Programi Evropskega sveta za inovacije (EIC) so namenjeni podpori disruptivnih inovacij oz. inovacijskih projektov z namenom zagotovitve ustreznih oblik financiranja in podpornih storitev za učinkovito pretvorbo teh inovacij v tržne produkte. Usmerjen je v zelo tvegane projekte, ki na trgu zato ne morejo pridobiti drugih oblik financiranja, izkazujejo po velik potencial za uspeh na globalnem nivoju.EIC Iskalec (Pathfinder) >>> Razpis je odprt od 1. marca 2022, rok za prijave je 4. maj 2022 (17:00).Namenjen je financiranju zgodnjih stopenj razvoja (TRL 1-4) novih »prebojnih« tehnologij in rešitev, ki imajo potencial postavljanja novih standardov in oblikovanja novih trgov. Za oblikovanje projektne prijave mora biti vzpostavljen konzorcij najmanj treh partnerjev iz treh različnih držav, ki so lahko tako institucije znanja kot gospodarski subjekti.EIC Prehod (Transition) >>> Razpis je odprt od 1. marca 2022, rok za prijave je 4. maj 2022 (17:00) oziroma 28. septembra 2022 (17:00).Zasnovan je kot vmesna stopnja med EIC Iskalcem in EIC Pospeševalcem. Podpora je namenjana stopnjam razvoja TRL 4-6, prijavijo pa se lahko posamezni prijavitelji ali manjši konzorciji (do 5 članov). Sofinanciranje je predvideno v obliki nepovratnih sredstev.Tokratni ...

Državni zbor Republike Slovenije je 28. februarja 2022 sprejel Zakon o spodbujanju digitalne vključenosti (ZSDV). Ukrepi za spodbujanje digitalne vključenosti so usmerjeni v ciljne skupine prebivalstva (otroci, dijaki, študentje, starejši od 55 let, upokojenci, invalidi). Med ukrepe za spodbujanje sodijo subvencije za dvig digitalnih kompetenc, sooblikovanje politik resornih ministrstev, podpora ali izvedba izobraževalnih in promocijskih kampanj ter digitalni bon za nakup računalniške opreme ali udeležbo v izobraževalnih programih za pridobitev digitalnih kompetenc. Bon se bo glasil na upravičenca in se bo lahko unovčil od 15. junija 2022 do 30. novembra 2022.

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je za svoje člane oblikovala enotno informacijsko spletno mesto Poslovni izzivi v Rusiji, Ukrajini in Belorusiji,  kjer tekoče objavljajo ključne informacije in povezave, ki lahko olajšajo soočanje s poslovnimi izzivi na ruskem, ukrajinskem in beloruskem trgu. Nudi tako pregled nad aktualnimi razmerami v Rusiji, Ukrajini in Belorusiji kot tudi nad sprejetimi in napovedanimi sankcijami proti Rusiji in Belorusiji.Vsebine so dostopne samo članom GZS oziroma registriranim uporabnikom.Za člane GZS je pripravljena tudi anketa (http://gzs.1ka.si/a/00190242) o ugotavljanju trenutne in pričakovane poslovne škode pri poslovanju v Rusiji, Ukrajini in Belorusiji Namen zbiranja podatkov je ugotovitev realnih okoliščin in obsega poslovne škode zaradi oblikovanja predlogov za omilitev posledic poslovne škode na omenjenih in z njimi povezanih trgih.

Banka Slovenije je v Pregledu makroekonomskih gibanj izpostavila, da se gospodarska rast v Sloveniji v zmanjšani meri nadaljuje tudi v 1. četrtletju leta 2022 (0,8-odstotna četrtletna rast naj bi bila po podatkih na dan 2. marca 2022; v zadnjem četrtletju 2021 je sicer znašala 5,4 %), vendar ta ocena še ni upoštevala tveganj, ki izhajajo iz trenutnih geopolitičnih razmer. Povsem enako kot Analitika GZS ugotavljajo, da »bo moč konjunkture v nadaljevanju leta v precejšnji meri odvisna od posledic vojne v Ukrajini, vključno s sankcijami. Neposredna izpostavljenost slovenskega gospodarstva do Rusije in Ukrajine je razmeroma majhna, opaznejše so lahko posredne posledice prek višjih cen energentov in surovin, upada tujega povpraševanja, finančnega stresa in padca zaupanja. Prav tako je morebitne učinke mogoče pričakovati iz nadaljnjih izpadov v oskrbovalnih verigah, kar bi ob že obstoječih težavah povzročilo dodatne negativne vplive na proizvodnjo.« Hitrost umika iz nestandardnih ukrepov in dviga ključnih obrestnih mer ECB bo po mnenju tržnih udeležencev odvisna od moči in dolžine vpliva zaostrenih geopolitičnih razmer na inflacijo in gospodarsko rast. Tržni udeleženci ne pričakujejo zaustavitve izhoda iz nestandardnih ukrepov denarne ...

Povprečne cene zemeljskega plina za gospodinjske odjemalce so bile v četrtem četrtletju 2021 v primerjavi s tretjim četrtletjem 2021 višje za 2 %, za poslovne pa za 47 %. Slovenski poslovni odjemalci so plačevali za 2 % višjo ceno od povprečja cen v EU-27 (skupina letne porabe 10.000–100.000 GJ). Povprečna cena električne energije za gospodinjske odjemalce je v Sloveniji v četrtem četrtletju 2021 znašala 0,158 EUR/kWh, kar je bilo za 9 % manj kot v tretjem četrtletju. Za poslovne odjemalce (brez DDV) je znašala 0,107 EUR/kWh, kar je bilo za 11 % več kot v tretjem četrtletju. Pri skupini letne porabe 500–2.000 MWh je bila cena električne energije 72 % povprečja cene EU-27. [Vir: Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 26. februarja do 4. marca 2022]

4. marca 2022 je Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo objavilo štiri javne razpise v skupni vrednosti dobrih 55 milijonov evrov - dva v sodelovanju s Slovenskim podjetniškim skladom. Glavnina sredstev je namenjena spodbujanju začetnih investicij, in sicer iz naslova Načrta za okrevanje in odpornost. Za večje investicije za povečanja produktivnosti na obmejnih problemskih območjih je namenjenih 30 milijonov evrov, za spodbujanje začetnih investicij na manj razvitih območjih pa 20 milijonov evrov. Trije milijoni evrov so namenjeni projektom raziskovalne-razvojne narave, dobra dva milijona evrov pa mladim inovativnim podjetjem s potencialom rasti. Namen Javnega razpisa za sofinanciranje večjih začetnih investicij v podporo investicijam za večjo produktivnost, konkurenčnost, odpornost in dekarbonizacijo gospodarstva na obmejnih problemskih območjih je spodbujanje investicij z višjo dodano vrednostjo, povečanje deleža trajnostno naravnanih investicij, ki imajo v strukturi stroškov zelene in digitalne rešitve in izboljšujejo konkurenčni položaj podjetij ter zmanjševanje razvojnih razlik obmejnih problemskih območij v primerjavi s preostalimi območji v Sloveniji. Razpisana vrednost je 30 milijonov evrov. Višina sofinanciranja sledi novi karti regionalne državne pomoči za obdobje 2022–2027, po kateri se delež sofinanciranja lahko giblje med ...

