V juniju pričakujemo blago rast zaposlovanja

V mesecu maju je bilo po podatkih Statističnega urada RS v Sloveniji 884 tisoč delovno aktivnih oseb, kar je bilo medletno za 1,4 % manj. V enem letu(maj 2020/maj 2019)je tako bilo število formalnih delovnih mest (ki imajo podlago v socialnem zavarovanju) nižje za 12 .200. Pri pravnih osebah se je število zaposlenih znižalo za 9.600, pri fizičnih osebah za 4.100, število samozaposlenih pa je bilo višje za 1.500, predvsem zaradi prirasta pri številu kmetov (1.200). To je najverjetneje posledica tega, da so se določeni ljudje, ki so izgubili zaposlitev, svoj osnovni status socialnega zavarovanja uredili z odprtjem statusa kmeta.

Glede na mesec april (maj 2020/april 2019) se je število izgubljenih delovnih mest po dveh mesecih naraščanja (v marcu 2.260 in v aprilu 10.500) umirilo na 1.600, predvsem zaradi umika omejevalnih ukrepov v sektorju gostinstva. Med dejavnostmi so bili največji premiki pri delovno aktivnih zabeleženi v predelovalnih dejavnostih (1.170 manj)in zaposlovalnih dejavnostih (540 manj), ki so (zadnje) v osnovi pretežno vezane na povpraševanje po dodatnih delovni sili v prvi našteti dejavnosti. Znotraj predelovalnih dejavnosti sta bili pri dodatnem zaposlovanju najmočnejši popravilo in montaža strojev in naprav (+100), proizvodnja farmacevtskih izdelkov (+40) in presenetljivo, proizvodnja oblačil (+20). V proizvodnji električnih naprav (-220) in izdelkov iz gume in plastike (-210) je bilo odpuščanje nekoliko višje, predvsem zaradi strukturnih izzivov v prvi dejavnosti ter negativnega vpliva avtomobilske industrije na povpraševanje po izdelkih iz gume v drugi. V gostinstvu se je po umiku omejevalnih ukrepov pričakovano povečalo število delovnih mest, in sicer za 460.

Ključno pri podatkih o zaposlenosti je oceniti trende v prihodnjih mesecih. Pri Analitiki GZS ocenjujemo, da se bo zaposlenost v juniju sezonsko povečala, predvsem zaradi zaposlovanja v gostinstvu in gradbeništvu, medtem ko bo v predelovalnih dejavnostih število delovnih mest še vedno nekoliko upadlo (800 do 1.000). Za stabilizacijo zaposlenosti so ključni ukrepi sofinanciranja zaposlenih na čakanju na delo, sofinanciranje skrajšanega delovnega časa ter tudi turistični vavčerji (za gostinstvo). Raven povpraševanja po slovenskih izvoznih izdelkov je še vedno šibka, kljub rahlemu izboljšanju v zadnjih 14 dneh. Ukrepi spodbujanja domačega povpraševanja v nekaterih evropskih državah (78 % blaga izvozimo na te trge) bodo sicer ugodno vplivali na rast izvoza, vendar je šibkost na mednarodnih trgih visoka, kar je posledica drugega vala epidemije v nekaterih večjih gospodarstvih.

(Vir: Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, Analitika GZS)

Fotogalerija