CERN, ESA, CTA, ITER, FAIR, … se uvrščajo med velike znanstveno-raziskovalne institucije, ki upravljajo z več milijardami evrov sredstev. Namenjajo jih tako financiranju vsakodnevnega poslovanja kot tudi investicijskih projektov, povezanih z inovacijami. To pomeni, da vključujejo dobavitelje različnih izdelkov, od pisarniškega papirja do materialov ter visokotehnoloških komponent in produktov in storitev za upravljanje. Ti centri se po svojem namenu in vsebini razlikujejo med seboj, mehanizmi za vzpostavitev sodelovanja pa dokaj so si podobni.Sodelovanje z »BigScience« centri pospešuje razvoj v podjetjih in pomeni pomembno referenco za druge potencialne stranke. Spodbuja medpodjetniško povezovanje znotraj državnih meja ter omogoča sodelovanje s tujimi partnerji.Na webinarju bodo predstavljene glavne razlike in načini pristopa oz. prijave na razpise tistih institucij, v katere je slovenskim podjetjem omogočen vstop. Poudarek bo na sodelovanju s CERN (Evropska organizacija za jedrske raziskave in največji laboratorij za fiziko delcev), s katerim ima izkušnje veliko slovenskih podjetij, hkrati pa predstavlja potencial za podjetja iz širokega nabora industrij.Dogodek soorganizirata Gospodarska zbornica Slovenije in Javna agencija SPIRIT Slovenija.

Evropska komisija je 8. februarja 2022 predlagala evropski zakon o čipih (EU Chips Act). Namen predloga je mobilizirati več kot 43 milijard EUR javnih in zasebnih naložb, da bi podjetjem pomagali preprečiti, se pripraviti in predvideti prihodnje motnje dobavne verige polprevodnikov.V pomoč Komisiji pri zagotavljanju te podpore je pripravljena posebna Evropska raziskava o čipih, ki naj bi pomagala oblikovati in usmerjati finančno in nefinančno podporo z namenom, da se sliši glasove nacionalnih industrij in zagotovi, da bodo njihove potrebe ustrezno obravnavane.Cilj Evropske raziskave o čipih je zbrati informacije o trenutnem in prihodnjem povpraševanju po silicijevih rezinah in čipih ter o drugih potrebah industrije. Odgovori na raziskavo bodo evropskim oblikovalcem politik pomagali opredeliti konkretne usmeritve in ukrepe, zaveze in naložbe, potrebne na regionalni, nacionalni in evropski ravni.Evropska raziskava o čipih je dostopna na: https://ec.europa.eu/eusurvey/runner/EuropeanChipsSurvey.Rok za odgovarjanje na vprašalnik se izteče 20. marca 2022.Vsi zbrani podatki bodo strogo zaupni in ne bodo posredovani tretjim osebam.Več informacij o evropskem zakonu o čipih:- European Commission publishes stakeholder survey on European chip demand- European Commission Proposes Chips Act - State of the Union ...

Skupna vrednost industrijske proizvodnje je bila peti mesec zapored višja, in sicer je bila v decembru 2021 za 1,1 % višja kot v mesecu pred tem. V predelovalnih dejavnostih in rudarstvu je bila višja (za 1,1 % oz. za 16,0 %), v dejavnosti oskrbe z električno energijo, plinom in paro pa nižja, predvsem zaradi slabše hidrologije (za 2,4 %). Rast je presenetila, še posebej po krepki rasti v novembru (+2,8 % glede na oktober) in glede na običajne razmere v tem mesecu v zadnjih nekaj letih. Pričakovali smo namreč zmeren, 0,3-odstotni padec. V primerjavi z industrijsko proizvodnjo v decembru 2020 je bila skupna vrednost industrijske proizvodnje višja za 11,9 %, v primerjavi s proizvodnjo v decembru 2019 pa za 10,3 %. Kljub rasti proizvodnje v predelovalnih dejavnostih (+1,1 % glede na november) se je prihodek od prodaje v decembru skrčil za 0,5 %, kar povezujemo z oblikovanjem zalog gotovih izdelkov. Na letni ravni je bil decembra prihodek višji za 15,1 % (v celem letu za 15,4 %), kar pomeni, da je presegal rast proizvodnje za 3,1 odstotne točke. Tolikšna je bila ...

V svoji zimski napovedi je ECFIN nekoliko dvignil oceno pretekle gospodarske rasti (iz 5 na 5,3 %) ter točno za to razliko tudi znižal oceno rasti EU-27 za 2022 (iz 4,3 na 4,0 %), kar ni nič drugega kot aritmetična operacija. Za leto 2023 so oceno rasti dvignili z 2,5 na 2,8 %. Podobno je bilo narejeno za Slovenijo (s 6,4 % v 2021 na 6,9 % in s 4,2 % na 3,8 % v 2022). Za leto 2022 so pomembno izboljšali oceno rasti BDP za Irsko (5,5 %, prej 5,1 %), Portugalsko (5,5 %, prej 5,3 %) in Finsko (3,0 % prej 2,8 %). Pri drugih državah so bili pozitivnivpopravki manjši. Pri oceni gibanja potrošniških cen (HICP metodologija) je ECFIN ubral drugo smer. Oceno povprečne inflacije v območju evra so dvignili z 2,2 % na 3,5 % za leto 2022 in z 1,4 % na 1,7 %. Pri tem so upoštevali kot izhodišče pri nafti futurse pogodbe za dobavo v prihodnjih mesecih (84 USD za sodček v 2022 in 77 USD v 2023). Priznali so tudi, da je nejasno, ...

