Arhiv: #analitika: Države v soseščini obetavno v 1. četrtletju

Madžarska je 18. 5. maja objavila prvo oceno o BDP v 1. četrtletju, ki je vil višji od pričakovanj. Glede na predhodno četrtletje se je okrepil za 1,9 %, medletno je bil šibkejši za 2,3 %. Že v drugem četrtletju naj bi država dosegla predkrizno raven BDP. Industrija, finančne storitve in IKT sektor so bili ključni pri gospodarski rasti v 1. četrtletju. Celoletna gospodarska rast bo po oceni ING banke dosegla 6 %, centralna banka pa bo zaradi uvoženih inflacijskih pritiskov kmalu pričela z dvigovanjem centralne obrestne mere, kar bo prvič po letu 2011.
Tudi Romunija je presenetila, saj je četrtletna rast pri 2,8 % pomenila le 0,2 % šibkejšo gospodarstvo kot v 1. četrtletju 2020.

Poljska je objavila ambiciozen reformni plan za obdobje 2021-2030, kjer naj bi povečali izdatke za zdravstvo s 5,3 % na 6 % do 2023 in potem na 7 % do 2027. Dodatno naj bi zvišali splošno davčno olajšavo, razbremenili plače srednjega razreda ter uvedli plačevanje socialnih prispevkov na pogodbe civilnega prava. Infrastrukturne investicije so ambiciozne. Zgradili naj bi hitro linijo vlaka, novo osrednje letališče, kulturne in športne objekte ter prenovili digitalno infrastrukturo. Država naj bi tudi povečala garancije za najem posojil pri večjih družinah. Letni stroški tega 10-letnega programa znašajo 65 milijard zlotov, kar pomeni 2,8 % BDP letno. Poljska na ravni EU zagovarja stališče, da bi obrambne izdatke izvzeli iz javno-finančnih pravil, saj temu nameni 2 % svojega BDP, geopolitične napetosti v njeni regiji pa so bolj izrazite.

[Vir: Izpod peresa glavnega ekonomista GZS od 15. do 21. maja 2021 ]

Fotogalerija