Teme posveta:
1. dan: Prizadevanja za prehod v trajnostno in nizkoogljično gospodarstvo
2. dan: Finančni inštrumenti trajnosti, novi trendi in poslovne priložnosti
3. dan: Novi trendi na področju materialov in krožnega gospodarstva
SPOROČILO ZA JAVNOST
Tri strateška razvojno-inovacijska partnerstva (SRIP-i) na skupnem dogodku o priložnostih v krožnem in podnebno-nevtralnem gospodarstvu in družbi
Ljubljana, 27. november 2020 – Trajnostni razvoj in krožno gospodarstvo postavljata pred industrijo in družbo veliko izzivov, a se znamo z njimi uspešno soočati, je pokazal virtualni dogodek z naslovom Priložnosti v krožnem in podnebno-nevtralnem gospodarstvu in družbi, ki so ga skupaj pripravila tri strateška razvojno-inovacijska partnerstva (SRIP-i): SRIP Materiali kot končni produkti (MATPRO), SRIP Tovarne prihodnosti (ToP) in SRIP Krožno gospodarstvo, v tesnem sodelovanju s Službo za varstvo okolja GZS. Potekal je 24., 25. in 26. novembra v spletnem okolju.
Uvodni govorci prvega dne dogodka, koordinatorka SRIP-a MATPRO Vesna Nahtigal, Jernej Salecl, v. d. generalnega direktorja Direktorata za internacionalizacijo, podjetništvo in tehnologijo (MGRT RS) in mag. Bojan Suvorov, vodja Sektorja za koordinacijo pametne specializacije (SVRK), so poudarili, da je tema posveta v današnjem trenutku izjemno aktualna. Poseben pečat pa daje dogodku skupna organizacija treh SRIP-ov, ker potrjuje njihovo temeljno izhodišče in ključno poslanstvo: partnerstvo, sodelovanje, povezovanje. Salecl je izpostavil tudi velik pomen digitalizacije, posebej v epidemiološko oteženih razmerah, saj je nenazadnje omogočila ta posvet. Mag. Suvorov pa je spregovoril še o prenovi strategije pametne specializacije, ki je »bila, je in bo pot naprej v trajnostno in nizkoogljično prihodnost«, kjer sodelujejo gospodarstvo, institucije znanja, nevladne organizacije in država.
Prvi dan dogodka je bil posvečen prizadevanjem za prehod v trajnostno in nizkoogljično gospodarstvo.
Dr. Matevž Pušnik (Inštitut Jožef Stefan) je predstavil strokovne podlage za Dolgoročno podnebno strategijo Slovenije s poudarkom na industriji. Gre za strateški dokument, ki podaja usmeritve, kako do leta 2050 doseči neto ničelne emisije oziroma podnebno nevtralnost.
V nadaljevanju so o svojih izkušnjah spregovorili predstavniki podjetij. Slavko Kanalec (Skupina SIJ d.d.), je povedal, kako uspešno se soočajo s prehodom v nizkoogljično družbo, saj so z nizkim ogljičnim odtisom med jeklarji danes med najboljšimi na svetu.
Dr. Stanislav Kores (TALUM d.d.) je govoril o dobri praksi aluminijske industrije. Podjetje je v desetih letih vložilo 146 mio € v modernizacijo in nadgradnjo obstoječih tehnologij, vpeljavo novih tehnologij in varstvo okolja.
Dr. Milana Karajič (MAGNETI Ljubljana d.o.o.) je predstavila prehod proizvodnje trajnih magnetov v trajnostno in nizkoogljično gospodarstvo. Podjetje je med drugim aktivno vpeto v različne razvojne projekte s področja reciklaže oziroma uporabe odpadnih magnetov kot dela surovine v proizvodnji.
Mag. Alojz Grabner (Urad Republike Slovenije za kemikalije), je v zaključku prvega dne predstavi novo dolgoročno vizijo politike EU na področju kemikalij s poudarki na izzivih in priložnostih, ki jih ta prinaša slovenskemu gospodarstvu.
Tema drugega dne so bili finančni inštrumenti trajnosti, novi trendi in poslovne priložnosti.
Mateja Treven (Blockhapp d.o.o.) je predstavila načrte EU glede trajnostnega financiranja. Že v letu 2018 je Evropska komisija pripravila akcijski načrt za financiranje trajnostne rasti z namenom, da kapitalske tokove usmeri v trajnostne naložbe, pri investicijah pa bo vse bolj pomembna vloga okoljskih faktorjev. Finančni inštrumenti za zelene projekte so podjetjem že na voljo tudi pri nas.
