»Smo sredi največje krize v energetiki do zdaj, gre za preživetje – nujne so takojšnje in še bolj sistemske rešitve,« je zapisal predsednik GZS Tibor Šimonka v pozivu vladi. Tako v Sloveniji kot ostalih državah EU so se v zadnjem obdobju cene energentov namreč enormno povečale, posledice občutimo vsi, tako gospodinjstva kot gospodarske družbe, najbolj pa energetsko intenzivna industrija. GZS vidi pri urgentnem iskanju rešitev nujnost sodelovanja predstavnikov industrije, energetike in države na najvišjem nivoju. Na osnovi analiz in rezultatov ankete, izvedene med podjetji iz energetsko intenzivne industrije, je Gospodarska zbornica Slovenije skupaj z Energetsko zbornico Slovenije pripravila tudi predloge konkretnih ukrepov. Med kratkoročnimi ukrepi tako predlaga povračilo za posredne stroške emisij (MOP), znižanje prispevkov za URE in OVE ter trošarine, pri ceni električne energije pa naj se država začasno odreče zahtevanim dobičkom podjetij, ki spadajo pod SDH. Poleg tega so nujne tudi dolgoročnejše rešitve. Tako naj gredo projekti URE in OVE, ki so že pripravljeni, čim hitreje v realizacijo. Oblikovati je treba dolgoročno energetsko politiko Republike Slovenije ter uskladiti različne strateške dokumente RS (podnebje-energetika-prostor), saj slovensko gospodarstvo in slovenska energetika potrebujeta stabilen okvir delovanja. Poleg tega je že danes treba sprejemati odločitve o gradnji energetskih objektov v prihodnosti, saj sta priprava dokumentacije in umeščanje objektov v prostor dolgotrajna postopka. Nemudoma naj se pričnejo sprejemati odločitve za umeščanje ustrezne energetske infrastrukture, ki bo podpirala slovensko samozadostnost pri oskrbi z energijo po konkurenčnih cenah. Slovenija potrebuje razvojni načrt.