Arhiv: Vrh slovenskega gospodarstva: zmagovalci tudi po krizi

17. december 2020

S sedanjim razvojnim modelom Slovenija napreduje dokaj stabilno, vendar prepočasi, da bi lahko uresničili svoje sanje – postati Slovenija 5.0, družba trajnostnega razvoja, ki bo z uporabo znanosti, umetne inteligence, industrije 4.0 in inovativnosti zagotavljala delo, socialno varnost in okoljsko vzdržnost po najvišjih svetovnih standardih in s tem po razvitosti prodrla v krog najuspešnejših držav sveta. Za to je potrebna nova razvojna paradigma, v okviru katere bo osrednje mesto namenjeno vlaganjem v razvoj in inovativnost, so se strinjali udeleženci 15. Vrha slovenskega gospodarstva, ki ga je Gospodarska zbornica Slovenije 17. decembra 2020 organizirala povsem virtualno.

Predsednik GZS Boštjan Gorjup vidi Slovenijo 5.0 kot »družbo trajnostnega razvoja, v kateri polno izkoristimo svoje sposobnosti, priložnosti in izzive za razvoj v dobro kakovosti življenja in blaginje vseh prebivalcev Slovenije.« Akcijski načrt Slovenija 5.0, ki ga je pripravila GZS, naslavlja pot, kako doseči strateški načrt višje produktivnosti do 2025 za 40 %. V sprejeti strategiji razvoja do leta 2030 Gorjup pogreša podrobnejši načrt zavez in ukrepov, s katerimi bomo »ukrepali letos, drugo leto, ko bomo predsedovali Evropski uniji, leto za tem; skratka, kaj bomo vsako leto posebej do leta 2030 spremenili in razvili, da bomo do konca desetletja res postali ena najbolj razvitih družb na svetu« - da bomo postali Slovenija 5.0, družba, ki bo z uporabo znanosti, umetne inteligence, industrije 4.0 in inovativnosti zagotavljala delo, socialno varnost in okoljsko vzdržnost po najvišjih svetovnih standardih. Zato GZS poziva k partnerski razvojni koaliciji za Slovenijo 5.0. kot razvojni iniciativi, ki bo promovirala in pospeševala procese in ukrepe, ki jih potrebujemo za doseganje trajnostnega razvoja.

Da bi po razvitosti ujeli povprečje razvitosti EU do 2030 ali do 2050 dohiteli Avstrijo, bi morala biti povprečna rast BDP na zaposlenega za polovico višja od predvidene v nekdanji strategiji razvoja Slovenije, je povedal predsednik Vlade RS Janez Janša. Velikega zaviralca razvoja vidi v pretirani birokraciji. Zato je Strateški svet za debirokratizacijo že pripravil sveženj predlogov za poenostavitev postopkov, ki bodo stimulativno vplivali na prihodnji razvoj. Zaradi doslej sprejetih ukrepov se Slovenija nahaja v dobrem položaju za spopadanje z negativnimi posledicami epidemije. Svet se nahaja na pragu 4. industrijske revolucije. »Soočeni smo z novim mednarodnim okoljem, ki zahteva pragmatičen premik v našem razmišljanju. Za uspeh potrebujemo znanja, povezana z digitalizacijo in inovacijami. Potrebne so veščine z umetno inteligenco, robotiko, nanotehnologijo in kvantnimi računalniki. Tisti, ki bodo prilagodljivi, kreativni, radovedni in si bodo upali razmišljati izven ustaljenih okvirjev, bodo zmagali.«

