Vsaj tretjina podjetij v predelovalnih dejavnostih se sooča s pomanjkanjem kadrov, v storitvenih podjetjih je ta delež dvajset odstotkov. Možni rešitvi na Gospodarski zbornici Slovenije vidijo v prilagajanju izobraževanja in pohitritvi postopkov pri zaposlovanju tujcev. Vodstva uspešnih podjetij se zavedajo, da so zaposleni ključni dejavnik za uspešen razvoj podjetja. Vprašanje, kako najti primerne kadre, je velik izziv za celotno slovensko gospodarstvo in družbo, kar potrjujejo tako anketni vprašalniki Statističnega urada RS kot v septembru izvedena anketa med podjetji Eurochambres 2022. Po slednji je na ravni Slovenije 74 % vseh vprašanih pomanjkanje usposobljenih delavcev navedlo kot ključni izziv pri poslovanju v letu 2022. Okoli tretjina podjetij v predelovalnih dejavnostih ima težave s pridobivanjem zaposlenih, enak delež (to so lahko druga podjetja) pa s pridobivanjem usposobljenih zaposlenih, kažejo podatki Statističnega urada RS. Pri tem imajo podjetja v mislih predvsem pomanjkanje poklicno-specifičnih znanj. Podjetja povprašujejo tako na splošno po vseh zaposlenih kot po konkretnih profilih. V gradbenih podjetjih je takšna polovica podjetij. Tudi vsako peto storitveno podjetje ima težave s pomanjkanjem kadrov. H kadrovski vrzeli prispeva dejstvo, da na trg dela prihajajo generacije mladih, ki so za 30 odstotkov manjše od generacij tistih, ki bodo odhajale v pokoj. Število delovno sposobnih prebivalcev se v zadnjih letih zmanjšuje tudi zato, ker mladi pozno vstopajo v trg dela, hkrati pa ima Slovenija eno najnižjih stopenj delovne aktivnosti starejših (55-64 let) v EU. Gospodarska zbornica na problematiko pomanjkanja kadrov opozarja že vrsto let, pripravila je tudi predloge ciljanih ukrepov, ki bi jih morali skupaj z Vlado in drugimi deležniki nasloviti. Med temi so razširitev deficitarnih poklicev, uvedba posebnega pospešenega postopka za zaposlovanje kadrov z visoko dodano vrednostjo iz tujine v specifični dejavnosti ali podjetju, ukrepi za zadržanje usposobljenega kadra v Sloveniji in vračanje naših strokovnjakov nazaj v Slovenijo, novi bilateralni sporazumi z nekaterimi državami bivše Jugoslavije, pri čemer se tudi t. i. balkanski bazen že prazni, pa tudi sklenitev bilateralnega sporazuma z Ukrajino in Filipini, ki ponujata ustrezne poklicne profile. Prihodnost prinaša zeleni razvoj in prehod v nizkoogljično krožno gospodarstvo, nove vire energije, nove materiale, nove tehnologije. Strateška prioriteta mnogih industrijskih podjetij je tudi industrija 4.0, pri čemer podjetja združujejo napredno povezljivost, avtomatizacijo, tehnologije oblakov, senzoriko, različne proizvodne procese, inteligentne algoritme internet stvari in umetno inteligenco.Vlaganja v razvoj kadrov je ključnega pomena, če želijo podjetja slediti najpomembnejšim razvojnim trendom. Na Gospodarski zbornici Slovenije že leta opozarjamo na to, da v Sloveniji na nacionalnem nivoju primanjkuje dolgoročnih napovedi po kadrih in kompetencah, kar bo tudi izobraževalcem omogočalo pravočasno dograjevanje izobraževalnih programov s potrebnimi vsebinami. Parcialno se to odvija v kompetenčnih centrih in v SRIP-ih, vendar to ne zadostuje. Nujno je hitrejše prilagajanje izobraževalnega sistema. Okrepiti je treba karierno orientacijo že v osnovnih šolah. Kljub temu, da se povečuje delež mladih, ki se vpisujejo v srednje tehniško izobraževanje, se še vedno odraža odločanje mladih na podlagi trenutne odločitve, ne na podlagi poklicnih interesov, ki bi zagotavljali tudi njihovo zaposljivost. Zato je potrebno večje sodelovanje gospodarstva z izobraževanjem tudi na področju spodbujanja interesa za poklicno in tehnično izobraževanje na vseh stopnjah. Vajeništvo je smiselno razvijati tudi na višjih ravneh izobraževanja. Številna podjetja že aktivno sodelujejo na tem področju, se pa zavedajo, da se bodo morala še bolj povezati z izobraževalnimi ustanovami s tehničnega področja, mladim pa omogočiti pridobivanje izkušenj in znanj z opravljanjem prakse, sodelovanjem v razvojnih projektih ipd. Vsi skupaj, država in gospodarstvo pa moramo razviti tudi stimulativen sistem štipendiranja, ki bo pritegnil mlade in dolgoročno omogočal večjo usklajenost ter zmanjševanje strukturnih neskladij na trgu dela. [Vir: sporočilo medijem GZS]