Primož Krapež (Eko sklad) je podrobneje predstavil aktualne razpise sklada v podporo podjetjem, namenjene ukrepom za učinkovito rabo energije; pravne osebe spodbujajo tako z nepovratnimi spodbudami kot s krediti, možno pa je pridobiti oboje.
Predstavitve dobrih praks trajnostnih pristopov v industriji so pripravili predstavniki podjetij Plastika Skaza, Iskra in Helios TBLUS.
Dr. Branka Viltužnik (Plastika Skaza d.o.o.) se je osredotočila na trajnostno preobrazbo v podjetju na podlagi koncepta 4P (People, Planet, Profit, Purpose). Poudarila je, da je trajnostni razvoj neprekinjen proces, ki zahteva nenehno izboljševanje in doseganje vse višjih ciljev, pri čemer je ključno sodelovanje zaposlenih.
Klemen Šešok (Iskra d.d.) je predstavil aktivnosti podjetja za znižanje ogljičnega odtisa, med katerimi je posebej izpostavil vgradnjo prvega hranilnika energije (baterije) v poslovno enoto v Kranju. Ob tem je poudaril, da pri pomenu trajnostnega ravnanja ne smemo pozabiti na pozitivne finančne učinke, ki jih prinaša podjetjem.
Kakšni so trajnostni pristopi v industriji polimerov za premaze in barve, je prikazal
dr. Martin Ocepek (Helios TBLUS, d.o.o.). Podjetje je član vseh treh SRIP-ov, na trajnostni pristop pa gledajo predvsem z vidika razvoja oziroma uporabe bolj trajnostnih materialov. Ob koncu so predstavili še svojo letošnjo inovacijo, papirni premaz za sublimacijski tisk, ki predstavlja ljudem in okolju prijazno rešitev.
Tretji dan posveta je bil namenjen predstavitvam novih trendov na področju materialov in krožnega gospodarstva.
Novo evropsko strategijo za kemikalije, ki se osredotoča na krožno gospodarstvo in trajnostni razvoj ter njeno povezovanje z akcijskim načrtom za krožno gospodarstvo, je poglobljeno predstavil predstavnik Evropske komisije Luis Carretero Sánchez.
Jasmina Karba (MOP) je govorila o predlogu evropskega 8. okoljskega akcijskega programa do leta 2030, ki se močno navezuje na evropski zeleni dogovor. Prav zato je osredotočen na vzpostavljanje pogojev za doseganje ciljev zelenega dogovora, v povezavi z izvajanjem okoljske zakonodaje.
Peter Čas (Steklarna Hrastnik d.o.o.) je pokazal, kako z uporabo vodika in zelenih tehnologij odgovarjajo na izzive trajnostnega razvoja, v skladu z njihovo vizijo, postati navdihujoče, najbolj trajnostno in najdonosnejše podjetje za proizvodnjo vrhunske steklene embalaže na svetu.
Inovativne tehnologije pri razgrajevanju tekstilnih in plastičnih odpadkov in pridobivanje sekundarnih surovin je predstavila dr. Aleksandra Lobnik (IOS - Inštitut za okoljevarstvo in senzorje d.o.o.). Podobno kot plastika postajajo tudi tekstilni odpadki vse večji izziv, saj se tekstilnih odpadkov danes reciklira le nekaj odstotkov.
Jure Fišer (Surovina d.o.o.) je v zaključnem predavanju govoril o vlogi zbiranja in predelave odpadkov v krožnem gospodarstvu, saj predstavlja ravnanje z odpadki njegov pomemben del. Dotaknil se je še skupnega projekta Poly Circular, kjer med drugimi sodeluje tudi IOS, in v okviru katerega razmišljajo tudi o t. i. digitalnem potnem listu za sledljivost odpadkov.
Tokratni skupni posvet treh SRIP-ov je pokazal, da je na področju krožnega in trajnostnega tako pred industrijo kot družbo veliko izzivov, da pa se znajo naša podjetja z njimi nadvse uspešno soočati ne le v evropskem, ampak tudi v svetovnem merilu. Kot je poudarila dr. Dragica Marinič, koordinatorka SRIP-a Krožno gospodarstvo, so s tem dogodkom tudi strateška razvojno-inovacijska partnerstva dokazala, da znajo sodelovati, kar je dobra podlaga za nove skupne projekte v prihodnje.