Okoli 250 udeležencev se je 6. 4. 2022 na hibridnem dogodku podrobneje seznanilo z nameni, cilji in merili javnega razpisa za digitalizacijo gospodarstva ter javnega razpisa za spodbujanje velikih investicij za večjo produktivnost in konkurenčnost. Po besedah generalnega direktorja GZS mag. Aleša Cantaruttija gre za »dva temelja prihodnjega razvoja ne samo Slovenije, ampak tudi Evropske unije. Mag. Aleš Cantarutti, generalni direktor GZS, je v uvodnem pozdravu poudaril velik pomen tovrstnih informativnih dogodkov. Vidi jih kot pomoč članom GZS za učinkovito črpanje finančnih sredstev, saj se tako na enem mestu lahko srečajo vsi deležniki, vključeni v ta proces, še posebej zato, ker je trenutno več razpisov objavljenih hkrati, nekateri se med seboj vsebinsko tudi prekrivajo. To pa »moramo jemati ne kot težavo, ampak kot izziv«, je dodal. Pomen kakovostne podpore GZS, da na enem mestu zbere in pred prijavami na javne razpise svojim članom ponudi čim več informacij za uspešno črpanje finančnih spodbud, je izpostavila mag. Staša Baloh Plahutnik. Gospodarska zbornica Slovenije ima na področju javnih razpisov v slovenskem prostoru pomembno vlogo tako pri povezovanju podjetij in panog kot tudi na nivoju dialoga z državo, je poudarila. Udeležence dogodka pa je ob tem povabila, da svoje predloge, ideje, želje, pričakovanja … naslovijo na novoustanovljeno delovno skupino za vire financiranja na GZS, ki lahko pripravi predstavitve ali delavnice po meri posameznega podjetja oziroma skupine podjetij, pa tudi za strateška razvojno-inovacijska partnerstva (SRIP-e). Ključne elemente oziroma zahteve javnega razpisa Digitalna preobrazba gospodarstva je predstavila Tjaša Rotar Kokalj (MGRT) s sodelavci. Posebej so izpostavili, da je pri prijavi in nato izvedbi vsakega projekta pomembno upoštevati, da sodi k celoviti digitalni preobrazbi tudi krepitev digitalnih kompetenc zaposlenih, ki bodo na spremenjenih ali novih delovnih mestih z novimi digitalnimi tehnologijami upravljali, ter poudarili velik pomen pogoja »ne škoduj bistveno«, ki se nanaša na presojo vplivov na okolje. Opozorili so še na sestavo konzorcijev podjetij, kjer je potrebno upoštevati, da mora biti konzorcij nujno sestavljen iz vsaj treh podjetij, pri čemer je vodilni partner veliko podjetje, še najmanj dve podjetji pa so iz vrst MSP. Potrebno je upoštevati tudi določilo, da morajo od celotne subvencije vsaj 23 % prejeti MSP. O tem, kakšna je celovita digitalna strategija za uspešno digitalno preobrazbo, je spregovoril Aleš Štempihar, IIBA. Opozoril je na pomen digitalne strategije za sama podjetja, zato naj slednja ne bo pripravljena le zaradi pogojev javnega razpisa. Na dogodku so bili predstavljeni tudi primeri dobrih praks na področju digitalizacije. Primer uspešnega skupnega sodelovanja podjetij BSH iz Nazarij in Result na razpisih digitalizacije je predstavil dr. Igor Korelič (RESULT), o poteku digitalne preobrazbe proizvodnih procesov v podjetju Marifarm sta spregovorila dr. Saša Sokolić, Metronik, in Oleg Sutyagin (Marifarm), kako so se lotili digitalne preobrazbe proizvodnih procesov v podjetju BOSCH, pa je povedal David Orešič (Endava). Namen javnega razpisa za investicije je spodbuditi trajnostno naravnane investicije z vlaganji v naprednejšo tehnologijo in avtomatizacijo poslovnih procesov, kar bo dolgoročno omogočilo večjo produktivnost, odpornost in rast, je povedala mag. Helena Schlamberger (SPIRIT Slovenija). Opozorila je na velik pomen okoljskih ciljev oziroma pravila »ne škoduj bistveno«, vloge pa morajo upoštevati tudi pozitiven vpliv na regijo ter z večjo energetsko in snovno učinkovitostjo podpreti zeleni prehod. Slednje velja tudi za storitvene dejavnosti. Nina Vrabelj (GZS) je podrobneje predstavila merila za ocenjevanje uspešnosti prijave na ta javni razpis, ki zajemajo: prednostna področja, stopnjo tehnološke zahtevnosti investicije, presojo vplivov na okolje, prispevek na področju prehoda v krožno gospodarstvo in na področju blažitve podnebnih sprememb ter prispevek k okoljski odgovornosti lokalnega okolja in razogljičenju prometnega sektorja, skladnost z namensko rabo prostora, učinke na skladen regionalni razvoj, prispevek k digitalni preobrazbi ter sodelovanje z lokalnim okoljem ali širšo skupnostjo. Dodatne točke lahko prinese še umeščenost investicije na obmejno problemsko območje ali območje Triglavskega narodnega parka. V nadaljevanju dogodka je mag. Iztok Pustatičnik (GZS) spregovoril o virih financiranja investicijskega potenciala slovenskega gospodarstva, ki se giblje med 6,4 in 7,6 mrd €, in poudaril velik pomen stabilnih virov financiranja za gospodarstvo. Matjaž Frank (SID banka) pa je udeležence seznanil z različnimi oblikami in možnostmi financiranja za podjetja. Udeleženci dogodka na GZS so se v zaključnem delu lahko udeležili še delavnice na temo povezovanja partnerstev, prisluhnili praktičnemu pregledu okoljskih zahtev razpisov ter izkoristili možnost kratkih individualnih svetovanj zbornične delovne skupine s področja virov financiranja. Dogodek so pripravili Gospodarska zbornica Slovenije, IKT horizontalna mreža in Združenje za informatiko in telekomunikacije (ZIT), MGRT in SPIRIT Slovenija v partnerstvu s strateškimi razvojno-inovacijskim partnerstvom (SRIP-om) Tovarne prihodnosti (ToP) in SRIP-om Materiali kot končni produkti (MATPRO).