Ljubljana, 4. maj 2021 - Na današnji, četrti seji Strateškega sveta za okolje (SSO) pri GZS so udeleženci razpravljali o potrebah gospodarstva za prehod v podnebno nevtralno, krožno prihodnost. Strinjali so se, da bi morale biti naložbe gospodarstva v ta namen izvedene v tem desetletju, kot to velja v drugih članicah EU. Investicije, ki bodo za prehod potrebne, bodo izjemno velike, zato bodo morale podprte tudi z javnimi sredstvi. Podnebno nevtralna industrija poleg novih tehnoloških procesov potrebuje tudi vir podnebno nevtralne energije. Slednja mora izvirati iz obnovljivih, nizkoogljičnih energetskih virov ali pa iz fosilnih virov z zajemom ogljika. Drugih možnosti ni. Še posebej ključna pri uvedbi večine novih tehnologij je zadostna oskrba z nizkoogljično elektriko. Pomembna bo vloga države pri gradnji infrastrukture za okrepitev električnega omrežja ter gradnji omrežij vodika in utekočinjenega ogljikovega dioksida. Ključna so tudi sredstva za razvoj in raziskave, saj vse nove zelene tehnologije, ki bodo za ta prehod potrebne, še niso niti razvite do te mere, da bi bile dostopne na trgu. Pomen zelenih tehnologij je potrdil tudi Andrej Čuš, državni sekretar v Sektorju za zelene tehnologije Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT), ki je predstavil za gospodarstvo ključne točke Načrta za okrevanje in odpornost. Staša Baloh Plahutnik, direktorica GZS - Zasavske gospodarske zbornice, je članom Strateškega sveta za okolje pri GZS predstavila investicijsko platformo GZS, v katero je trenutno vključenih 200 podjetij s 331 investicijami v vrednosti 2,8 mrd EUR. Investicijska platforma predstavlja nabor naložb v gospodarstvu, ki imajo vpliv na povečanje dodane vrednosti na zaposlenega, nova delovna mesta ali ohranjanje delovnih mest, predvsem pa prispevajo k prehodu v zeleno in digitalno. Strateški svet za okolje GZS (SSO) je sprejel tri sklepe: 1. SSO podpira zeleni prehod, pri čemer opozarja, da mora Slovenija več sredstev nameniti za razvoj in raziskave za prebojne zelene tehnologije. 2. SSO je seznanjen z investicijsko platformo GZS, njeno vsebino je treba dopolnjevati in vključevati v ukrepe zelenega prehod države 3. Predstavniki Slovenije, ki sodelujejo pri oblikovanju Evropske uredbe o zeleni taksonomiji, naj podprejo vključitev uporabe zemeljskega plina in jedrske energije kot prehodnega, ogljično sprejemljivega goriva. Prav tako naj se podpre razvoj zajemanja CO2.