1. marca 2022 je bila za komitente nekdanje slovenske Sberbank banke sprejeta rešitev, ki vsem komitentom od 2. marca 2022 dalje ponovno omogoča nemoteno poslovanje in razpolaganje s sredstvi. Banko namreč prevzema Nova ljubljanska banka, ki se je odločila za nakup slovenske Sberbank banke. Podrobnejše informacije na spletni strani Banke Slovenije >>>

Slovenski BDP je prvič presegel 52 mrd EUR in je bil realno za 3,5 % višji kot v letu 2019. BDP na prebivalca se je približal 25 tisoč EUR, kar je prilagojeno za kupno moč desetino manj kot v EU-27. Po aktualnih podatkih na Eurostatu je bila slovenska rast druga najvišja v Evropski uniji, za Hrvaško, čigar gospodarstvo se je realno okrepilo za desetino. Rast potrošnje gospodinjstev je brez primera v zgodovini.Prva ocena gospodarske rasti v Sloveniji za leto 2021 je bila prijetno presenečenje, saj je bila na zgornjem delu pričakovanj največjih optimistov. Srednja ocena po konsenzu neodvisnih analitikov je še decembra znašala 6,7 %, kar je bila tudi zadnja ocena Analitike GZS. Ocenjujejo pa, da bodo kasnejše revizije podatkov lahko vplivale na nekoliko nižjo rast, predvsem zaradi revizij na področju deflatorja in potrošnje gospodinjstev. Izključujejo pa možnost, da bi bila kasnejša revizija višja od 1 odstotne točke, kar pomeni, da je realna rast v letu 2021 med 7 in 8 % , kar je še vedno izjemno visoko in nad pričakovanji.Presenetila je skoraj vsaka postavka pri glavnih komponentah ...

Na GZS se je 28. februarja 2022 poleg že oblikovane skupine podjetij za Ukrajino, Rusijo in Belorusijo oblikovala tudi specializirana interna delovna skupina, ki si bo prizadevala v največji možni meri pomagati slovenskim podjetjem, članom, najti odgovore na trenutno najbolj pereča poslovna vprašanja ter poiskati nove poslovne priložnosti na drugih tržiščih.Številna slovenska podjetja, ki so tesno vpeta v poslovne odnose z obema državama, z veliko zaskrbljenostjo opazujejo vojno med Ukrajino in Rusijo. Ob nepredstavljivih človeških tragedijah in nevarnostjo za življenja opozarjajo na nepredvidljive – posredne in neposredne - posledice tako vojne kot uvedenih sankcij na poslovanje.»Tudi na GZS z zaskrbljenostjo in grozo spremljamo dogajanje v Ukrajini in najostreje obsojamo rusko vojaško agresijo na sosednjo, suvereno državo. Zato sprejemamo in podpiramo vse sankcije, ki jih je in jih še bo uvedla Evropska unija proti Rusiji«, poudarja generalni direktor GZS mag. Aleš Cantarutti in dodaja, da bo GZS v teh razmerah skušala svojim članom čim bolj pomagati.Zbornica je tako v stalnih stikih s podjetji, ki imajo težave z dobavami in plačili v obe smeri, ki so jim tovornjaki obtičali na ukrajinskem ...

 Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) članom GZS, katerih komercialne pogodbe s tujimi poslovnimi partnerji vsebujejo klavzulo, da se višja sila dokazuje s potrdilom Gospodarske zbornice Slovenije oz. lokalne zbornice po sedežu podjetja, izdaja potrdilo, da je bilo dne 24. februarja 2022  z predsedniškim odlokom št. 64/2022 razglašeno vojno stanje v Ukrajini, ter da je Evropska Komisija objavila v Uradnem listu Evropske Unije omejevalne ukrepe v zvezi z ukrepi, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in  neodvisnost  Ukrajine s strani Ruske federacije. Slovenijo kot  polnopravno članico Evropske unije, v celoti zavezujejo sprejeti ukrepi Evropske Komisije. Potrdilo se članu GZS izda na podlagi prejete popolne vloge, ki jo predloži zakoniti zastopnik podjetja in vsebuje naslednje podatke oz. dokazila: podatki podjetja, člana GZS – naziv, naslov, matična in davčna številka, zakoniti zastopnik, splošni opis okoliščin, zaradi katerih prosi za izdajo potrdila, ki naj vsebuje tudi navedbo podatkov o poslovnem partnerju in navedbo podatkov o pogodbi s poslovnim partnerjem (datum in kraj sklenitve pogodbe ter čas veljavnosti pogodbe), dokaz, ki potrjuje, da je bila pogodbenemu partnerju notificirana-sporočena ...

Zaradi vojaške agresije nad Ukrajino so bile na ravni EU dogovorjene stroge sankcije proti Rusiji. Njihov pomembni del je usmerjen na finančni sektor, s poudarkom na podjetjih in finančnih inštitucijah z ruskim lastništvom. Posledično se banke z ruskim lastništvom v Evropi soočajo z zmanjšanim zaupanjem. Na ravni Evropske centralne banke in Enotnega odbora za reševanje je bila včeraj sprejeta odločitev, da bančna skupina Sberbank Europe AG, ki ima hčerinsko družbo tudi v Sloveniji, prekine s poslovanjem. Hkrati pa je bil sprejet tudi kratkotrajni moratorij na to odločitev, v katerem bomo za slovensko hčerinsko družbo sprejeli hitro in konstruktivno rešitev. Slovenska podružnica Sberbank je na spletni strani 28. februarja objavila, da so "v luči zadnjih geopolitičnih dogodkov" v banki v zelo kratkem času zabeležili znaten odliv sredstev strank. "Z namenom zaščite interesov strank in zaposlenih pred morebitnimi dodatnimi učinki obstoječih in novih sankcij v Sberbanki v sodelovanju z Banko Slovenije pripravljajo možne rešitve. Kot so navedli v Sberbanki te v tem trenutku vključuje nekatere precej drastične ukrepe«. Kot so pojasnili, bodo danes in jutri poslovalnice zaprte, dvigi in plačila s plačilnimi karticami strank pa ...

