Poročilo o primanjkljaju in dolgu, ki so ga skupaj pripravili Statistični urad RS, Banka Slovenije in Ministrstvo za finance RS je pokazalo, da se je konsolidirani bruto dolg v 2020 povečal za 5,7 mrd EUR, v 2022 pa naj bi se za dodatnih 1,5 mrd EUR. Kljub višjemu dolg je država za dolg namenila za 69 mio EUR manj plačil obresti (756 mio EUR), v 2021 pa naj bi se izdatek znižal še za 16 mio EUR. Za vse nove dolgoročne izdane obveznice v 2021 je znašala tehtana obrestna mera 0 %, kar je tako odraz politike ECB kot nizke vrednosti kreditnih pribitkov na slovenske državne obveznice.Prva objava o javnem dolgu je pokazala, da se je javni dolg v območju evra povečal s 84 % BDP v letu 2019 na 98 % oziroma kar za 14 odstotnih točk (v Sloveniji za 15). Tehtan primanjkljaj je znašal 7,2 % BDP. Vse članice EU-27 so beležile primanjkljaje, ti pa so bili najvišji v Španiji, Grčiji in Italiji, torej v sredozemskih gospodarstvih, ki so vezani na turizem. Slovenija je bila po višini primanjkljaja na 9. mestu (8,4 % BDP), med Avstrijo in Madžarsko.[Vir: Izpod peresa glavnega ekonomista Analitike GZS, od 17. – 23. aprila 2021]