UMAR odprl jesenski krog zviševanj gospodarskih ocen Povsem pričakovano je UMAR v jesenski napovedi močno izboljšal oceno za realno rast BDP v letu 2021, in sicer s 4,6 % na 6,1 %, kar je eden od zgodovinsko večjih pozitivnih popravkov glede obetov o rasti. Glede na podatke v 1. polletju, ki so sicer začasne narave, to ni presenečenje. Ob tem velja izpostaviti še dvig ocene rasti za leto 2022 (iz 4,4 % na 4,7 %), medtem ko je ocena za leto 2023 ostala nespremenjena (3,3 %). BDP naj bi tako konec leta 2021 po aktualni oceni (50,4 mrd EUR) bil za 1,9 mrd EUR višji kot so ocenjevali še spomladi. Ocenjujemo, da se bo konsenz pričakovanj med neodvisnimi institucijami povečeval proti 6 % v naslednjih dveh mesecih. Pri izvozu je UMAR oceno rasti dvignil z 8,6 na 10,9 % (2021), pri uvozu z 8,8 na 12,6 % (2021). Močno so navzgor popravili tudi oceno povprečne inflacije (z 0,8 % na 1,4 % v 2021 in z 1,2 % na 2,0 % v 2022), predvsem zaradi višje rasti cen surovin (predvsem energentov) in njihovega učinka na srednjeročno povečanje cen. Povprečna cena brenta naj bi v naslednjem letu ostala na aktualnih ravneh, kar je tudi na ravni povprečna pri drugih relevantnih institucijah. Razmerje med EUR in USD naj bi bilo v naslednjih dveh letih pri 1:1,18. V praksi je napovedovanje cen nafte, drugih surovin ali valut precej negotova operacija oz. je zanesljivost ocene na kratek rok majhna, kar je običajno povsem drugače kot pri BDP, industrijski proizvodnji ali inflaciji. Zelo koristen del jesenske napovedi je prilagojena metodologija za izračun gibanja povprečne bruto plače, ki upošteva tudi dinamiko spreminjajočega števila oseb, ki so na čakanju na delo ali skrajšanem delovnem času. Po očiščenih podatkih naj bi se povprečna bruto plača v 2021 povečala za 0,4 %, od tega v zasebnem sektorju za 1,1 %, v javnem pa naj bi upadla za 0,4 %. Naslednje leto (2022) naj bi bila rast nekoliko višja, okoli 2,1 % (od tega v zasebnem sektorju 2,4 % in v javnem 1,9 %). Presežek plačilne bilance nekoliko nižji zaradi rasti uvoza blaga Julijski izvoz storitev je znašal 764 mio EUR (naša ocena: 780 mio EUR), kar je predatavljalo skoraj 90 % izvoza julija 2019 (v 2020 je denimo znašal 645 mio EUR). V prvih sedmih mesecih je znašal 4,2 mrd EUR, 550 mio EUR manj kot v enakem obdobju leta 2019. Predvsem pri izvozu potovanj je mogoče zaslediti največji zaostanek, medtem ko je izvoz transportnih storitev že presegel predkrizno raven. Odlično se je odrezalo gradbeništvo (gradbena dela, opravljena v tujini), saj se je izvoz teh storitev povečal s 330 mio EUR v 2019 na 420 mio EUR. Tudi pri telekomunikacijskih, računalniških in informacijskih storitvah se je izvoz povečal s 325 mio EUR (2019) na 384 mio EUR (2021). Izvoz ostalih poslovnih storitev (753 mio EUR v I-VII 2019) se je povečal za skoraj 150 mio EUR na 897 mio EUR (rast izvoza storitev z visoko dodano vrednostjo kot so storitve R&R, strokovnega in poslovnega svetovanja in tehničnih, s trgovino povezanih in drugih poslovnih storitev). Uvoz storitev predstavlja dinamiko trošenja slovenskih subjektov za opravljene storitve tujcev. Uvoz storitev je bil v prvih sedmih mesecih letošnjega leta (3 mrd EUR) še vedno nižji kot v enakem obdobju 2019 (3,2 mrd EUR), predvsem zaradi pol nižje porabe Slovencev na potovanjih v tujini (890 mio EUR napram 380 mio EUR). Nekoliko presenetljiv je tudi podatek, da je bila potrošnja Slovencev v tujini še vedno nižja kot v lanskem letu (470 mio EUR), pri čemer ne izključujemo, da bodo podatki o potrošnji kasneje popravljeni navzgor. Uvoz storitev transporta se je močno povečal (s 690 mio EUR v 2019 na 817 mio EUR v 2020) in je običajno precej povezan z gibanjem izvoza storitev. Ne glede na to lahko ugotavljamo, da se je presežek v bilanci storitev (izvoz, znižan za uvoz) v enem letu povečal z 1,1 na 1,2 mrd EUR oz. za nekaj več kot 80 mio EUR. Glede na 2019 je bil nižji za 300 mio EUR, predvsem zaradi izostanka pri potrošnji tujih turistov v Sloveniji. Zaradi visoke rasti potrošnje, investicij in delno višjih uvoznih cen (govorimo ves čas o nominalnih številkah in spremembah) se je presežek pri blagu v enem letu prepolovil (z 1,5 mrd EUR na 860 mio EUR) in je bil nižji tudi glede na leto 2019 (1 mrd EUR). Pri primarnih dohodkih je bila dinamika v 2021 precej podobna tisti v 2020, pri sekundarnih dohodkih pa je bil primanjkljaj (105 mio EUR) precej manjši kot zadnji dve leti (330 in 390 mio EUR). To je bila posledica nakazila EU sredstev iz stare perspektive. Presežek na tekočem računu se je v enem letu nekoliko znižal (s 1,87 mrd EUR na 1,55 mrd EUR) in je bil na podobni ravni kot v letu 2019 (1,6 mrd EUR). [Vir: Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 11. do 17. septembra 2021]