JEC World je globalni sejem kompozitnih materialov in njihove uporabe, ki poteka v Parizu. Gre za vodilni dogodek v industriji, ki gosti vse glavne akterje v duhu inovativnosti, poslovanja in mreženja z več sto predstavitvami izdelkov, konferencami, demonstracijami in priložnostmi za mreženje. JEC World vsako leto zbere celotno vrednostno verigo industrije kompozitnih materialov v Parizu, ki združuje vsa večja svetovna podjetja, pa tudi inovativne startupe na področju kompozitov in naprednih materialov, strokovnjake, akademike, znanstvenike in vodje raziskav in razvoja. JEC World je tudi »festival kompozitov«, ki predstavlja , kaj lahko kompoziti ponudijo različnim sektorjem uporabe, od letalstva do pomorstva, od gradbeništva do avtomobilizma. JEC World 2022 bo na voljo tudi na spletu preko platforme JEC World Connect, ki udeležencem ponuja možnost obiska digitalnih stojnic razstavljavcev, medsebojnega klepeta in udeležbe dogodkih s prenosi v živo in ogledi posnetkov. Več o dogodku >>>

Podrobnejše informacije  in gradivo s ključnimi informacijami o objavljenih in napovedanih razpisih  so dostopne na spletni strani MGRT >>>Na spletni strani je dostopen tudi posnetek celotne novinarske konference.28. 2. 2022 je minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek skupaj z generalnimi direktorji ministrstva na novinarski konferenci predstavil javne razpise za razvojne spodbude za slovensko gospodarstvo v letošnjem letu.Gospodarsko ministrstvo je v teh dneh začelo z objavami prvih javnih razpisov za pridobitev nepovratnih sredstev iz Načrta za okrevanje in odpornost ter drugih evropskih in nacionalnih virov, ki se bodo nadaljevale tudi v prihodnjih tednih.Na novinarski konferenci bodo minister in generalni direktorji predstavili priložnosti sofinanciranja projektov podjetij v 2022 s področij turizma, podjetništva in internacionalizacije (vključno z digitalizacijo, raziskavami in razvojem, krožnim gospodarstvom itd.), regionalnega razvoja in lesne industrije. Podali so ključne informacije, ki jih morajo vedeti podjetja in drugi potencialni upravičenci, da se bodo lahko pravočasno in uspešno pripravili na črpanje finančnih sredstev za gospodarstvo v 2022.Poleg ministra Počivalška so na novinarski konferenci sodelovali: Jernej Salecl, Direktorat za internacionalizacijo, podjetništvo in tehnologijo, dr. Robert Drobnič, Direktorat za regionalni razvoj, ...

Eurochambres, zveza evropskih gospodarskih zbornic, katerega član je tudi Gospodarska zbornica Slovenije, najostreje obsoja vojaško agresijo proti Ukrajini. Ta je resna grožnja tudi širši evropski in globalni varnosti in stabilnosti. Eurochambres združuje 45 nacionalnih gospodarskih zbornic, tudi v Ukrajini in Rusiji. Prepričani so, da trgovina povezuje ljudi, da premaguje politične in kulturne ovire, povečuje blaginjo in krepi varnost. Toda trgovina temelji na mednarodnem redu, ki temelji na pravilih, ki ga ruska dejanja nevarno spodkopavajo.Celotna izjava Eurochambres o ukrajinski krizi je dostopna na povezavi >>>

Na srečanju Posvetovalne skupine za krizno situacijo v Ukrajini, Rusiji in Belorusiji, ki bo od 25. 2. 2022 delovala v okviru Gospodarske zbornice Slovenije, so se zbrali predstavniki slovenskih podjetij, ki so intenzivno vpeta v poslovanje z Ukrajino, Rusijo in tudi Belorusijo. Iizoblikovali so že tudi konkretne predloge, najpomembnejši se nanašajo na pridružitev državam, ki nasprotujejo ukinitvi SWIFT-a, zavarovanje terjatev za projekte, ki so že v teku ter oblikovanje tima v okviru Centra za mednarodno poslovanje pri GZS, ki se bo odzival na vprašanja posameznih podjetij.Po sestanku so pred novinarje stopili Tibor Šimonka, predsednik GZS, Janez Škrabec, direktor podjetja Riko, Robert Kuzmič, glavni direktor podjetja Iskratel in mag. Aleš Cantarutti, generalni direktor GZS. Posvetovalna skupina bo imela v prihodnjem obdobju pomembno vlogo pri oblikovanju stališč in predlogov ukrepov za Vlado in diplomacijo, podjetja pa bodo v njenih okvirih izmenjevala informacije in dobre prakse. Sestanka posvetovalne skupine se je udeležilo petnajst predstavnikov ključnih podjetij, ki so poslovno močno usmerjena na trge Ukrajine, Rusije in Belorusije. Pozdravili so pobudo za oblikovanje navedene skupine pri GZS in izpostavili aktualne izzive in ...

V ponedeljek, 28. 2. 2022 ob 10. uri, bo minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek, skupaj z generalnimi direktorji ministrstva na novinarski konferenci predstavil javne razpise za razvojne spodbude za slovensko gospodarstvo v letošnjem letu.Gospodarsko ministrstvo v teh dneh začenja z objavami prvih javnih razpisov za pridobitev nepovratnih sredstev iz Načrta za okrevanje in odpornost ter drugih evropskih in nacionalnih virov. Objave javnih razpisov bodo sledile tudi v prihodnjih tednih. Na novinarski konferenci bodo minister in generalni direktorji predstavili priložnosti sofinanciranja projektov podjetij v 2022 s področij turizma, podjetništva in internacionalizacije (vključno z digitalizacijo, raziskavami in razvojem, krožnim gospodarstvom itd.), regionalnega razvoja in lesne industrije. Podali bodo ključne informacije, ki jih morajo vedeti podjetja in drugi potencialni upravičenci, da se bodo lahko pravočasno in uspešno pripravili na črpanje finančnih sredstev za gospodarstvo v 2022.Novinarsko konferenco bodo prenašali preko on-line vladnega sistema za novinarske konference => https://www.gov.si/neposredni-prenos/ Po novinarski konferenci bo gradivo z vsemi ključnimi informacijami o objavljenih in napovedanih razpisih objavljeno na spletnem mestu: TUKAJPoleg ministra bodo na novinarski konferenci sodelovali:- gen. direktor Direktorata za internacionalizacijo, ...

