posbetek celotnega dogodka
V Digitalnem središču Slovenije je 15. decembra potekala konferenca o prihodnosti industrije in internacionalizaciji, katere se je udeležilo prek 70 predstavnikov gospodarstva in politike, številni pa so spremljali neposredni prenos preko spleta. Udeleženci konference so razpravljali o kompleksnih izzivih, ki jih slovenskemu gospodarstvu postavlja preplet sprememb, ki zahteva poglobljen, celovit in inovativen pristop. Le na tak način bo lahko ohranilo svojo odprtost, krepilo odpornost na mednarodnem trgu in izvedlo zeleno in digitalno transformacijo, so se strinjali udeleženci. Konferenco so organizirali MGRT, Javna agencija Spirit, MZZ in GZS.
»Upam, da je kriza, ki jo je povzročil virus, bila hkrati priložnost, da spremenimo naše vzorce razmišljanja … in da smo krizo sprejeli tudi kot izziv,« je uvodoma dejal predsednik Vlade RS Janez Janša. V svojem nagovoru je poudaril, da gospodarski kazalci kažejo, da je vlada s sprejetimi protikoronskimi zakonodajnimi paketi uspešno in učinkovito omilila negativni vpliv epidemije na gospodarstvo. »Slovenija se lahko danes pohvali z enim najhitreje rastočih gospodarstev v Evropi in z najvišjo zaposlenostjo v zgodovini samostojne Slovenije; tudi gospodarske napovedi so obetavne tudi za v prihodnje,« je še povedal premier Janša, ki prihodnost Slovenije vidi kot še bolj zeleno in še bolj digitalno. Prepričan je, da se bodo na široko odprla vrata razmišljanju izven znanih okvirov, ustvarjalno okolje pa bo zagotovilo, da mladi ne bodo odhajali v tujino, ampak ostajali doma, kar je po njegovem mnenju tudi najbolj učinkovit ukrep družinske politike in konkreten korak k temu, da se obrne negativen demografski trend
Zdravko Počivalšek, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT), meni, da bo vprašanje, kako se bo gospodarstvu zagotavljalo podporo za dvojni prehod, ključno. Zato je treba dobro izkoristiti vse možnosti za podporo zeleni in digitalni tranziciji, ki so na voljo na EU in domači ravni preko Načrta za okrevanje in odpornost ter Sklada za pravični prehod. Industrija se je po njegovih besedah že sedaj izkazala kot motor razvoja in inovativnosti, ki zagotavlja rešitve za družbene izzive, s katerimi se soočamo. Ker slovenski izvoz predstavlja 78 % BDP, je »naša naloga absolutna podpora slovenskemu izvoznemu gospodarstvu,« je dejal in dodal, da bodo zato med drugim »povečali razpršenost izvoza tudi na trge držav izven EU, izkoristili tržne niše z visoko-tehnološkimi proizvodi in storitvami, krepili vhodne tuje neposredne investicije; izboljšali prepoznavnost Slovenije na globalnih trgih ter okrepili podporni sistem za pomoč internacionalizaciji.« Izrazil je prepričanje, da bo Slovenija leta 2026 dinamična, odporna in konkurenčna izvozna država.
Državni sekretar na Ministrstvu za zunanje zadeve dr. Stanislav Raščan je izpostavil oblikovanje strateških partnerstev z državami, s katerimi delimo podobne vrednote, kot pomemben element nove trgovinskem politike. »Razmere, v katerih se nahajamo, torej zahtevajo tesnejše povezovanje trgovinske in zunanje politike. Če želimo Evropi zagotoviti suverenost, odpornost in strateško avtonomijo, moramo globalne ekonomske izzive dejansko vključiti v zunanjo politiko,« je dejal in dodal, da si ministrstvo, ker se zaveda, da je mogoče dodano vrednost povečati le z novim znanjem, že dalj časa aktivno prizadeva za povezovanje slovenskih in tujih raziskovalnih inštitucij ter slovenskih podjetij. Hkrati skušajo čim hitreje slediti priložnostim, ki se pojavljajo na tujih trgih s prilagajanjem mreže diplomatsko-konzularnih predstavništev in ekonomskih svetovalcev potrebam slovenskega gospodarstva.