Sofinanciranje projektov za spodbujanje podjetniških RRI vlaganj na lestvici TRL (6-8) Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) / Javna agencija SPIRIT Slovenija Razpis za: Razvoj novih ali izboljšanje proizvodov, procesov ali storitev z visoko dodano vrednostjo in visokim potencialom komercializacije Vrednost: 45 mio EUR Prijavitelj: MSP in velika podjetja in konzorcij podjetij in RO Višina subvencije: do 500.000 EUR na projekt Načrtovani čas objave: prvi kvartal 2022 Sofinanciranje investicij v RRI demonstracijske in pilotne projekte TRL (6-8) Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) / SPIRIT Razpis za: Preizkusi in testiranja rešitev v realnem okolju (za bkomercializacija rešitve) Vrednost: 30 mio EUR Prijavitelij: Konzorcij podjetij in raziskovalnih organizacij Višina subvencije: 1 mio EUR na projekt/konzorcij Načrtovani čas objava: v 2022 Sofinanciranje raziskovalno-inovacijskih projektov v podporo zelenemu prehodu in digitalizaciji TRL (3-6) Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) / ARRS Razpis za: Dolgoročnejši veliki raziskovalno-inovacijski sodelovalni programi Vrednost: 20 mio EUR Prijavitelj: Konzorciji JRO in podjetij Višina subvencije: do 5 mio EUR na projekt/program Digitalna transformacija Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) Razpis za: Digitalna preobrazba podjetij (velika podjetja) Več informacij >>>

Januarja 2022 se je rast cene v območju evra (HICP metodologija) presenetljivo še povečala (srednja ocena na Reutersu: +4,4 % glede na januar 2021), in sicer za 5,1 % (decembra so bile cene medletno višje za 5,0 %). Napoved Analitike GZS je bila med 41 institucijami med najbolj natančnimi (5,2 %), kljub temu, da je bila najvišja. Tako velik faktor napake osrednja ocena ni beležila že dolgo (institucije so napovedi oddale do 26. januarja 2022), kar je posledica precejšnjih razlik v modelih prenosa cen surovin in energentov na končne cene blaga in storitev. Januarja 2022 je bila medletna rast cen najvišja v Litvi (+12,2 %), Estoniji (+11,7 %), na Slovaškem (+8,5 %) in v Belgiji (+8,5 %). Glede na predhodni mesec (december 2021) so bile cene višje za 0,3 %. Cene energentov (predvsem električne energije, zemeljskega plina, tudi nafte) so bile višje za 6 %, medtem ko so se cene industrijskih proizvodov celo presenetljivo znižale (za 2 %). Razlog za padec teh cen v tem trenutku ni jasen (podrobni podatki niso na voljo).

Razpis bo predvidoma objavljen v začetku leta, kot tak pa bo na voljo bo na voljo velikim podjetjem, ki se bodo lahko prijavila v sodelovanju s srednje velikimi in malimi podjetji. V tem smislu se bodo lahko prijavili konzorciji podjetij, ki bodo skupaj izvedli digitalno preobrazbo svojega delovanja. Razpis bo vreden 44 milijonov evrov. O objavi razpisa vas bomo obvestili. Po objavi razpisa bo Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) za zainteresirana podjetja pripravila informativni dan. DIGITALNA TRANSFORMACIJA VELIKIH PODJETIJ višina razpisanih sredstev 44 mio eur Upravičenci:  Velika in večja srednje velika podjetja  Namen: Digitalizacija večjih podjetij, ki bodo v konzorcijih z malimi inovativnimi ali start-up in scale-up podjetji in/ali podpornimi okolji izvedla stopenjsko ali celovito digitalno transformacijo.  Upravičeni stroški: stroški priprave digitalne strategije, stroški nakupa opreme, stroški razvoja in implementacije, pavšalni stroški ...

Pred obravnavo predloga Zakona o varstvu okolja (ZVO-2) v Državnem zboru je Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) poslanske skupine pozvala, da upoštevajo argumente gospodarstva in ohranijo možnost kritja posrednih stroškov emisij toplogrednih plinov iz sredstev podnebnega sklada tudi v ZVO-2. To nenazadnje vzpostavlja pogoje za prehod v brezogljično družbo in daje podlage za strateško politiko zmanjševanja emisij CO2 v Sloveniji. V nasprotnem primeru preti nevarnost, da v luči populistično zavite skrbi za zdravo okolje slovenski energetsko intenzivni industriji onemogočimo postopni prehod v digitalno in zeleno tehnologijo, hkrati pa na globalni ravni omogočimo selitev virov CO2 iz EU v druge, okoljsko manj ozaveščene države in uvoz ogljično bolj intenzivnih izdelkov. Ob tem pa GZS še izpostavlja, da predlog ZVO-2 na novo ureja področji proizvajalčeve razširjene odgovornosti in pridobivanja okoljevarstvenih dovoljenj, ki bistveno vplivata na delovanje številnih gospodarskih subjektov na slovenskem trgu. Na teh dveh področjih je GZS že pripravila predloge izboljšav na predlog zakona.Evropa je prepoznala, da mora prehod industrije v ogljično nevtralnost potekati ob višanju njene produktivnosti in stroškovne učinkovitosti. Za Slovenijo je ob nadpovprečnem deležu industrije (še zlasti energetsko ...

Evropska komisija je v okviru programa Obzorje Evropa objavila razpis za dodelitev sredstev ERC za že uveljavljene raziskovalce za leto 2022. V okviru razpisa lahko raziskovalci pridobijo sredstva v višini do 2 500 000 EUR za obdobje petih let. Subvencije ERC Advanced Grant so namenjene odličnim raziskovalcem in raziskovalkam na stopnji kariere, ko so že postali znanstveni vodje s prepoznavnimi raziskovalnimi dosežki. Rok prijave: 28. 4. 2022. Več informacij >>>

Vlada Republike Slovenije [Vir: portal gov.si] je določila besedilo predloga Zakona o ukrepih za omilitev posledic dviga cen energentov v gospodarstvu in kmetijstvu, s katerim ureja pomoč gospodarstvu in kmetijstvu, zlasti pa energetsko intenzivnim podjetjem, ki so utrpela največjo škodo zaradi povišanja cen energentov. V ta namen zagotavlja 70 milijonov evrov. Vlada bo predlog zakona Državnemu zboru Republike Slovenije poslala v sprejetje po nujnem postopku. Besedilo predloga >>> Upravičenci do pomoči so pravne ali fizične osebe, ki v Sloveniji od 1. decembra 2021 opravljajo gospodarsko dejavnost, imajo vsaj pet zaposlenih in so imele v strukturi poslovnih odhodkov v letu 2019 vsaj 5 % stroškov energije in hkrati vsaj 10.000 evrov stroškov za ta namen. V kolikor te pravne in fizične osebe niso bile v omenjenem poslovnem letu v težavah in jim bodo stroški za energijo v letu 2022 v primerjavi z lanskim letom narasli za več kot 30 %, bodo lahko preko informacijskega sistema Finančne uprave Republike Slovenije zaprosile za državno pomoč. Izjavo bo potrebno predložiti do konca marca, pomoč pa bo izplačana v enkratnem znesku do 20. aprila 2022. Če ...