Vabimo vas na spletno konferenco Kako povečati učinkovitost storitev & trende izvoza storitev pri naprednih proizvajalcih (How to Boost Service Performance & Service Export Trends in AMs), ki bo potekala 8. 3. 2022 med 9. in 16. uro.Konferenco pripravlja partnerski konzorcij ProsperAMnet in bo organizirana v okviru projekta Interreg Central Europe ProsperAMnet - Progressing Service Performance and Export Results of Advanced Manufacturers Networks, organizira pa jo Gospodarska zbornica Slovenije.V globaliziranem svetu se napredne proizvodnje soočajo z vedno več konkurence. Dodajanje industrijskih storitev v paleto izdelkov je ključni dejavnik za povečanje vrednosti podjetja in globalno konkurenčnost. Pot za proizvajalce, ki ponujajo dodatne storitve, na primer vzdrževanje, se imenuje storitvizacija in zahteva velike spremembe znotraj podjetja, zlasti pri izvozu storitev. V prvem delu konference bodo udeleženci imeli priložnost prisluhniti izbranim govorcem iz vse Evrope, ki bodo predstavili svoje izkušnje na področju storivizacije, oblikovanja storitev in prihodnosti storitev. V drugem delu bomo udeležence razdelili v dve manjši delovni skupini glede na področje dela.Predstavniki podjetij in poslovno-podpornih organizacij (BSO) se bodo bolje seznanili z orodji za podporo naprednih proizvodnjam v zvezi z zmogljivostjo ...

Gospodarska klima v Sloveniji se je v februarju 2022 pričakovano izboljšala, predvsem zaradi pretežnega umika omejitev s storitvenih dejavnostih. Na mesečni ravni je bila višja za 1,2 odstotne točke (pričakovali smo dvig za 0,3 točke) in na letni ravni za 10,1 odstotne točke. Pozitivno so na mesečno spremembo vrednosti kazalnika gospodarske klime vplivale višje vrednosti kazalnikov zaupanja med potrošniki (za 0,6 odstotne točke), v storitvenih dejavnostih (za 0,5 odstotne točke) in v predelovalnih dejavnostih (za 0,2 odstotne točke). Vpliv kazalnikov zaupanja v trgovini na drobno in v gradbeništvu je bil negativen, vendar je bil vpliv majhen (vsak za 0,1 odstotne točke).V predelovalnih dejavnostih je bila vrednost kazalnika nespremenjena glede na januar (+5 po originalnih podatkih), od dolgoletnega povprečja pa je bila višja za 10 odstotnih točk. Izboljšala sta se kazalnika pričakovane proizvodnje in zaloge (vsak za 3 odstotne točke), medtem ko se je kazalnik skupnih naročil znižal, in sicer za 4 odstotne točke. Med SKD dejavnostmi je bila po originalnih podatkih (desezonirani niso na voljo) rast kazalnika zaupanja na mesečni ravni najvišja v proizvodnji usnja (+16), živil (+15), pohištva ...

»Vojaško agresijo Ruske federacije na neodvisno državo Ukrajino bo močno občutilo tudi evropsko gospodarstvo. Za slovensko gospodarstvo to pomeni, da se bo soočalo s posledicami kriznega dogajanja na dveh njegovih zelo pomembnih trgih. Poslovanje z Rusijo in Ukrajino bo po današnji invaziji in pričakovanem odzivu Zahoda še težje. Gospodarska zbornica Slovenije si bo tudi v tej krizni situaciji prizadevala za podporo pri iskanju odgovorov na izzive,« poudarja generalni direktor GZS mag. Aleš Cantarutti.V komentarju aktualnih razmer je generalni direktor GZS mag. Cantarutti izpostavil:Rusija je za evropsko gospodarstvo zelo pomembna gospodarska partnerica ne le zaradi (pre)velike odvisnosti od ruskih energentov, ampak tudi zaradi tradicionalne tesne povezanosti evropskih in ruskih podjetij, številnih skupnih projektov, ter nenazadnje več kot 140-milijonskega trga. Po drugi strani je Ukrajina (po površini druga največja evropska država) več kot le gospodarska partnerica EU, saj si zadnja leta močno prizadeva za tesnejše povezovanje z EU na vseh področjih. Osnova za vzpostavljen režim preferencialne trgovine med Ukrajino in državami članicami EU je Sporazumu o pridružitvi iz leta 2014. Leta 2017 so v veljavo stopili tudi začasni trgovinski ukrepi, ki ...

Državni zbor RS je 22. 2. 2022 potrdil predlog Zakona o ukrepih za omilitev posledic dviga cen energentov v gospodarstvu in kmetijstvu. Ocenjena višina pomoči gospodarskim subjektom pri odpravi škode zaradi dviga cen energentov je cca 70 mio EUR; pomoč naj bi bila dodeljena okoli 45.500  upravičencem. Upravičenci: pravne ali fizične osebe, ki so bile v Sloveniji registrirane do 1. decembra 2021 in ki jim bodo stroški energije narasli za več kot 40 odstotkov. Izjavo, na podlagi katere bodo prejeli pomoč, bodo morali upravičenci predložiti do 15. aprila 3022 na FURS. Pomoč v enkratnem znesku bo predvidoma izplačana do 5. maja 2022.

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) je v sodelovanju z Javno agencijo Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije (SPIRIT) 18. 2. 2022 v Uradnem listu objavilo prvi javni razpis iz Načrta za okrevanje in odpornost - Javni razpis Spodbude za raziskovalno razvojne projekte NOO (JR RRI NOO). Namen javnega razpisa je spodbujanje raziskovalno razvojnih dejavnosti v konzorcijih podjetij v okviru raziskovalno razvojnih projektov na področju zelenega prehoda za razvoj novih ali izboljšanih izdelkov, procesov ali storitev. Podprti bodo projekti, usmerjeni na področje prehoda na krožno gospodarstvo, vključno s preprečevanjem in nadzorovanjem onesnaženja in na področje blažitve podnebnih sprememb, ki se nanašajo na razvoj novih ali izboljšanih izdelkov, procesov ali storitev z visoko dodano vrednostjo in s tržnim potencialom, kar posledično veča konkurenčnost sodelujočih podjetij. Okvirna višina nepovratnih sredstev, ki je na razpolago za sofinanciranje upravičenih stroškov, je 45.000.000 EUR. V primeru izpolnjevanja pogojev lahko za pridobitev sredstev iz naslova tega razpisa kandidira tudi vaše podjetje. Pridobite lahko med 50.000 EUR in 300.000 EUR nepovratnih sredstev. Delež sofinanciranja upravičenih stroškov za posamezno podjetje v konzorciju je različen ...

