Arhiv: Upravni odbor GZS o protikriznih ukrepih in problematiki minimalne plače

Člani Upravnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije (UO GZS) so na e-seji 2. decembra 2020 obravnavali vladne ukrepe v okviru protikriznih zakonodajnih paketov ter problematiko minimalne plače.

Protikrizni ukrepi

Generalna direktorica GZS mag. Sonja Šmuc je podala pregled glavnih aktivnosti GZS v zadnjem obdobju, pri čemer je izpostavila tiste, ki so povezane z interventno zakonodajo. Dodala je, da je zbornica na vlado že naslovila tudi svoje predloge GZS za 7. protikoronski paket (#PKP7).
GZS je ocenila ekonomske učinke PKP1 do PKP6. Skupna vrednost ukrepov, povezanih z gospodarstvom, je po oceni Analitike GZS znašala 2,1 mrd EUR, skupaj z drugimi ukrepi pa 2,7 mrd EUR.

Gospodarska zbornica Slovenije se je aktivno vključila tudi v pripravo načrta za okrevanje, ki ga pripravlja Vlada RS za sprejem in potrditev v Bruslju. Pri tem bo GZS zagovarjala transparentnost, debirokratizacijo, reforme trga dela in zdravja, digitalizacijo ter ukrepe za podporo trajnostnemu in zelenemu prehodu. V predstavitvi je Šmuceva je spregovorila tudi o investicijski platformi 5.0, v okviru katere je zajetih 273 investicijskih projektov.

Problematika minimalne plače

Člani UO GZS so se seznanili tudi s problematiko in aktivnostmi na področju minimalne plače. Problematika bo 11. decembra obravnavana na Ekonomsko socialnem svetu. Skupno stališče delodajalskih organizacij je jasno – potrebna je zamrznitev uveljavitve zakona vsaj za leto dni.

Argumente za zamrznitev je analitično pojasnil glavni ekonomist pri Analitiki GZS Bojan Ivanc. »Če primerjamo slovensko minimalno plačo z drugimi plačami v 21 državah EU, ki poznajo minimalno plačo, lahko ugotovimo, da je bila v letu 2020 bruto minimalna plača, prilagojena za kupno moč, v Sloveniji v povprečju za 170 EUR višja kot v drugih 20 EU državah, ki poznajo minimalno plačo na nacionalnem nivoju, in za 300 EUR višja kot v CEE-4,« je povedal. Izplačana plača pri posamezniku je bila že s 1. 1. 2019 pri posameznih zaposlenih višja tudi do 20 % (v primeru nizke osnovne plače in veliko dodatkov). Izpostavil je, da v Sloveniji skoraj nihče ne prejema minimalne plače, saj ta predstavlja zgolj izhodiščno vrednost, kateri se prištevajo še vsi dodatki. Mnogi so specifika zastarelega slovenskega plačnega sistema. Dosedanje izkušnje kažejo, da visok dvig minimalne plače vpliva na dvigovanje stopnje brezposelnosti tudi z dvoletnim zamikom, je še opozoril Ivanc. Največjim negativnim učinkom dviga minimalne plače bodo podvržene predelovalne dejavnosti, ki so izpostavljene večji mednarodni konkurenci, imajo neizkoriščene kapacitete in visoke stroške dela v dodani vrednosti, kot so lesna, tekstilna ter kovinska industrija. Te namreč ne morejo višjih plač enostavno prenesti v višje končne cene izdelkov.

Problematiko minimalne plače je obravnaval tudi Strateški svet za GZS za kolektivno dogovarjanje, je povedal izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček in dodal, da so predstavniki dejavnosti na konkretnih primerih prikazali, kako resen problem predstavlja dvig minimalne plače. Tako je na primer tekstilna industrija že z letošnjim letom izgubila 13 % delovnih mest, lesna pa 6,7 %.

Vir.  portal GZS