Sprejeti noveli Zakona o delovnih razmerjih in Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju skrajšujeta obdobje nadomestila za bolezen oziroma poškodbo, ki se izplačuje v breme delodajalca, na 20 dni za posamezno odsotnost z dela, vendar največ za 80 delovnih dni v koledarskem letu. Zakona začneta veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začneta 1. marca 2022.

Gospodarska zbornica Slovenije, Trgovinska zbornica Slovenije, Združenje delodajalcev Slovenije in Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije so preko interesne skupine delodajalcev v Državnem svetu RS dali pobudo Vladi Republike Slovenije, da tudi za gospodarstvo določi izjemo od karantene in samoizolacije na domu po visoko tveganem stiku s covidom-19 pod pogojem, da v obdobju, za katerega bi sicer bila odrejena karantena, vsakodnevno opravi presejalno testiranje s hitrim antigenskim testom ali testom HAG za samotestiranje na delovnem mestu; da skrajša čas trajanja karantene in samoizolacije na pet dni ter zagotovi pomoč za nakup hitrih testov HAG za samotestiranje na SARSCoV-2 za delavce in osebe, ki na kakršnikoli drugi pravni podlagi opravljajo delo pri delodajalcu, ali samostojno opravljajo dejavnost, razširi na vse te osebe, ne glede na to, ali je za njih samotestiranje obvezno po veljavnih predpisih. GZS je v zadnjem obdobju tudi sama že večkrat pozvala odločevalce tako k določitvi izjem od karantene na domu kot skrajšanju karantene in izolacije, pa tudi k pomoči pri nakupu hitrih testov.

Podjetji AquafilSLO d.o.o. in Helios TBLUS d.o.o. sta 27. januarja 2022 prejela certifikat Programa odgovornega ravnanja® (POR, v angleščini »Responsible Care®«). Čestitamo! V POR sodelujejo podjetja kemijske panoge, ki se na prostovoljni osnovi zavežejo k ravnanju po načelih te globalne pobude kemijske industrije. Podjetja se tako zavežejo k zagotavljanju neprestanih izboljšav na področju varstva okolja, varovanja zdravja in varnosti pri delu, kakor tudi za odkrit in korekten odnos do javnosti. Sedaj je v podjetjih, imetnikih certifikata POR, zaposlena približno polovica vseh zaposlenih v kemijski industriji v Sloveniji. Certifikat je letos pridobilo 15 slovenskih podjetij, ki so izpolnila pogoje in s tem pravico do uporabe logotipa POR v letu 2022. V Sloveniji POR deluje od leta 1998, izvaja ga Združenja kemijske industrije (ZKI) pri Gospodarski zbornici Slovenije. Pobuda POR sicer deluje v več kot 60 državah.

Osrednja pozornost seje Strateškega sveta za okolje (SSO) GZS, ki je bila 27. januarja 2022, je bila namenjena predstavitvi in razpravi o predlogu novega Zakona o varstvu okolja (ZVO-2). Predstavitev se je osredotočila predvsem na dve področji, ki jih predlog ZVO-2 ureja na novo, in sicer na področje okoljevarstvenih dovoljenj in proizvajalčeve razširjene odgovornosti. Obe področji bistveno posegata v delovanje številnih gospodarskih družb na slovenskem trgu. Na seji so bili predstavljeni tudi izsledki študije o plastenkah oziroma odpadnih plastenkah na trgu Republike Slovenije.Kot je uvodoma povedala predsednica strateškega sveta, izvršna direktorica GZS Vesna Nahtigal, sta v predlogu ZVO-2 za gospodarstvo pomembni predvsem dve področji, ki jih ta ureja na novo, in sicer okoljevarstvena dovoljenja in proizvajalčeva razširjena odgovornost. Ti dve področji tudi bistveno posegata v delovanje številnih gospodarskih družb na slovenskem trgu, na kar opozarjajo tudi člani GZS. Zaradi sprememb, ki jih uvaja pri pridobivanju okoljevarstvenih dovoljenj, bodo določene rešitve v predlogu ZVO-2 otežile možnost tehnološke prenove gospodarstva, predvsem industrije.Medtem ko si Evropa prizadeva za razogljičenje in ozelenitev industrije ob ohranjanju njene konkurenčnosti in tržnih deležev na svetovnih trgih, ...

Po napovedih pristojnih organov bi bilo lahko zaradi hitrega naraščanja okužb z omikronom v prihodnjem obdobju v karanteni oziroma samoizolaciji tudi do 400.000 oseb. Posledično povečana odsotnost zaposlenih bi lahko v posameznem podjetju povzročila hude težave pri organizaciji delovnega procesa, kar bi lahko privedlo do še večjih motenj v oskrbovalnih verigah in gospodarske škode. Gospodarska zbornica Slovenije, Trgovinska zbornica Slovenije, Združenje delodajalcev Slovenije in Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije so preko interesne skupine delodajalcev v Državnem svetu RS predlagali, da se na Vlado RS vloži pobuda, da ta do konca leta 2022 z možnostjo 6-mesečnega podaljšanja omogoči večji obseg dovoljenega opravljanja začasnega ali občasnega dela upokojencev tako, da bi se omilile omejitve za opravljanje začasnega ali občasnega dela. Pri tem so predlagali, da se dovoljen obseg opravljanja začasnega ali občasnega dela upokojenca, ki je določen v prvem odstavku 27.c člena ZUTD, dvigne s 60 na 90 ur v koledarskem mesecu (pri čemer se ohrani veljavna prepoved prenašanja neizkoriščenih ur v naslednji koledarski mesec), obenem pa da se dovoljen obseg opravljanja začasnega ali občasnega dela, ki je določen v drugem odstavku ...