CERN, ESA, CTA, ITER, FAIR, … se uvrščajo med velike znanstveno-raziskovalne institucije, ki upravljajo z več milijardami evrov sredstev. Namenjajo jih tako financiranju vsakodnevnega poslovanja kot tudi investicijskih projektov, povezanih z inovacijami. To pomeni, da vključujejo dobavitelje različnih izdelkov, od pisarniškega papirja do materialov ter visokotehnoloških komponent in produktov in storitev za upravljanje. Ti centri se po svojem namenu in vsebini razlikujejo med seboj, mehanizmi za vzpostavitev sodelovanja pa dokaj so si podobni.Sodelovanje z »BigScience« centri pospešuje razvoj v podjetjih in pomeni pomembno referenco za druge potencialne stranke. Spodbuja medpodjetniško povezovanje znotraj državnih meja ter omogoča sodelovanje s tujimi partnerji.Na webinarju bodo predstavljene glavne razlike in načini pristopa oz. prijave na razpise tistih institucij, v katere je slovenskim podjetjem omogočen vstop. Poudarek bo na sodelovanju s CERN (Evropska organizacija za jedrske raziskave in največji laboratorij za fiziko delcev), s katerim ima izkušnje veliko slovenskih podjetij, hkrati pa predstavlja potencial za podjetja iz širokega nabora industrij.Dogodek soorganizirata Gospodarska zbornica Slovenije in Javna agencija SPIRIT Slovenija.

Evropska komisija je 8. februarja 2022 predlagala evropski zakon o čipih (EU Chips Act). Namen predloga je mobilizirati več kot 43 milijard EUR javnih in zasebnih naložb, da bi podjetjem pomagali preprečiti, se pripraviti in predvideti prihodnje motnje dobavne verige polprevodnikov.V pomoč Komisiji pri zagotavljanju te podpore je pripravljena posebna Evropska raziskava o čipih, ki naj bi pomagala oblikovati in usmerjati finančno in nefinančno podporo z namenom, da se sliši glasove nacionalnih industrij in zagotovi, da bodo njihove potrebe ustrezno obravnavane.Cilj Evropske raziskave o čipih je zbrati informacije o trenutnem in prihodnjem povpraševanju po silicijevih rezinah in čipih ter o drugih potrebah industrije. Odgovori na raziskavo bodo evropskim oblikovalcem politik pomagali opredeliti konkretne usmeritve in ukrepe, zaveze in naložbe, potrebne na regionalni, nacionalni in evropski ravni.Evropska raziskava o čipih je dostopna na: https://ec.europa.eu/eusurvey/runner/EuropeanChipsSurvey.Rok za odgovarjanje na vprašalnik se izteče 20. marca 2022.Vsi zbrani podatki bodo strogo zaupni in ne bodo posredovani tretjim osebam.Več informacij o evropskem zakonu o čipih:- European Commission publishes stakeholder survey on European chip demand- European Commission Proposes Chips Act - State of the Union ...

Skupna vrednost industrijske proizvodnje je bila peti mesec zapored višja, in sicer je bila v decembru 2021 za 1,1 % višja kot v mesecu pred tem. V predelovalnih dejavnostih in rudarstvu je bila višja (za 1,1 % oz. za 16,0 %), v dejavnosti oskrbe z električno energijo, plinom in paro pa nižja, predvsem zaradi slabše hidrologije (za 2,4 %). Rast je presenetila, še posebej po krepki rasti v novembru (+2,8 % glede na oktober) in glede na običajne razmere v tem mesecu v zadnjih nekaj letih. Pričakovali smo namreč zmeren, 0,3-odstotni padec. V primerjavi z industrijsko proizvodnjo v decembru 2020 je bila skupna vrednost industrijske proizvodnje višja za 11,9 %, v primerjavi s proizvodnjo v decembru 2019 pa za 10,3 %. Kljub rasti proizvodnje v predelovalnih dejavnostih (+1,1 % glede na november) se je prihodek od prodaje v decembru skrčil za 0,5 %, kar povezujemo z oblikovanjem zalog gotovih izdelkov. Na letni ravni je bil decembra prihodek višji za 15,1 % (v celem letu za 15,4 %), kar pomeni, da je presegal rast proizvodnje za 3,1 odstotne točke. Tolikšna je bila ...

V svoji zimski napovedi je ECFIN nekoliko dvignil oceno pretekle gospodarske rasti (iz 5 na 5,3 %) ter točno za to razliko tudi znižal oceno rasti EU-27 za 2022 (iz 4,3 na 4,0 %), kar ni nič drugega kot aritmetična operacija. Za leto 2023 so oceno rasti dvignili z 2,5 na 2,8 %. Podobno je bilo narejeno za Slovenijo (s 6,4 % v 2021 na 6,9 % in s 4,2 % na 3,8 % v 2022). Za leto 2022 so pomembno izboljšali oceno rasti BDP za Irsko (5,5 %, prej 5,1 %), Portugalsko (5,5 %, prej 5,3 %) in Finsko (3,0 % prej 2,8 %). Pri drugih državah so bili pozitivnivpopravki manjši. Pri oceni gibanja potrošniških cen (HICP metodologija) je ECFIN ubral drugo smer. Oceno povprečne inflacije v območju evra so dvignili z 2,2 % na 3,5 % za leto 2022 in z 1,4 % na 1,7 %. Pri tem so upoštevali kot izhodišče pri nafti futurse pogodbe za dobavo v prihodnjih mesecih (84 USD za sodček v 2022 in 77 USD v 2023). Priznali so tudi, da je nejasno, ...

Sofinanciranje projektov za spodbujanje podjetniških RRI vlaganj na lestvici TRL (6-8) Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) / Javna agencija SPIRIT Slovenija Razpis za: Razvoj novih ali izboljšanje proizvodov, procesov ali storitev z visoko dodano vrednostjo in visokim potencialom komercializacije Vrednost: 45 mio EUR Prijavitelj: MSP in velika podjetja in konzorcij podjetij in RO Višina subvencije: do 500.000 EUR na projekt Načrtovani čas objave: prvi kvartal 2022 Sofinanciranje investicij v RRI demonstracijske in pilotne projekte TRL (6-8) Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) / SPIRIT Razpis za: Preizkusi in testiranja rešitev v realnem okolju (za bkomercializacija rešitve) Vrednost: 30 mio EUR Prijavitelij: Konzorcij podjetij in raziskovalnih organizacij Višina subvencije: 1 mio EUR na projekt/konzorcij Načrtovani čas objava: v 2022 Sofinanciranje raziskovalno-inovacijskih projektov v podporo zelenemu prehodu in digitalizaciji TRL (3-6) Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) / ARRS Razpis za: Dolgoročnejši veliki raziskovalno-inovacijski sodelovalni programi Vrednost: 20 mio EUR Prijavitelj: Konzorciji JRO in podjetij Višina subvencije: do 5 mio EUR na projekt/program Digitalna transformacija Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) Razpis za: Digitalna preobrazba podjetij (velika podjetja) Več informacij >>>