Mag. Aleš Cantarutti, generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije, je povedal, da sta internacionalizacija in industrija tista dva stebra gospodarstva, ki ga delata močno. V zadnjih desetih letih beležimo visoke rasti, saj se je izvoz blaga in storitev realno povečal za 4 % letno. Po hitrosti naraščanja izvoza smo na 9. mestu med 27 državami EU, kar »dokazuje, kako močno izvozno naravnano gospodarstvo imamo. Za to so zaslužena podjetja, ki od nekdaj vedo in znajo poslovati na tujih trgih. Mi kot podporno okolje jim moramo pri tem pomagati.« Izpostavil je nujnost, da se internacionalizacijo s skupnimi močmi dvigne na višjo raven in podjetjem omogoči dejansko povezovanje z evropskimi in globalnimi podjetji na področju inovativnosti, razvoja, novih izdelkov ter novih načinom vstopa na tuje trge. »V Sloveniji moramo biti izjemno ponosni, da smo tretje najmočnejša industrijska država znotraj EU,« je še povedal Cantarutti in dodal, da pa tudi »industrija potrebuje spremembe. Ko govorimo o tem, da bo slovenska ekonomija zelena, socialna, tržna, je ravno zelena tista, ki naslavlja te izzive.« Tudi tu lahko skupaj ministrstva, GZS in ostale institucije pomagamo podjetjem, da bodo izzive čim bolj izkoristili sebi v prid.
Andrej Čuš, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, je spregovoril o Programu spodbujanja investicij in internacionalizacije slovenskega gospodarstva, ki v središče kot strateška področja postavlja trajnost, inovativnost in digitalizacijo. Na teh področjih podjetja ustvarjajo visoko dodano vrednost in predstavljajo večji izvozni potencial ter privlačnost za tuje neposredne investicije (TNI). S Programom spodbujanja investicij in internacionalizacije slovenskega gospodarstva, ki gradi na strateških temeljih zelenega, ustvarjalnega in pametnega gospodarstva, »postavljamo ambiciozne cilje ter jasne strateške in učinkovite ukrepe za 5-letno obdobje, s čimer bomo zagotovili dolgoročno konkurenčnost in odpornost slovenskega izvoznega gospodarstva ter privabili trajnostno naravnane investicije.
Novo Evropsko industrijsko strategijo je predstavila Outi Slotboom, direktorica za strategijo in ekonomske analize na Generalnem direktoratu Evropske komisije za notranji trg, industrijo, podjetništvo in MSP. Povedala je, da je Evropska komisija v luči pandemije covida-19 posodobila lani sprejeto Evropsko industrijsko strategijo, ki je usmerjena v tri ključna področja: večja odpornost, krepitev strateške avtonomije EU ter dvojni, t. j. zeleni in digitalni prehod. V podporo doseganja teh ciljev je pripravljenih več različnih programov financiranja, pri čemer je poudarila velik pomen vlaganj v digitalizacijo, doseganje podnebnih ciljev ter v raziskave in razvoj. Dotaknila se je še pomena razvoja novih tehnologij, standardizacije, potreb po novih znanjih in kompetencah ter izzivov, ki jih prinašajo omejene zaloge kritičnih materialov. Še posebno pozornost pri vseh omenjenih spremembah pa namenjajo malim in srednjim podjetjem. Tu je posebej izpostavila vlogo European Enterprise Network (EEN), katere članica je tudi Slovenija. Zaključila je z mislijo, da bo za realizacijo Evropske industrijske strategije ključno tesno sodelovanje držav članic, industrije, MSP-jev in tudi prebivalcev.
Marco Mensink, generalni direktor Evropskega sveta za kemijsko industrijo (CEFIC) je dejal, da je Evropa drugo največji proizvajalec kemikalij na svetu, se pa je delež evropskih kemikalij na globalnem trgu v zadnjem desetletju za polovico zmanjšal. Klimatsko nevtralnost lahko Evropa doseže zgolj s pomočjo in sodelovanjem kemijske industrije, ki ima sicer ambicijo, da leta 2050 postati klimatsko nevtralna. Kemijska industrija v Evropski uniji podpira cilje Evropskega zelenega dogovora ter trajnostne strategije za kemikalije. Pripravljena je sodelovati z Evropsko komisijo in državami članicami, da bi cilje politike dosegli, enako kot to že izvaja na področju podnebnega prehoda kemijske industrije. »Rezultati prvega v nizu poročil jasno kažejo, da je pred nami ogromen izziv,« je dejal Mensink in dodal, da je »za transformacijo industrije nujna robustna tranzicijska pot kemične industrije.