Ožja skupina državnih sekretarjev je 23. decembra 2021 obravnavala in potrdila osnutek nadgrajene Strategije pametne specializacije. Nova Strategija pametne specializacije je v Sloveniji izpostavila kot cilj zeleni prehod in s tem osredotočila svoj trajnostni značaj (od tod preimenovanje v Slovenian Sustainable Smart Specialisation Strategy oziroma kratica S5) in predstavlja osrednjo podlago za del dodeljevanja sredstev v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj znotraj cilja Pametna Evropa.Osnutek nadgrajene Strategije pametne specializacije je dosegljiv na povezavahhttps://www.eu-skladi.si/sl/dokumenti/kljucni-dokumenti/2021-12-20-osnutek-strategije-pametne-specializacije.docxin  https://evropskasredstva.si/app/uploads/2022/01/2021-12-20-osnutek-Strategije-pametne-specializacije.docx. Dokument bo po enomesečni javni objavi ustrezno nadgrajen z upoštevanjem predlogov in pripomb iz javne objave ter posredovan na Evropsko komisijo. Do zaključka javne obravnave je mogoče predloge, pripombe in ideje posredujejo na elektronski naslov s5.svrk@gov.si. V objavljenem osnutku S5 za javno razpravo so vsebovana prednostna področja, ki so rezultat zaključenega procesa osredotočenja s pomočjo podjetniškega odkrivanja (Entrepreneurial Discovery Process), ki je potekal od julija 2020 do konca leta 2021 in je vključeval dogodke za najširšo zainteresirano javnost. Dodatno in vseskozi odprto - osredotočenje bo potekalo v procesu izvajanja S5 skozi upravljavski sistem, ki vključuje deležniške organizacije (SRIP) na področjih S5.Vir: portal gov.si, ...

Izolacijo je od 24. januarja mogoče skrajšati z dosedanjih 10 na 7 dni, vendar mora oseba, pozitivna na Covid-19, izpolnjevati naslednja pogoja:- 24 ur pred zaključkom izolacije mora biti oseba brez vročine (če jo znižuje z zdravili, pogoj ni izpolnjen) in brez drugih pomembnih težav;- sedmi dan po napotitvi v izolacijo mora pri pooblaščenem izvajalcu opraviti hitri antigenski test, ki izkazuje negativen rezultat (če je rezultat pozitiven, se lahko dnevno testira do desetega dne, po 10. dnevu se izolacija prekine brez opravljanja testa).Oseba, ki je skrajšala izolacijo, se mora v naslednjih treh dneh čim bolj izogibati stikom z drugimi ljudmi, zlasti z ranljivimi osebami, ob hkratnem pravilnem nošenju zaščitne kirurške ali FFP2-maske.[Vir: portal gov.si]

Na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj so v vlogi nacionalnega odbora za produktivnost pripravili tretje Poročilo o produktivnosti. Tudi letošnjo vsebino je, v luči gospodarskega okrevanja, zaznamovala kriza zaradi covida-19. Analize produktivnosti so sicer že vrsto let sestavni del rednih publikacij UMAR, od leta 2019 dalje pa jih objavljamo tudi samostojno v obliki letnega poročila o produktivnosti. Poročilo je dostopno v pdf dokumentu >>>

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) že vse od začetka oktobra 2021 poziva Vlado RS in pristojna ministrstva k takojšnjemu ukrepanju zaradi izjemnega porasta cen energentov. Tako predsednik vlade kot gospodarski minister sta konec decembra izrazila podporo iskanju rešitve. 21. januarja je bil sklican sestanek predstavnikov gospodarstva z državnimi sekretarji ministrstva za infrastrukturo ter gospodarskega in finančnega ministrstva. »Pričakovali smo, da bomo že danes naredili korak v smeri konkretizacije blažitve posledic rasti cen energentov. Razšli pa smo se zgolj z obljubo s strani zakonodajalcev, da bo tudi gospodarstvo deležno podpore. A trenutno so najprej na vrsti najbolj ranljive skupine odjemalcev,« je po sestanku povedala izvršna direktorica GZS Vesna Nahtigal in dodala, da »pričakujemo čimprejšnje nadaljevanje pogovorov s predlogi konkretnih ukrepov za blaženje posledic bikovske rasti energentov.« Da so razmere alarmantne, je potrdila januarska anketa, ki jo je GZS izvedla med podjetji. Pokazala je, da je zgolj 43 odstotkov podjetij za letos v celoti opravilo zakup elektrike, 21 % pa tudi plina. 10 % podjetij za leto 2022 nima zakupljene nič električne energije, kar 51 % tudi nobene enote zemeljskega plina.

Kitajski BDP se je v 2021 v dolarjih povečal za petino (realno za 8,1 %, kar je bilo nad ciljno rastjo pri 6 %), kljub nizki realni rasti (v lokalni valuti) v zadnjem četrtletju (+1,6 % glede na 3. četrtletje 2021 in +4,0 % glede na 4. četrtletje 2020), kar je bilo vseeno več od pričakovanj (+3,6 % medletno). V ponedeljek, 17. 1., se je kitajska centralna banka odločila, da zniža obrestno mero (sicer le za 10 bazičnih točk), kar je prva tovrstna sprememba v zadnjih dveh letih. Prav tako je zvišala likvidnost v bančnem sektorju. Decembrska inflacija je na Kitajskem znašala »le« 1,5 % (cene pri proizvajalcih so bile višje sicer za desetino), kar je bilo manj od novembrske (+2,3 %) in posledica šibke rasti domače potrošnje. Kitajska si je opomogla od svinjske gripe, zato so bile cene mesa decembra medletno nižje za 37 %. Cene hrane so bile tako medletno nižje za 1,2 %. Cene, ki ne vključujejo cen hrane in goriv, so bile medletno višje za 1,2 %. Povprečna rast cen v 2021 je bila 0,9 ...

Anketa, ki jo je izvedla Gospodarska zbornica Slovenije med gospodarskimi subjekti je pokazala, da so stroški za energijo v letu 2021 glede na 2020 podjetjem porasli za blizu 18 %. Ocenjeni stroški za energijo v letu 2022 pa naj bi za skoraj 128 % presegli stroške energije v letu 2021. 12 % podjetij kot ukrep za obvladovanje povišanih strokov energentov navaja zaustavitev proizvodnje. Skoraj polovica podjetij opozarja, da je njihov dolgoročni obstoj ogrožen. Na anketo je odgovorilo 148 podjetij, glede na njihovo skupno porabo energije pa ocenjujemo, da gre za reprezentativni vzorec. Med anketiranimi podjetji je bilo 30 % takšnih, ki so že v letu 2021 beležili več kot 10 % porast stroškov energentov glede na leto prej. Preko 35 % pa jih ocenjuje, da bo porast stroškov presegala 300 % glede na stroške v letu 2021.Predvidevamo lahko, da gre za podjetja, ki so imela v letu 2021 energijo še zakupljeno po nizkih cenah, v letu 2022 pa vstopajo brez pogodbe oz. s pogodbo z aktualnimi cenami energije. Podatki kažejo, da ima zgolj 43,5 % podjetij, ki so odgovorila na anketo ...