Januarja 2022 se je rast cene v območju evra (HICP metodologija) presenetljivo še povečala (srednja ocena na Reutersu: +4,4 % glede na januar 2021), in sicer za 5,1 % (decembra so bile cene medletno višje za 5,0 %). Napoved Analitike GZS je bila med 41 institucijami med najbolj natančnimi (5,2 %), kljub temu, da je bila najvišja. Tako velik faktor napake osrednja ocena ni beležila že dolgo (institucije so napovedi oddale do 26. januarja 2022), kar je posledica precejšnjih razlik v modelih prenosa cen surovin in energentov na končne cene blaga in storitev. Januarja 2022 je bila medletna rast cen najvišja v Litvi (+12,2 %), Estoniji (+11,7 %), na Slovaškem (+8,5 %) in v Belgiji (+8,5 %). Glede na predhodni mesec (december 2021) so bile cene višje za 0,3 %. Cene energentov (predvsem električne energije, zemeljskega plina, tudi nafte) so bile višje za 6 %, medtem ko so se cene industrijskih proizvodov celo presenetljivo znižale (za 2 %). Razlog za padec teh cen v tem trenutku ni jasen (podrobni podatki niso na voljo).

Razpis bo predvidoma objavljen v začetku leta, kot tak pa bo na voljo bo na voljo velikim podjetjem, ki se bodo lahko prijavila v sodelovanju s srednje velikimi in malimi podjetji. V tem smislu se bodo lahko prijavili konzorciji podjetij, ki bodo skupaj izvedli digitalno preobrazbo svojega delovanja. Razpis bo vreden 44 milijonov evrov. O objavi razpisa vas bomo obvestili. Po objavi razpisa bo Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) za zainteresirana podjetja pripravila informativni dan. DIGITALNA TRANSFORMACIJA VELIKIH PODJETIJ višina razpisanih sredstev 44 mio eur Upravičenci:  Velika in večja srednje velika podjetja  Namen: Digitalizacija večjih podjetij, ki bodo v konzorcijih z malimi inovativnimi ali start-up in scale-up podjetji in/ali podpornimi okolji izvedla stopenjsko ali celovito digitalno transformacijo.  Upravičeni stroški: stroški priprave digitalne strategije, stroški nakupa opreme, stroški razvoja in implementacije, pavšalni stroški ...

Pred obravnavo predloga Zakona o varstvu okolja (ZVO-2) v Državnem zboru je Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) poslanske skupine pozvala, da upoštevajo argumente gospodarstva in ohranijo možnost kritja posrednih stroškov emisij toplogrednih plinov iz sredstev podnebnega sklada tudi v ZVO-2. To nenazadnje vzpostavlja pogoje za prehod v brezogljično družbo in daje podlage za strateško politiko zmanjševanja emisij CO2 v Sloveniji. V nasprotnem primeru preti nevarnost, da v luči populistično zavite skrbi za zdravo okolje slovenski energetsko intenzivni industriji onemogočimo postopni prehod v digitalno in zeleno tehnologijo, hkrati pa na globalni ravni omogočimo selitev virov CO2 iz EU v druge, okoljsko manj ozaveščene države in uvoz ogljično bolj intenzivnih izdelkov. Ob tem pa GZS še izpostavlja, da predlog ZVO-2 na novo ureja področji proizvajalčeve razširjene odgovornosti in pridobivanja okoljevarstvenih dovoljenj, ki bistveno vplivata na delovanje številnih gospodarskih subjektov na slovenskem trgu. Na teh dveh področjih je GZS že pripravila predloge izboljšav na predlog zakona.Evropa je prepoznala, da mora prehod industrije v ogljično nevtralnost potekati ob višanju njene produktivnosti in stroškovne učinkovitosti. Za Slovenijo je ob nadpovprečnem deležu industrije (še zlasti energetsko ...

Evropska komisija je v okviru programa Obzorje Evropa objavila razpis za dodelitev sredstev ERC za že uveljavljene raziskovalce za leto 2022. V okviru razpisa lahko raziskovalci pridobijo sredstva v višini do 2 500 000 EUR za obdobje petih let. Subvencije ERC Advanced Grant so namenjene odličnim raziskovalcem in raziskovalkam na stopnji kariere, ko so že postali znanstveni vodje s prepoznavnimi raziskovalnimi dosežki. Rok prijave: 28. 4. 2022. Več informacij >>>

Vlada Republike Slovenije [Vir: portal gov.si] je določila besedilo predloga Zakona o ukrepih za omilitev posledic dviga cen energentov v gospodarstvu in kmetijstvu, s katerim ureja pomoč gospodarstvu in kmetijstvu, zlasti pa energetsko intenzivnim podjetjem, ki so utrpela največjo škodo zaradi povišanja cen energentov. V ta namen zagotavlja 70 milijonov evrov. Vlada bo predlog zakona Državnemu zboru Republike Slovenije poslala v sprejetje po nujnem postopku. Besedilo predloga >>> Upravičenci do pomoči so pravne ali fizične osebe, ki v Sloveniji od 1. decembra 2021 opravljajo gospodarsko dejavnost, imajo vsaj pet zaposlenih in so imele v strukturi poslovnih odhodkov v letu 2019 vsaj 5 % stroškov energije in hkrati vsaj 10.000 evrov stroškov za ta namen. V kolikor te pravne in fizične osebe niso bile v omenjenem poslovnem letu v težavah in jim bodo stroški za energijo v letu 2022 v primerjavi z lanskim letom narasli za več kot 30 %, bodo lahko preko informacijskega sistema Finančne uprave Republike Slovenije zaprosile za državno pomoč. Izjavo bo potrebno predložiti do konca marca, pomoč pa bo izplačana v enkratnem znesku do 20. aprila 2022. Če ...

Sprejeti noveli Zakona o delovnih razmerjih in Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju skrajšujeta obdobje nadomestila za bolezen oziroma poškodbo, ki se izplačuje v breme delodajalca, na 20 dni za posamezno odsotnost z dela, vendar največ za 80 delovnih dni v koledarskem letu. Zakona začneta veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začneta 1. marca 2022.

