Pričakovan odboj slovenskega BDP v 3. četrtletju je bil precej nad pričakovanji. Pomembno sliko poda primerjava medletnega gibanja, ki kaže, da je slovenski BDP v 1. in 2. četrtletju upadel za 1,7 oziroma za 1,6 % bolj kot v povprečni članici EU-27 (mediana), medtem ko je bila ta sprememba v 3. četrtletju v Sloveniji ugodnejša, in sicer je bil padec v Sloveniji nižji za 1,5 odstotne točke. Z drugimi besedami: BDP v Sloveniji je bil v 3. četrtletju medletno nižji za 2,6 %, v povprečni članici EU (22 članic, ker 5 še ni objavilo BDP za 3. četrtletje) pa za 4,1 %. Velika medletna padca gospodarske aktivnosti sta beležili sredozemski turistični destinaciji Hrvaška in Malta, kjer je bil padec BDP na medletni ravni še pri 10 %. Litva je beležila skoraj nespremenjen BDP na letni ravni, medtem ko je bil ta na Poljskem in v Estoniji medletno nižji za 1,8 %.
Končna potrošnja države je bila v 3. četrtletju v Sloveniji višja za 1,4 % (v EU-22 za 1,1 %), medtem ko je bila potrošnja gospodinjstev v Sloveniji (55 % BDP) medletno nižja le za 0,9 % (EU-22: -3,7 %). Razlika v padcu je bila povezana predvsem z uvedbo turističnega vavčerja. Pri investicijah v osnovna sredstva je velik padec zalog prispeval k padcu za 20 % v Sloveniji (EU-22: -5,5 %), medtem ko so bile investicije, očiščene zalog, medletno v Sloveniji nižje le za 1,8 %, v EU-22 za 3,2 %. Padec je bil posledica manjših nakupov strojev in opreme, medtem ko se je gradbeništvo krepilo. Izvoz blaga in storitev je bil v Sloveniji medletno nižji za 9,5 %, kar je bilo nekoliko več kot v EU-22 (-8,8 %) in izvira predvsem iz večjega padca pri storitvah izvoza potovanj.
Zelo pomemben podatek v povezavi z BDP nam podaja tudi pogled na sredstva za zaposlene, ki predstavljajo polovico BDP (dohodkovna struktura BDP). V 3. četrtletju 2020 so bila višja (nominalno, realnega podatka ni na voljo) v Sloveniji za 1,3 %, v območju evra pa nižja za 0,9 %. Rast sredstev za zaposlene je bila visoka še v Litvi, Latviji in na Švedskem.