Zadnje sprememb, ki od 20. januarja veljajo glede karanten v vzgojno-izobraževalnih ustanovah, sociali in zdravstvu, gospodarstvo pozdravlja, vendar pa enako pričakuje tudi za vse dejavnosti v gospodarstvu. Vedno več podjetij se sooča z rastočim deležem odsotnih zaposlenih zaradi karanten in izolacij, številna podjetja sporočajo, da se približujejo stopnji, ko bodo morala določene delovne procese verjetno celo zaustaviti, opozarjajo na Gospodarski zbornici Slovenije. GZS zato v imenu svojih članov ponovno poziva strokovnjake in vlado, da po vzoru številnih drugih držav proučijo možnost za skrajšanje tako izolacij kot karanten na pet dni pod pogojem negativnega testa. Hkrati pa pričakuje razširitev izjem od karanten na vse gospodarske dejavnosti. Pri predlogih se je GZS naslonila na prakse številnih drugih držav, ki zaradi izpada delovne sile, ki jo povzroča omikron, skrajšujejo število dni izolacije in karantene. Hrvaška je znižala izolacijo in karanteno z 10 dni na 7 dni, Avstrija z 10 dni na 5 dni, v kolikor ima okuženi blažje simptome ali je asimptomatski ob negativnem PCR testu, Nemčija z 10 dni na 7 dni, v kolikor okuženi opravi PCR test in je ta negativen, ...

Do 15. 2. 2022 imate možnost brezplačnega dostopa do tekočih gradiv Letnega paketa gospodarskih informacij Analitike GZS ter arhivskih gradiv. Raziskave kažejo, da imajo podjetja, ki pri svojem poslovanju upoštevajo pretekle tržne razmere in napovedi, tudi do 20 % večjo rast. Redna informiranost o najpomembnejših informacijah iz gospodarstva in napovedih gospodarskih trendov v Sloveniji in svetu pa predstavlja konkurenčno prednost za podjetja. Več >>>

Novela Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2S) je začela veljati 1. januarja 2022, Med drugim prinaša olajšave za zaposlene, ki so mlajši od 29 let in starejši od 55 let, kot tudi za deficitarne poklice, olajšave pa se nanašajo tudi na digitalni in zeleni prehod.S 1. januarjem 2022 je v veljavo stopila novela Zakona o javnem naročanju – ZJN-3C. Med drugim določa, da bodo naročniki morali objavljati sezname oddanih evidenčnih naročil in razpisno dokumentacijo izključno po portalu javnih naročil. Naročnik ima po novem tudi diskrecijsko pravico, s katero lahko presodi, ali je neobičajno nizka ponudba zanj še ustrezna.

Gospodarska zbornica Slovenije že nekaj časa opozarja na motnje, ki se pojavljajo v delovnih procesih zaradi izjemno visokega števila okužb z novim virusom SARS-CoV-2. Podjetja se soočajo s problemi, kako ob visokem številu okuženih ohraniti proizvodnjo oziroma nemoten delovni proces. Z namenom omejevanja širjenja virusa znotraj delovnih organizacij so mnoga podjetja uvedla preventivna samotestiranja vseh zaposlenih, tudi prebolelih in cepljenih.Zato je GZS na Vlado RS naslovila pobudo, v kateri predlaga, da se pomoč za nakup hitrih antigenskih testov na virus SARS-CoV-2 za samotestiranje razširi na vse delavce in osebe, ki na kakršnikoli drugi pravni podlagi opravljajo delo pri delodajalcu, ali samostojno opravljajo dejavnost.Z Zakonom o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja, omilitev, obvladovanje, okrevanje in odpravo posledic COVID-19 (ZDUPŠOP) je bil uveden ukrep pomoči za nakup hitrih antigenskih testov na virus SARS-CoV-2 za samotestiranje. Po tem ukrepu so podjetja upravičena do pomoči za nakup hitrih testov v višini 92,50 evrov na delavca ali na osebo, ki na kakršnikoli drugi pravni podlagi opravlja delo pri delodajalcu, vendar le za tiste, ki se po predpisih za preprečevanje in obvladovanje okužb s COVID-19 ...

Urad EU za intelektualno lastnino (EUIPO) je objavil razpis SKLADA ZA MSP, ki se izvaja v okviru pobude Ideas Powered for Business SME Fund in je del akcijskega načrta Evropske komisije za intelektualno lastnino. Pobudo sofinancirata Evropska komisija in EUIPO, izvaja pa se v sodelovanju z nacionalnimi in regionalni uradi za intelektualno lastnino iz EU. Malim in srednjim podjetjem (MSP-jem) s sedežem v EU nudi finančno pomoč na področju pravic intelektualne lastnine. Na voljo je finančna pomoč za znamke, modele in patente. EUIPO zbira prijave do 16. decembra 2022. Več >>>

Gospodarstvo opozarja na vedno več motenih delovnih procesov zaradi izjemno visokega števila okužb s koronavirusom v slovenski družbi. Posledično je vse več zaposlenih v izolaciji in karanteni. Generalni direktor GZS mag. Aleš Cantarutti, navaja, da se sicer »podjetja prilagajajo vse večjemu številu karanten in izolacij na različne načine, odvisno od poslovnih procesov, ki so pri njih moteni, vendar pa jih vse več opozarja, da se približujejo stopnji, ko bodo morali določene delovne procese verjetno celo zaustaviti. Gospodarska zbornica Slovenije zato v imenu svojih članov poziva strokovnjake in vlado, da proučijo možnost za skrajšanje tako izolacij kot karanten na pet dni z negativnim testom.« Številne evropske države zaradi izpada delovne sile, ki jo povzroča novi omikron sev, nižajo število dni izolacije in karantene. Hrvaška je znižala izolacijo in karanteno z 10 dni na 7 dni, Avstrija z 10 dni na 5 dni, v kolikor ima okuženi blažje simptome ali je asimptomatski ob negativnem PCR testu, Nemčija z 10 dni na 7 dni, v kolikor okuženi opravi PCR test in je ta negativen, medtem ko v Švici, na Češkem in v Veliki ...