Gospodarska zbornica Slovenije, Trgovinska zbornica Slovenije, Združenje delodajalcev Slovenije in Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije so preko interesne skupine delodajalcev v Državnem svetu RS dali pobudo Vladi Republike Slovenije, da tudi za gospodarstvo določi izjemo od karantene in samoizolacije na domu po visoko tveganem stiku s covidom-19 pod pogojem, da v obdobju, za katerega bi sicer bila odrejena karantena, vsakodnevno opravi presejalno testiranje s hitrim antigenskim testom ali testom HAG za samotestiranje na delovnem mestu; da skrajša čas trajanja karantene in samoizolacije na pet dni ter zagotovi pomoč za nakup hitrih testov HAG za samotestiranje na SARSCoV-2 za delavce in osebe, ki na kakršnikoli drugi pravni podlagi opravljajo delo pri delodajalcu, ali samostojno opravljajo dejavnost, razširi na vse te osebe, ne glede na to, ali je za njih samotestiranje obvezno po veljavnih predpisih. GZS je v zadnjem obdobju tudi sama že večkrat pozvala odločevalce tako k določitvi izjem od karantene na domu kot skrajšanju karantene in izolacije, pa tudi k pomoči pri nakupu hitrih testov.

Podjetji AquafilSLO d.o.o. in Helios TBLUS d.o.o. sta 27. januarja 2022 prejela certifikat Programa odgovornega ravnanja® (POR, v angleščini »Responsible Care®«). Čestitamo! V POR sodelujejo podjetja kemijske panoge, ki se na prostovoljni osnovi zavežejo k ravnanju po načelih te globalne pobude kemijske industrije. Podjetja se tako zavežejo k zagotavljanju neprestanih izboljšav na področju varstva okolja, varovanja zdravja in varnosti pri delu, kakor tudi za odkrit in korekten odnos do javnosti. Sedaj je v podjetjih, imetnikih certifikata POR, zaposlena približno polovica vseh zaposlenih v kemijski industriji v Sloveniji. Certifikat je letos pridobilo 15 slovenskih podjetij, ki so izpolnila pogoje in s tem pravico do uporabe logotipa POR v letu 2022. V Sloveniji POR deluje od leta 1998, izvaja ga Združenja kemijske industrije (ZKI) pri Gospodarski zbornici Slovenije. Pobuda POR sicer deluje v več kot 60 državah.

Osrednja pozornost seje Strateškega sveta za okolje (SSO) GZS, ki je bila 27. januarja 2022, je bila namenjena predstavitvi in razpravi o predlogu novega Zakona o varstvu okolja (ZVO-2). Predstavitev se je osredotočila predvsem na dve področji, ki jih predlog ZVO-2 ureja na novo, in sicer na področje okoljevarstvenih dovoljenj in proizvajalčeve razširjene odgovornosti. Obe področji bistveno posegata v delovanje številnih gospodarskih družb na slovenskem trgu. Na seji so bili predstavljeni tudi izsledki študije o plastenkah oziroma odpadnih plastenkah na trgu Republike Slovenije.Kot je uvodoma povedala predsednica strateškega sveta, izvršna direktorica GZS Vesna Nahtigal, sta v predlogu ZVO-2 za gospodarstvo pomembni predvsem dve področji, ki jih ta ureja na novo, in sicer okoljevarstvena dovoljenja in proizvajalčeva razširjena odgovornost. Ti dve področji tudi bistveno posegata v delovanje številnih gospodarskih družb na slovenskem trgu, na kar opozarjajo tudi člani GZS. Zaradi sprememb, ki jih uvaja pri pridobivanju okoljevarstvenih dovoljenj, bodo določene rešitve v predlogu ZVO-2 otežile možnost tehnološke prenove gospodarstva, predvsem industrije.Medtem ko si Evropa prizadeva za razogljičenje in ozelenitev industrije ob ohranjanju njene konkurenčnosti in tržnih deležev na svetovnih trgih, ...

Po napovedih pristojnih organov bi bilo lahko zaradi hitrega naraščanja okužb z omikronom v prihodnjem obdobju v karanteni oziroma samoizolaciji tudi do 400.000 oseb. Posledično povečana odsotnost zaposlenih bi lahko v posameznem podjetju povzročila hude težave pri organizaciji delovnega procesa, kar bi lahko privedlo do še večjih motenj v oskrbovalnih verigah in gospodarske škode. Gospodarska zbornica Slovenije, Trgovinska zbornica Slovenije, Združenje delodajalcev Slovenije in Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije so preko interesne skupine delodajalcev v Državnem svetu RS predlagali, da se na Vlado RS vloži pobuda, da ta do konca leta 2022 z možnostjo 6-mesečnega podaljšanja omogoči večji obseg dovoljenega opravljanja začasnega ali občasnega dela upokojencev tako, da bi se omilile omejitve za opravljanje začasnega ali občasnega dela. Pri tem so predlagali, da se dovoljen obseg opravljanja začasnega ali občasnega dela upokojenca, ki je določen v prvem odstavku 27.c člena ZUTD, dvigne s 60 na 90 ur v koledarskem mesecu (pri čemer se ohrani veljavna prepoved prenašanja neizkoriščenih ur v naslednji koledarski mesec), obenem pa da se dovoljen obseg opravljanja začasnega ali občasnega dela, ki je določen v drugem odstavku ...

Ožja skupina državnih sekretarjev je 23. decembra 2021 obravnavala in potrdila osnutek nadgrajene Strategije pametne specializacije. Nova Strategija pametne specializacije je v Sloveniji izpostavila kot cilj zeleni prehod in s tem osredotočila svoj trajnostni značaj (od tod preimenovanje v Slovenian Sustainable Smart Specialisation Strategy oziroma kratica S5) in predstavlja osrednjo podlago za del dodeljevanja sredstev v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj znotraj cilja Pametna Evropa.Osnutek nadgrajene Strategije pametne specializacije je dosegljiv na povezavahhttps://www.eu-skladi.si/sl/dokumenti/kljucni-dokumenti/2021-12-20-osnutek-strategije-pametne-specializacije.docxin  https://evropskasredstva.si/app/uploads/2022/01/2021-12-20-osnutek-Strategije-pametne-specializacije.docx. Dokument bo po enomesečni javni objavi ustrezno nadgrajen z upoštevanjem predlogov in pripomb iz javne objave ter posredovan na Evropsko komisijo. Do zaključka javne obravnave je mogoče predloge, pripombe in ideje posredujejo na elektronski naslov s5.svrk@gov.si. V objavljenem osnutku S5 za javno razpravo so vsebovana prednostna področja, ki so rezultat zaključenega procesa osredotočenja s pomočjo podjetniškega odkrivanja (Entrepreneurial Discovery Process), ki je potekal od julija 2020 do konca leta 2021 in je vključeval dogodke za najširšo zainteresirano javnost. Dodatno in vseskozi odprto - osredotočenje bo potekalo v procesu izvajanja S5 skozi upravljavski sistem, ki vključuje deležniške organizacije (SRIP) na področjih S5.Vir: portal gov.si, ...

