvojno kapico bi te izzive bolje naslovili.
Po zadnjih podatkih OECD je obdavčitev nadpovprečnih plač (167 % povprečne) s prispevki in dohodnino v Sloveniji (45,9 %) precej nad povprečjem držav OECD (39 %). Evropska komisija v študiji iz leta 2019 (Tax Policies in the European Union) tudi navaja, da imajo navedeni davki negativen učinek na gospodarsko rast. To pritrjuje dejstvu o 23.000 odseljenih oseb z višješolsko ali visokošolsko izobrazbo v tujino v obdobju 2011-2019. Med navedenimi prevladuje število ljudi v najbolj produktivni fazi dela (25-39 let), ki z izobrazbo in s pridobljenimi izkušnjami v Sloveniji prispevajo k rasti konkurenčnih gospodarstev v regiji in njihovi blaginji. Z uvedbo razvojne kapice bi jih lahko bistveno lažje zadržali doma v Sloveniji, kjer bi prispevali h krepitvi konkurenčnosti slovenskega gospodarstva.
Generalni direktor GZS mag. Aleš Cantarutti: »Nepredvidljivi časi epidemije COVID-19, ki so nam omogočili začasen odstop od fiskalnega pravila, nudijo edinstveno priložnost, da uvedemo razvojno kapico in s tem prispevamo k rasti konkurenčnosti izvozno prebojnega slovenskega gospodarstva.«