Gospodarska zbornica Slovenije, Trgovinska zbornica Slovenije, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, Združenje delodajalcev Slovenije ter Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije so v dopisu izpostavile, da predstavlja zadnji dvig minimalne bruto plače za 4,9 % zaradi izjemnega dviga cen energentov in surovin velik izziv za gospodarstvo, saj sledi 8,9-odstotnemu dvigu minimalne plače v letu 2021. Sedanji skoraj 5-odstotni dvig minimalne plače brez podpore za poslovne subjekte ni sprejemljiv. Glede na navedeno gospodarske asociacije predlagajo, da je najnižja osnova za obračun prispevkov od plače in nadomestila plače za plače in nadomestila plače, izplačane za mesece od marca do decembra 2022, minimalna plača. Dopis ministru je dostopen preko portala GZS.

Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) je 14. januarja 2022 zasedal Strateški svet za energetski prehod (SSEP), posvetovalno telo gospodarstva za energetska vprašanja, sestavljen iz strokovnjakov s področja energetike, proizvodnje in distribucije slednje, različnih inštitutov ter predstavnikov večjih porabnikov energije. Seje so se kot gostje udeležili tudi državni sekretar MZI Blaž Košorok, državni sekretar MGRT Andrej Čuš ter direktorica Agencije za energijo Duška Godina. V ospredju je bila še vedno nerešena problematika visokih cen energije za gospodarstvo, ki zaradi izrednih razmer pričakuje takojšnjo pomoč. Člani SSEP so opozorili tudi na nujnost sprejemanja strateških odločitev na področju energetike, ki se v zadnjih letih prepogosto odlagajo na kasnejše obdobje, medtem pa Slovenija plačuje kazni in nenazadnje ostajamo povsem nezavarovani pred razsežnostmi vseevropske energetske krize, ki smo ji priča. Tako predsednik GZS Tibor Šimonka kot generalni direktor GZS mag. Aleš Cantarutti sta poudarila, da je GZS pravočasno pričela z opozorili, da so razmere v gospodarstvu zaradi ekstremnega porasta cen energentov vedno bolj zahtevne. GZS je upoštevaje t. im. Toolbox, ki ga je v pomoč reševanja energetske krize predlagala Evropska komisija, pripravila predlog sheme pomoči, ki ...

anketa >>> Alarmanten porast cen energije v zadnjem kvartalu leta 2021 se žal nadaljuje tudi v začetku leta 2022. Mnoga podjetja so tako tudi v Sloveniji prisiljena zniževati obseg proizvodnje, potem ko so v največji meri poskusila prenesti višje stroške energije na cene svojim kupcem. V najbolj ekstremnih primerih proizvodnja ob tako visokih cenah energije ni več ekonomsko upravičljiva in nekatera podjetja so se celo odločila ustaviti proizvodnjo za čas bikovske ravni cen energentov. Kako dolgo bo bikovski trend trajal, ne ve nihče, dejstvo pa je, da se je napovedi, ki so sprva govorile le o zahtevnem prvem kvartalu leta 2021 prevešajo do polovice leta, včasih do konca leta 2022. Vlada RS še vedno preučuje ali bo in v kolikšni meri bo pomagala gospodarstvu zaradi bikovskega vala cen energentov, dejstvo pa je, da na tega nismo pripravljeni in pomanjkanje jasne strategije na področju proizvodnje energije v Sloveniji nam pri tem gotovo ni v pomoč. GZS si kot glasnik gospodarstva želi podati aktualne in verodostojne informacije o situaciji v podjetjih, ki so posledica visokih cen energije, zato vas prosimo za sodelovanje v ...

Podrobnejši podatki o izvozu blaga v oktobru 2021 so pokazali, da so kemični proizvodi, stroji in transportne naprave ter izdelki, razvrščeni po materialu prispevali 77 % (3,9 mrd EUR) k prirastu celotnega izvoza blaga v prvih 10 mesecih leta (5,1 mrd EUR). Znotraj teh je izstopala rast izvoza električnih strojev in naprav (+469 mio EUR), železa in jekla (+331 mio EUR) ter medicinskih in farmacevtskih proizvodov (+964 mio EUR). Izvoz zadnjih je bil relativno višji za 16 % glede na enako obdobje lani, njihov prispevek k povečanju pa je bil 19-odstoten. Pri rasti uvoza blaga (+8 mrd EUR) je izstopala rast uvoza kemičnih proizvodov (36 % celotne rasti), in sicer predvsem organskih kemičnih proizvodov. Sledil je pomen uvoza strojev in transportnih naprav (+2 mrd EUR; 25 % prirasta) in izdelkov, razvrščenih po materialu (+1,4 mrd EUR; 17 % prirasta). Pri zadnjih je izstopala predvsem rast uvoza železa in jekla, barvnih kovin in kovinskih izdelkov. [Vir: Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 8. do 14. januarja 2022]

Skupna vrednost industrijske proizvodnje je bila v novembru 2021 v Sloveniji za 2,8 % višja kot v oktobru 2021. V predelovalnih dejavnostih in rudarstvu je bila višja (za 3,2 % oz. za 2,6 %), v energetiki pa nižja (za 2,9 %), predvsem zaradi slabše vodnatosti rek. V primerjavi z industrijsko proizvodnjo v novembru 2020 je bila višja za 10,1 %, od tiste v novembru 2019 za 8,7 %. Rast cen se je pospešila. Skupen prihodek od prodaje je novembra porasel za 4,3 % (v predelovalnih dejavnostih za 4,2 %), od tega je na domačem trgu porasel za 7,3 % in na tujem za 4,3 %. Na letni ravni, tj. glede na november 2020, je bil višji za 17,0 %, glede na november 2019 pa za 15,1 %. Po dejavnostih je bila rast industrijske proizvodnje na mesečni ravni izrazita v proizvodnji pijač (+20 %; na letni ravni: +42 %) in proizvodnji oblačil (+14 %; na letni ravni: +33 %), proizvodnji usnja in usnjenih izdelkov (+8 %), proizvodnji elektronskih in optičnih izdelkov (+20 %; na letni ravni: +34 %) kot tudi v ...

