V svoji zimski napovedi je ECFIN nekoliko dvignil oceno pretekle gospodarske rasti (iz 5 na 5,3 %) ter točno za to razliko tudi znižal oceno rasti EU-27 za 2022 (iz 4,3 na 4,0 %), kar ni nič drugega kot aritmetična operacija. Za leto 2023 so oceno rasti dvignili z 2,5 na 2,8 %. Podobno je bilo narejeno za Slovenijo (s 6,4 % v 2021 na 6,9 % in s 4,2 % na 3,8 % v 2022). Za leto 2022 so pomembno izboljšali oceno rasti BDP za Irsko (5,5 %, prej 5,1 %), Portugalsko (5,5 %, prej 5,3 %) in Finsko (3,0 % prej 2,8 %). Pri drugih državah so bili pozitivnivpopravki manjši. Pri oceni gibanja potrošniških cen (HICP metodologija) je ECFIN ubral drugo smer. Oceno povprečne inflacije v območju evra so dvignili z 2,2 % na 3,5 % za leto 2022 in z 1,4 % na 1,7 %. Pri tem so upoštevali kot izhodišče pri nafti futurse pogodbe za dobavo v prihodnjih mesecih (84 USD za sodček v 2022 in 77 USD v 2023). Priznali so tudi, da je nejasno, kdaj se v državah članicah zgodi prehod iz veleprodajnih v maloprodajne cene, še posebej v sektorju električne energije, plina in toplotne energije. Na GZS so dvignili oceno povprečne rasti cen za Slovenijo za leto 2022 s 3,5 % (december 2022) na 4,5 %, kar je velik popravek in odraža naša pričakovanj o visokih cenah nafte, drugih surovin in električne energije in plina. Ocena EK je za Slovenijo pri 3,7 %. Prav tako pričakujejo, da se bodo v prihodnjih mesecih v določeni meri prenesle te višje cene tudi v končno blago in storitve, in sicer v večji meri kot v preteklem letu. Dodatno bo k temu prispevala tudi rast plač zaradi situacije na trgu dela. Dodaten potencial višji rasti cen daje tudi dohodninska reforma in dvig plač v javnem sektorju. V primeru scenarija zmernega padca cen energentov in odsotnosti sprejema pomembne zakonodaje bo rast cen v letu 2022 v povprečju vseeno znašala vsaj 3 %. Zgornja ocena Analitike GZS (visoke cene energentov in sprejem dodatnih fiskalnih ukrepov) je 5,5 %. [Vir: Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 5. do 11. februarja 2022]