Gregor Umek, vodja Sektorja za industrijo, spodbujanje inovativnosti in tehnologijo na Direktoratu za internacionalizacijo, podjetništvo in tehnologijo, MGRT, je predstavil Slovensko industrijsko strategijo (SIS) do leta 2030. Industrijo, ki danes zaposluje 215.000 ljudi v 20.000 podjetjih in predstavlja tretjino celotne prodaje v zasebnem sektorju ter dve tretjini celotnega izvoza, vidi kot generatorja inovacij, razvoja in zaposlovanja. Vizija je, da postane industrija do leta 2030 zelena, pametna in ustvarjalna in se povprečna dodana vrednost na zaposlenega dvigne na 66.000 evrov. Pri zelenem razvoju je tako izpostavil prehod v nizkoogljično krožno gospodarstvo, razogljičenje energetsko intenzivne industrije, trajnostna mobilnost in industrijo, temelječo na lesu in ostalih naravnih obnovljivih materialih. Ustvarjalni razvoj mora iti v smeri skrbi za ustvarjalno, podjetno in inovativno podporno okolje, promocije ustvarjalnosti, podjetnosti in inovativnosti, podpore zagonu, rasti in razvoju podjetij ter krepitve netehnoloških inovacij. Pri pametnem razvoju pa je med drugim poudaril krepitev digitalizacije in pametnih rešitev, spodbujanje RRI ciklusa, krepitev in razvoj novih kompetenc ter internacionalizacijo. Na okrogli mizi na temo internacionalizacije so sodelovali dr. Tomaž Kostanjevec, direktor SPIRIT Slovenija, Peter Podlunšek, generalni direktor MEDICOP d.o.o., Matej Rogelj, direktor CEMP GZS, Rafko Voje, vodja razvoja blagovne znamke Modularis-TEH, d.o.o. ter Denis Redonnet, EK. Udeleženci okrogle mize so se strinjali, da je epidemija vse ujela nepripravljene, a so se podjetja na spremembe izjemno učinkovito odzvala in se hitro prilagodila novim razmeram. Na začetku so se podjetja trudila zlasti ohranjati obstoječe poslovne priložnosti, že po nekaj mesecih pa so začela iskati nove, temu pa so se morale prilagoditi tudi storitve podpornega okolja tako na nacionalni kot evropski ravni. Izzivi prihodnosti izpostavljajo potrebo po prestrukturiranju podjetij, po večjem povezovanju med gospodarstvom in institucijami znanja in vlaganju v znanje, ki prinaša razvoj. Podali so več pobud, kako pomagati gospodarstvu na področju internacionalizacije, predstavnik Evropske komisije pa je izpostavil tudi potrebo po sodelovanju med evropskimi institucijami in državami članicami. Na okrogli mizi na temo industrije so sodelovali Jernej Salecl, generalni direktor Direktorata za internacionalizacijo, podjetništvo in tehnologijo, MGRT, generalni direktor GZS Aleš Cantarutti, dr. Miha Bobič, podpredsednik poslovne enote Daljinska energetika, Danfoss Trata d.o.o., Robert Ljoljo, predsednik uprave Leka in predsednik Novartisa v Sloveniji ter Marco Mensink, generalni direktor CEFIC. Globalizacija se je v času krize v določenem smislu pokazala kot »cokla« razvoju Evrope, enotni evropski trg pa sicer živi, a ima specifike, ki so v krizi lahko tudi breme, so povedali udeleženci. Strinjali so se, da sta evropska strateška avtonomija in odpornost povezani, da pa odločitve o strateški avtonomiji presegajo raven odločanja v podjetjih, zato bo v tej smeri pomembna vloga EU, vseh držav članic in gospodarstev. Podjetja so v smeri dvojnega prehoda veliko naredila že sama, država pa jim lahko pomaga tako, da postavlja dolgoročno naravnane zelene cilje, ki morajo biti jasni in se ne smejo prehitro stopnjevati. Dodali so, da ima Slovenija izjemno priložnost za preboj in tisti, ki bodo prvi, si bodo v transformaciji zagotovili trajno konkurenčno prednost na svetovnem, ne le evropskem trgu. Pri tem pa ne smemo pozabiti tudi na vpliv, ki ga bodo te spremembe prinesle v naš dosedanji način življenja.