V središču okrogle mize je bila tematika Slovenija 5.0 - Kako dohiteti razvito EU. Kot je dejal Andrej Božič iz podjetja BB Consulting, je Akcijski načrt za dvig produktivnosti pravzaprav program za dvig blaginje, saj višja produktivnost omogoča višjo blaginjo vsem državljanom. Za njegovo uresničitev pa potrebujemo ne le »drzne ambicije«, ampak tudi družbeni konsenz. Prof. dr. Polona Domadenik iz Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, sokoordinatorica akcijskega načrta, je poudarila, da moramo za dosego tega cilja kot narod preklopiti na zmagovalno miselnost. Po besedah Sare Čučnik iz podjetja ebm-papst Slovenija ne smemo pozabiti, da v podjetju produktivnosti ne merimo samo v proizvodnji, ampak tudi v drugih službah. Pomembno je vlaganje v zaposlene, napore je potrebno preusmeriti v delo, ki prinaša višjo dodano vrednost. Pri tem ima pomembno vlogo digitalizacija tako na ravni podjetij kot države. Udeleženci okrogle mize so se strinjali, da so v luči nove finančne perspektive izjemnega pomena vlaganja v znanje in kompetence zaposlenih. Prof. dr. Igor Papič z Univerze v Ljubljani je ob tem opozoril na potrebo po povečanju javnih sredstev za raziskave in razvoj, sodelovanju mladih raziskovalcev v gospodarstvu, pa tudi po ponovni vzpostavitvi agencije za tehnološki razvoj (TIA). Pomembno je in bo tudi sodelovanje znanosti in gospodarstva.

Na okrogli mizi Slovenija 5.0 – Akcijski načrt za družbo trajnostnega razvoja je generalna direktorica GZS Sonja Šmuc uvodoma poudarila, da je cilj gospodarstva jasen - priti med najrazvitejše države na svetu. Poudarila je, da imamo že sedaj številna podjetja, ki »segajo po zvezdah« in sodijo v sam svetovni vrh, vendar to v Sloveniji še vedno ni prevladujoč vzorec.

Višja produktivnost, povezovanje in trajnostno voditeljstvo, povezovanje vseh sfer družbe in konsenz, kam želimo in kako tja priti, so po mnenju Medeje Lončar, predsednice Združenja Manager, temeljni gradniki za Slovenijo prihodnosti. V Združenju Manager so zato oblikovali Akcijski načrt za dvig produktivnosti. Med ukrepi za gospodarstvo je izpostavila pomen digitalizacije, vseživljenjskega učenja, okoljskih elementov in dobrega korporativnega upravljanja ter povezovanja med vsemi deležniki. Predlagane ukrepe pa je potrebno začeti uresničevati.

Branko Meh, predsednik OZS, je poudaril, da so slovenska podjetja zlasti na področju mehanizacije že dobro digitalizirana. Ob tem je dodal, da ne smemo pozabiti na velik potencial v lesni panogi oziroma v lesnopredelovalni verigi, pa tudi v butični, maloserijski proizvodnji, kar je potrebno razvijati še naprej. Opozoril je na velik pomen povezovanja delodajalskih organizacij, ki lahko skupaj z državo dosežejo marsikaj dobrega za gospodarstvo in s tem za večji ugled Slovenije. Po mnenju Blaža Brodnjaka, predsednika AmCham Slovenija, je napočil čas, da Slovenijo postavimo na prvo mesto, zato je dobro, da se gospodarstveniki intenzivno povezujejo v zavezništvo za boljšo Slovenijo. Zavedati se moramo, kaj so naše ključne prioritete in nato povezati vse podsisteme v veliko koalicijo za strukturne reforme.

Gospodarski minister Zdravko Počivalšek je poudaril, da je potrebno tudi v negativih razmerah ohraniti zmagovalno miselnost, brez katere novih prebojev slovenskega gospodarstva ne bomo mogli doseči. Cilj ostaja dobro razvita in delujoča moderna država, pametno, digitalno in trajnostno gospodarstvo ter odgovorno gospodarjenje. Izjemnega pomena je tudi, da bomo znali prepoznati in podpreti uspešne projekte, ki bodo povečevali produktivnost in omogočili zeleni in digitalni prehod. Za vse to so potrebne naložbe predvsem v raziskave, razvoj in inovacije, debirokratizacija, na strateški ravni pa tudi slovenska industrijska strategija, pripravljena skupaj z GZS in drugimi deležniki. Pomembno je tudi povezovanje in mreženje, kot so SRIP-i, zato si moramo v okviru načrta za okrevanje in odpornost in nove finančne perspektive prizadevati, da bo na voljo dovolj sredstev za spodbujanje partnerstev in za podporo MSP.

Minister za okolje in prostor Andrej Vizjak je spregovoril o predlogu celovitega strateškega projekta razogljičenja preko prehoda v krožno gospodarstvo in dolgoročni strategiji razogljičenja do 2050 s ciljem doseči emisijsko ničelno nevtralnost; na tej podlagi so pripravljeni že tudi akcijski načrti. V Sloveniji že obstajajo dobre prakse dviga konkurenčnosti na trajnostni način, ki je marsikje postal že tudi standard v dobaviteljskih verigah. Minister je izrazil prepričanje, da bodo izzivi, povezani s transformacijo v zeleno gospodarstvo, sprejeti kot izziv za nadaljnji razvoj tako podjetij kot panog.

