OECD je ocenil, da naj bi bila svetovna gospodarska rast zaradi negotovosti, povezane z vojno v Ukrajini, v letu 2022 nižja za 1 odstotno točko, medtem ko naj bi bila povprečna inflacija višja za dodatni 2,5 odstotni točki, predvsem kot posledica dviga cen energentov, surovin in močnega dolarja. V območju evra naj bi tako bila gospodarska rast nižja za 1,4 odstotne točke in inflacija višja za 2 odstotka. Neposreden ekonomski pomen Rusije in Ukrajine je sicer v globalnem gospodarstvu majhen (2 % svetovnega BDP), prav tako so finančne povezave z drugimi državami majhne, kar pomeni omejeno tveganje. TNI tujih podjetij v Rusiji in ruskih podjetij v tujini predstavljajo le 1 do 1,5 % globalnih. Nevarnost je precej višja za trg surovin, saj obe državi skupaj predstavljata 30 % svetovne proizvodnje pšenice, 20 % koruze, gnojil in zemeljskega plina in 11 % nafte. Poleg tega je Rusija ključni dobavitelj paladija, ki se uporablja v avtomobilski industriji, in niklja, ki se uporablja v jeklarski industriji in proizvodnji baterij. Obe državi sta pomembna vira argona in neona, plinov, ki se uporabljata v proizvodnji polprevodnikov, in proizvajalki titana, ki se uporablja v letalstvu. Zaloge urana so velike v obeh državah. Pri vseh teh surovinah bi lahko prišlo do pomanjkanja dobav, kar bi lahko omejilo rast proizvodnje ter dvignilo cene.[Vir: Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 12. do 18. marca 2022]