Industrijska proizvodnja v novembru je bila v območju evra višja za 2,3 % glede na predhodni mesec, kar je visoka rast. Zmerno rast se je sicer pričakovalo, saj je bil padec v oktobru 1,3-odstoten. Opozoriti je potrebno tudi na statistično anomalijo, povezano z Irsko, kjer je industrijska proizvodnja »na papirju« v oktobru upadla za 32 %, v novembru pa je porasla za 37 %. V Nemčiji in Franciji se je novembra nekoliko znižala, porasla je v Španija in na Nizozemskem. Kljub padcu v Nemčiji so ostale države srednje Evrope beležile krepko rast. Na Poljskem je rast znašala 5,9 %, na Češkem 4,8 %, na Slovaškem 3,5 %, na Madžarskem 2,9 % in v Sloveniji 2,8 %. Na ravni EU-27 se je novembra okrepila predvsem rast proizvodnje investicijskih dobrinah (+2,3 %), potrošnih dobrin (+3 %, sicer po 3,4-odsotnem padcu v oktobru) in vmesnih proizvodov (1,4 %), medtem ko je bila pri trajnih dobrinah (vozila ipd.) nespremenjena.Vse kaže, da bodo vse produktne kategorije v zadnjem četrtletju 2021 beležile rast. Knjiga naročil ostaja krepka in pričakovanja o prihodnji rasti industrijske proizvodnje ugodna. ...

Na decembrski spletni konferenci z naslovom Kdaj bomo pripravljeni na družbo krožnega gospodarstva? v organizaciji Zavoda za gradbeništvo Slovenije (ZAG) so udeleženci razpravljali o koristih krožnega gospodarstva, pa tudi o zamujenih priložnostih. Strokovnjaki so izpostavili velik pomen krožnega gospodarstva v slovenskih strateških dokumentih. Strinjali so se tudi, da v Sloveniji premoremo dovolj znanja in ustrezne tehnologije, da lahko na okolju neoporečen način recikliramo odpadne materiale in iz njih naredimo uporabne gradbene kompozite. Na okrogli mizi v sklopu dogodka je sodelovala tudi Vesna Nahtigal, koordinatorka SRIP-a MATPRO. Dogodek je bil organiziran v sklopu projekta »Vpliv geotehničnih zasipov iz recikliranih materialov na podzemno vodo«, ki je sofinanciran s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) in gospodarskih družb. Partnerji projekta so Zavod za gradbeništvo Slovenije, Geološki zavod Slovenije, Inštitut Jožef Stefan in družba Termit. Video posnetek dogodka je dostopen na povezavi >>>

GZS že od oktobra opozarja na perečo problematiko visokih cen energentov. Na Vlado in pristojna ministrstva je naslovila tudi konkretne predloge ter shemo za omilitev krize, vendar do sedaj še ni bilo konkretnih odzivov. Na posvetu na Brdu pri Kranju 6. januarja 2022 pa je predsednik Vlade potrdil, da bo Vlada zagotovila pomoč najbolj ogroženim podjetjem zaradi izjemnega dviga stroškov energije. Predsednik GZS Tibor Šimonka je ta dogovor označil kot pozitiven premik pri iskanju rešitev pereče problematike visokih cen energentov.GZS in OZS sta se zavezali k optimizaciji predloga sheme pomoči, ki jo je pripravila GZS oktobra lani. Na posvetu se je potrdilo, da vsi domači deležniki želijo sodelovati pri oblikovanju praktičnih rešitev, ki bi omogočale gospodarstvu prebroditi trenutno nastalo situacijo na področju energentov brez zaustavljanja proizvodnje.

Predlagan dvig minimalne bruto plače za 4,9 % je v luči izjemnega dviga cen energentov in surovin še posebej velik izziv za številna podjetja iz energetsko intenzivnih dejavnosti in malega gospodarstva. GZS predlaga sprejem delne subvencije dviga in spremembo osnove za obračun socialnih prispevkov. Minimalna bruto plača je že v 2021 porasla za 8,9 %, pri čemer je bila decembrska medletna inflacija (2020) negativna (cene so se znižale za 1,1 %). Posledično se je torej minimalna plača realno okrepila za desetino. Že sedaj smo na vrhu po razmerju med minimalno in povprečno plačo. Po kupni moči je pri aktualni višini 7. najvišja v EU-21. V zadnjih treh letih je bil dvig minimalne plače za 80 EUR višji (+180 EUR) kot je znašal srednji dvig v drugih EU državah (+100 EUR). Tudi podatki o stopnji revščine zaposlenih kažejo, da instrument minimalne plače opravlja svojo vlogo, saj je stopnja tveganja revščine 3,4 % (2019), kar je 15-krat manj kot pri brezposelnih in je nižji le še na Češkem. V letu 2021 so se močno povečale cene surovin, naftnih derivatov in kasneje še električne ...

Slovenski podjetniški sklad (SPS) je 31.12.2021 v Uradnem listu RS št. 209/2020 objavil javni razpis P7 2021 – Mikrokrediti, ki ga razpisuje iz sredstev Sklada skladov SID BANKE. Namen produkta je neposredno zagotavljanje ugodnih virov financiranja. Mikro, mala in srednje velika podjetja bodo lahko mikrokredite do višine  največ 25.000 EUR tudi tokrat prejela hitro, enostavno, pod zelo ugodnimi pogoji in brez stroškov odobritve. Slovenski podjetniški sklad načrtuje, da bo s skupno kvoto razpisanih sredstev podprl okoli 650 podjetij, ki potrebujejo finančne vire za manjšo investicijo in/ali obratna sredstva. V okviru upravičenih stroškov, ki bodo predmet financiranja, je dovoljeno financirati naložbe v opredmetena osnovna sredstva (nakup nove opreme), v neopredmetena sredstva (nakup patentnih pravic, licenc), obratna sredstva (stroški materiala, storitev in dela). Javni razpis ima tri prijavne roke, in sicer: 20. 01. 2022 do 14.00 ure, 10. 02. 2022 do 14.00 ure, 01. 03. 2022 do 14.00 ure, v kolikor sredstva ne bodo prej odobrena. Več >>>