Minister za delo Janez Cigler Kralj je izpostavil šest dosedanjih protikoronskih paketov, kjer sta med ključnimi ukrepi povračilo nadomestila plače za začasno čakanje na delo in ukrep subvencioniranja skrajšanega delovnega časa. Pomemben in učinkovit ukrep ostaja tudi delo na domu. Za konkurenčno gospodarstvo je poudaril pomen usposabljanja kadrov za jutrišnja delovna mesta. K temu izzivu pristopajo s projektom vzpostavitve platforme za napovedovanje kompetenc. Cilji projekta so napovedovati prihodnja delovna mesta, povezati podjetja z izobraževalnimi institucijami in omogočati spreminjanje in prilagajanje sistema izobraževanja ter usposabljanj glede na potrebe gospodarstva. Zato je projekt karierne platforme izjemnega pomena z vidika ohranjanja našega gospodarstva konkurenčnega, pa tudi za krepitev medinstitucionalnega sodelovanja ter povezovanja.

Kjučni stebri prihodnjega razvoja so vlaganja v razvoj in raziskave, urejenost poslovnega okolja z načrtovano in pospešeno debirokratizacijo poslovnega okolja, ljudje in naše znanje, digitalizacija ter internacionalizacija, je izpostavila generalna direktorica GZS Sonja Šmuc v sklepnem nagovoru. Posebej je poudarila, da bo potrebno tudi več sodelovanja. »Najprej med gospodarstveniki na poslovnem in razvojnem področju, potem med gospodarskimi organizacijami, ki želimo izboljšati poslovno okolje v Sloveniji. Sodelovanje je nujno s socialnimi partnerji in političnimi deležniki pri oblikovanju regulatornega in podpornega okolja na vseh ravneh ... Za nas Slovenija 5.0 ni le še ena vizija prihodnje Slovenije, temveč zaveza, da to vizijo sooblikujemo in gradimo skupaj - podjetja, socialni partnerji, akademsko-raziskovalna sfera ter vlada,« je sklenila.

***
Na Vrhu slovenskega gospodarstva so udeleženci prisluhnili tudi junaku letošnjega Tour de France Tadeju Pogačarju ter eni najvplivnejših motivacijskih govork Robyn Benincasi.

Vrhunski kolesar Tadej Pogačar, ki je z zmago na letošnji dirki Tour de France »presenetil sebe in ves svet«, se je uvodoma opisal kot potrpežljivega, marljivega, nepopustljivega, skromnega in prijaznega. Povedal je, da je za uspeh sicer potreben tudi kanček sreče, da pa vrhunski dosežki zahtevajo mnogo vloženega dela in truda. Poudaril je pomen kakovostnega, načrtovanega treninga in tudi načina življenja, saj je pri njem kot vrhunskem športniku ves dan podrejen kolesarstvu. Izpostavil je velik pomen ekipe, od mehanikov do zdravnikov, ki spremljajo kolesarje, vsi pa delajo drug za drugega. Vsak vrhunski kolesar seveda pomeni tudi dobro naložbo za sponzorje.

Spremembe so danes edina stalnica, naš odgovor nanje pa določa, kako uspešni bomo, je bila jasna tudi ameriška motivacijska govornica Robyn Benincasa. Dober vodja zna zgraditi ekipo, ki se prilagaja, premaguje težave in zmaguje kot eden, in ki doseže, da v ekipi vlada vera v uspeh in ne strah pred neuspehom. Razmišlja izven okvirjev. Ko nastopijo težave, se osredotoča na to, kaj lahko naredimo in ne na to, česa ne moremo. Najbolj pomembna pa je sprememba razmišljanja iz »jaz« v »mi«. Biti ekipa ne pomeni biti eden z drugim, ampak eden za drugega. Zaključila je z mislijo, da ljudi okoli sebe ne navdihujemo s tem, da jim pokažemo, kako neverjetni smo sami, temveč tako, da jim pokažemo, kako čudoviti, nadarjeni, vredni in pametni so.

Fotogalerija