ŠIRIMO OBZORJA: e-delavnica Prihodnost proizvodnje aluminija in raziskovalnih aktivnosti

V sklopu predstavitev novih dognanj, novih tehnologij, novih pristopov pod skupnim naslovom SRIP MATPRO: ŠIRIMO OBZORJA je v organizaciji Oddelka za materiale in metalurgijo Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani (OMM NTF UL) 18. decembra potekala e-delavnica Prihodnost proizvodnje aluminija in raziskovalnih aktivnosti.  

Uvodoma je prof. dr. Jožef Medved(OMM NTF UL)   izpostavil velik vpliv sprejetega cilja na ravni EU, da do leta 2020 postanemo podnebno nevtralni ter slovenskega Nacionalnega energetskega in podnebnega načrtaza prihodnost proizvodnje aluminija, ob tem pa poudaril potrebo po ohranitvi primarne proizvodnje aluminija v slovenskem prostoru. 

Doc. dr. Maja Vončina (OMM NTF UL) je v nadaljevanju predstavila svetovne trende in izzive na področju kompozitov z aluminijevo matrico, aluminijeve pene in zlitin z dodatki posebnih legirnih elementov, ki so zaradi svojih odličnih lastnosti primerni za uporabo v vesoljski, letalski in avtomobilski industriji.  

Dr. Peter Cvahte (IMPOL) je spregovoril o odgovorih Skupine Impol na zahteve in potrebe trga na področju izboljšav in razvoja novih zlitin in izdelkov, ki zajemajo visokotrdne zlitine za kovanje, t. i. »crash profile«, lite palice za kovanje, zlitine za obdelavo na avtomatih brez svinca, razvoj postopkov varjenja in spajanja, 3D oblikovanje profilov, iztiskanja profilov skupine 7xxx  in EDT tehnologijo teksturiranja avtomobilske pločevine. Opozoril je na povečevanje deleža sekundarnih surovin, kar prinaša tudi nove postopke rafinacije in na pomen digitalizacije. Na kratko je predstavil tudi druge predvidene razvojne projekte.   

Trende na področju tlačnega litja je predstavil doc. dr. Mitja Petrič (OMM NTF UL). Razvoj je  usmerjen zlasti na izboljšanja tehnologij tlačnega litja. Novosti in trendi zajemajo področja tehnologij delno strjene taline, vakuumskih sistemov, mikro mazanja in učinkovitejšega hlajenja orodij, razvoj novih jekel z izboljšanimi toplotnimi lastnostmi. Razvoj pa je močno povezan tudi z digitalizacijo in računalniškimi simulacijami livarskih procesov.  

Kot je povedal dr. Stanislav Kores (TALUM), v skupini TALUM s krožnim poslovnim modelom in podnebno agendo, usmerjeno v zmanjševanje emisij CO2, sledijo strateški viziji European Aluminium Association (EAA), ki predvideva da se bo globalna potreba po primarnem aluminiju do leta 2050 podvojila. Evropska proizvodnja primarnega aluminija bo v naslednjih desetletjih znašala okrog 4 mio t, potreba po primarnem aluminiju pa bo dosegla v povprečju 9 mio t. Ob tem je pomembno poudariti, da je evropska primarna proizvodnja aluminija ena najmanj obremenjenih regij z emisijami CO2.  Predstavil je tudi možne poti za  znižanje emisij CO2 v primarni proizvodnji aluminija do leta, pot v prihodnost pa bosta sooblikovali tudi reciklaža in visokotehnološka proizvodnja aluminijevih ulitkov.    

O vse večjem pomenu modeliranja in simulacij je spregovoril prof. dr. Goran Kugler. Iz koncepta modeliranja za industrijo prehajamo v koncept modeliranja v industriji, kar zahteva spremembe v razmišljanju tako v gospodarstvu kot v institucijah znanja. Glede na strateške dokumente naj se modeliranje osredotoča zlasti na virtualno načrtovanje. Vse bolj pomembno na področju aluminijevih zlitin postaja tudi strojno učenje in vloga umetne inteligence.   

E-delavnice se je udeležil tudi predsednik uprave TALUM-a in predsednik SRIP-a MATPRO Marko Drobnič, ki je svoja razmišljanja povzel z besedami:   

»Veseli me, da se v novih okoliščinah v katerih smo se znašli, ne pogovarjamo samo o eksistenci ampak o razvoju. To kaže na našo ambicioznost, ki ji sledimo tudi v času, ko bi prednostno energijo posvečali drugim izzivom.
Zakaj je to pomembno? Slovenija je lahko konkurenčna samo, če po rasla po vrednostni verigi in bo povečevala dodano vrednost. Tega ne moremo doseči samo z optimizacijo stroškov pri oskrbnih verigah s ključnimi materiali in pri energiji, kjer v Sloveniji nimamo primerljivih pogojev z ostalimi v Evropi, srednjeročno pa tudi ne na strošku dela, ki bo zagotovo rasel. Ključni faktor pri dvigu dodane vrednost je razvoj, kjer z našim znanjem dvigujemo kompleksnost in prodajne cene našim izdelkom.

Za razvoj so seveda pomembni viri. Poleg financ, kjer si skupaj prizadevamo, da intenzivno iščemo možnosti
njihovega pridobivanja, so še bolj pomembni ljudje. Tukaj smo na področju metalurgije in materialov pokazali, da lahko s povezovanjem in združevanjem vseh deležnikov delamo velike premike. Tako je potrebno nadaljevati in s tem dajati vzgled tudi ostalim, ki še niso prešli kulture individualizma in igranja v svojih peskovnikih. Ambiciozno, vztrajno in skladno torej naprej.
Vsem želim vse dobro v 2021, predvsem pa veliko poguma in novih zmag.«

Fotogalerija