Vabimo vas, da spoznate izjemne priložnosti za povečanje produktivnosti, fleksibilnosti in stroškovne učinkovitosti, ki jih danes tudi malim in srednje velikim proizvodnim podjetjem omogočata umetna inteligenca in napredna industrijska robotika. Nove priložnosti prinaša tudi Načrt za okrevanje in odpornost, ki predvideva 56,5 mio EUR za sofinanciranje naložb v digitalno transformacijo gospodarstva. Hibridni dogodek bo potekal v četrtek, 13. januarja 2022, od 13.00 do 15.30 na Gospodarski zbornici Slovenije (dvorana A) oziroma preko aplikacije Zoom. Dogodek pripravljajo Gospodarska zbornica Slovenije, SRIP Tovarne prihodnosti in koncern Kolektor. Na brezplačnem webinarju bodo strokovnjaki iz prakse predstavili konkretne korake, izzive in napotke za uspešno digitalno transformacijo proizvodnih podjetij, predvsem z uvajanjem rešitev umetne inteligence in napredne industrijske robotike, predstavniki GZS pa bodo podali Informacije in usmeritve za črpanje sredstev iz razpisov NOO. Dostopnost naprednih tehnologij na področju socialne robotike in kognitivne avtomatizacije je povzročila, da se danes uvajanje najsodobnejših rešitev Industrije 4.0 iz domene velikih večmilijonskih projektov hitro širi tudi v mala in srednje velika proizvodna podjetja, kjer robotizirana delovna mesta in inteligentni sistemi za upravljanje proizvodnje niso več nobena redkost. Polega tega ...

Državni zbor Republike Slovenije je 16. decembra 2021 sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o spodbujanju investicij (ZSInv-A). Zakon predstavlja enega prvih in ključnih reformno-naložbenih ukrepov vladnega Načrta za okrevanje in odpornost. Z investicijskimi spodbudami na podlagi ZSInv-A se s finančno pomočjo države spodbuja visoko kapitalsko intenzivne, visokoproduktivne in zelene investicije podjetij ter s tem dolgoročno krepiti produktivnost slovenskega gospodarstva. Zakon prinaša premik od spodbujanja delovno intenzivnih investicij do spodbujanja kapitalsko intenzivnih investicij, katerih cilj je povečevanje zelene in digitalne konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Zakon je začel veljati 29. decembra 2021.

Državni zbor Republike Slovenije je 27. decembra 2021 sprejel Zakon o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja, omilitev, obvladovanje, okrevanje in odpravo posledic Covid-19, ki prinaša nove ter podaljšuje nekatere ukrepe iz dosedanjih protikoronskih zakonov. Pravna služba GZS je pripravila kratek povzetek ukrepov, ki jih prinaša zakon in ki se neposredno ali posredno nanašajo na gospodarstvo: 1. Dopolnitev Zakona o nujnih ukrepih na področju zdravstva (7. – 9. člen) Podaljšuje se rok za oddajo vloge za uveljavljane pravice delodajalca do povračila nadomestila plače pri Zavodu za zaposlovanje Republike Slovenije zaradi odsotnosti delavca za vse primere karantene na domu, in sicer do 31. marca 2022. Podaljšuje se časovna upravičenost do povračila nadomestila plače delavcev ter pravice in obveznosti delavcev, ki zaradi karantene na domu ali višje sile zaradi obveznosti varstva, višje sile zaradi ustavitve javnega prevoza ali višje sile zaradi zaprtja mej, ne morejo opravljati dela, in sicer prav tako do 31. marca 2022. Veljavnost ukrepov iz členom 25. do 35. Zakona o nujnih ukrepih na področju zdravstva veljajo od 1. julija 2021 do 31. marca 2022. Ukrep povračila nadomestila plače zaradi karantene na domu ali ...

Delavec je lahko odsoten z dela zaradi bolezni brez potrdila o upravičeni zadržanosti od dela, ki ga izda izbrani osebni zdravnik, torej brez predhodne ugotovitve razlogov za takšno odsotnost z dela s strani osebnega zdravnika zavarovanca, do tri zaporedne dni v kosu, in sicer največ enkrat v posameznem koledarskem letu. Za čas te odsotnosti je delavec upravičen do nadomestila plače, ki ga izplača delodajalec, ki nato zahteva refundacijo od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). ZZZS delodajalcu refundira izplačano nadomestilo v breme Proračuna Republike Slovenije. Več informacij na portalu ZZZS >>>

Cene uvoženih proizvodov so bile v novembru 2021 za 2,4 % višje kot v prejšnjem mesecu in za četrtino višje kot pred enim letom. Z vidika skupin uvoženih proizvodov po namenu porabe so se v novembru 2021 (glede na oktober 2021) najbolj podražili energenti (za 9,4 %), pri čemer so izstopale podražitve pri zemeljskem plinu, sledile so surovine (za 2,7 %), proizvodi za široko porabo (za 0,5 %) in proizvodi za investicije (za 0,3 %). Proizvodi v skupini usnje, usnjeni in sorodni izdelki so se pocenili (za 0,6 %). Delitev proizvodov po dejavnosti (B-rude in kamnine, C-proizvodi predelovalnih dejavnosti, D-oskrba z električno energijo, plinom in paro) kaže, da se cene proizvodov predelovalnih dejavnosti še povečujejo (+1,2 % v novembru; +7,9 % v prvih 11 mesecih) in se verjetno zaradi narave zamika med nakupi surovin in proizvodnjo še bodo. Ob tem je prisoten še zamik glede na končno prodajno ceno, ki jo občutijo potrošniki, vseeno pa sprememba ni 1:1, ker končno ceno sestavljajo še marže prodajnih kanalov in DDV. V novembru je izstopal dvig uvoznih cen živil (+2,4 % mesečno; +11,7 ...

V novembru 2021 je Slovenija izvozila po prvih ocenah za 3,7 mrd EUR blaga, kar je bilo skoraj za četrtino več kot v istem mesecu lani. V 11-ih mesecih leta je bila rast 19-odstotna (relativna rast je bila ista v države EU kot v drugi države), vendar je bil seveda nominalni prirast izvoza na trgu EU korespondenčno precej višji. Še v jesenski napovedi so pri Analitiki GZS ocenjevali, da bo rast izvoza v 2021 12-odstotna.Novembra je bilo uvoženega za 4,17 mrd EUR blaga oz. 26 % več. Rast uvoza blaga je znašala 30 % v prvih 11-ih mesecih. Iz držav EU smo uvozili za 24 % več, iz držav nečlanic pa za 42 %, k čemer je prispevala tudi visoka rast cen surovin in energentov. Tako pri rasti uvoza in izvoza moramo opozoriti na rast prometa z blagom, ki ni izdelan v Sloveniji (cestna vozila, del električne energije) in vpliva višjih cen surovin in energentov na rast.[Vir: Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 1. do 7. januarja 2022]