Izolacijo je od 24. januarja mogoče skrajšati z dosedanjih 10 na 7 dni, vendar mora oseba, pozitivna na Covid-19, izpolnjevati naslednja pogoja:- 24 ur pred zaključkom izolacije mora biti oseba brez vročine (če jo znižuje z zdravili, pogoj ni izpolnjen) in brez drugih pomembnih težav;- sedmi dan po napotitvi v izolacijo mora pri pooblaščenem izvajalcu opraviti hitri antigenski test, ki izkazuje negativen rezultat (če je rezultat pozitiven, se lahko dnevno testira do desetega dne, po 10. dnevu se izolacija prekine brez opravljanja testa).Oseba, ki je skrajšala izolacijo, se mora v naslednjih treh dneh čim bolj izogibati stikom z drugimi ljudmi, zlasti z ranljivimi osebami, ob hkratnem pravilnem nošenju zaščitne kirurške ali FFP2-maske.[Vir: portal gov.si]

Na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj so v vlogi nacionalnega odbora za produktivnost pripravili tretje Poročilo o produktivnosti. Tudi letošnjo vsebino je, v luči gospodarskega okrevanja, zaznamovala kriza zaradi covida-19. Analize produktivnosti so sicer že vrsto let sestavni del rednih publikacij UMAR, od leta 2019 dalje pa jih objavljamo tudi samostojno v obliki letnega poročila o produktivnosti. Poročilo je dostopno v pdf dokumentu >>>

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) že vse od začetka oktobra 2021 poziva Vlado RS in pristojna ministrstva k takojšnjemu ukrepanju zaradi izjemnega porasta cen energentov. Tako predsednik vlade kot gospodarski minister sta konec decembra izrazila podporo iskanju rešitve. 21. januarja je bil sklican sestanek predstavnikov gospodarstva z državnimi sekretarji ministrstva za infrastrukturo ter gospodarskega in finančnega ministrstva. »Pričakovali smo, da bomo že danes naredili korak v smeri konkretizacije blažitve posledic rasti cen energentov. Razšli pa smo se zgolj z obljubo s strani zakonodajalcev, da bo tudi gospodarstvo deležno podpore. A trenutno so najprej na vrsti najbolj ranljive skupine odjemalcev,« je po sestanku povedala izvršna direktorica GZS Vesna Nahtigal in dodala, da »pričakujemo čimprejšnje nadaljevanje pogovorov s predlogi konkretnih ukrepov za blaženje posledic bikovske rasti energentov.« Da so razmere alarmantne, je potrdila januarska anketa, ki jo je GZS izvedla med podjetji. Pokazala je, da je zgolj 43 odstotkov podjetij za letos v celoti opravilo zakup elektrike, 21 % pa tudi plina. 10 % podjetij za leto 2022 nima zakupljene nič električne energije, kar 51 % tudi nobene enote zemeljskega plina.

Kitajski BDP se je v 2021 v dolarjih povečal za petino (realno za 8,1 %, kar je bilo nad ciljno rastjo pri 6 %), kljub nizki realni rasti (v lokalni valuti) v zadnjem četrtletju (+1,6 % glede na 3. četrtletje 2021 in +4,0 % glede na 4. četrtletje 2020), kar je bilo vseeno več od pričakovanj (+3,6 % medletno). V ponedeljek, 17. 1., se je kitajska centralna banka odločila, da zniža obrestno mero (sicer le za 10 bazičnih točk), kar je prva tovrstna sprememba v zadnjih dveh letih. Prav tako je zvišala likvidnost v bančnem sektorju. Decembrska inflacija je na Kitajskem znašala »le« 1,5 % (cene pri proizvajalcih so bile višje sicer za desetino), kar je bilo manj od novembrske (+2,3 %) in posledica šibke rasti domače potrošnje. Kitajska si je opomogla od svinjske gripe, zato so bile cene mesa decembra medletno nižje za 37 %. Cene hrane so bile tako medletno nižje za 1,2 %. Cene, ki ne vključujejo cen hrane in goriv, so bile medletno višje za 1,2 %. Povprečna rast cen v 2021 je bila 0,9 ...

Anketa, ki jo je izvedla Gospodarska zbornica Slovenije med gospodarskimi subjekti je pokazala, da so stroški za energijo v letu 2021 glede na 2020 podjetjem porasli za blizu 18 %. Ocenjeni stroški za energijo v letu 2022 pa naj bi za skoraj 128 % presegli stroške energije v letu 2021. 12 % podjetij kot ukrep za obvladovanje povišanih strokov energentov navaja zaustavitev proizvodnje. Skoraj polovica podjetij opozarja, da je njihov dolgoročni obstoj ogrožen. Na anketo je odgovorilo 148 podjetij, glede na njihovo skupno porabo energije pa ocenjujemo, da gre za reprezentativni vzorec. Med anketiranimi podjetji je bilo 30 % takšnih, ki so že v letu 2021 beležili več kot 10 % porast stroškov energentov glede na leto prej. Preko 35 % pa jih ocenjuje, da bo porast stroškov presegala 300 % glede na stroške v letu 2021.Predvidevamo lahko, da gre za podjetja, ki so imela v letu 2021 energijo še zakupljeno po nizkih cenah, v letu 2022 pa vstopajo brez pogodbe oz. s pogodbo z aktualnimi cenami energije. Podatki kažejo, da ima zgolj 43,5 % podjetij, ki so odgovorila na anketo ...

Zadnje sprememb, ki od 20. januarja veljajo glede karanten v vzgojno-izobraževalnih ustanovah, sociali in zdravstvu, gospodarstvo pozdravlja, vendar pa enako pričakuje tudi za vse dejavnosti v gospodarstvu. Vedno več podjetij se sooča z rastočim deležem odsotnih zaposlenih zaradi karanten in izolacij, številna podjetja sporočajo, da se približujejo stopnji, ko bodo morala določene delovne procese verjetno celo zaustaviti, opozarjajo na Gospodarski zbornici Slovenije. GZS zato v imenu svojih članov ponovno poziva strokovnjake in vlado, da po vzoru številnih drugih držav proučijo možnost za skrajšanje tako izolacij kot karanten na pet dni pod pogojem negativnega testa. Hkrati pa pričakuje razširitev izjem od karanten na vse gospodarske dejavnosti. Pri predlogih se je GZS naslonila na prakse številnih drugih držav, ki zaradi izpada delovne sile, ki jo povzroča omikron, skrajšujejo število dni izolacije in karantene. Hrvaška je znižala izolacijo in karanteno z 10 dni na 7 dni, Avstrija z 10 dni na 5 dni, v kolikor ima okuženi blažje simptome ali je asimptomatski ob negativnem PCR testu, Nemčija z 10 dni na 7 dni, v kolikor okuženi opravi PCR test in je ta negativen, ...