Kot posledica rasti cen energentov, surovin in storitev se podjetja najpogosteje soočajo z dvigom cen lastnih izdelkov, padcem EBITDA, padcem svoje konkurenčnosti ter nižanjem tržnega deleža. Dobra četrtina (27 %) podjetij ocenjuje situacijo ogrožajočo za obstoj podjetja. To je pokazala anketa, ki jo je Gospodarska zbornica Slovenije v drugi polovici junija izvedla med podjetji. Generalni direktor GZS mag. Aleš Cantarutti je zato zelo jasen: »To so močni argumenti za takojšnje ukrepanje vlade. Pozdravljamo dosedanje ukrepe za zajezitev rasti cen pogonskih goriv in napovedane ukrepe za pomoč kmetijskemu sektorju. Obenem pa pričakujemo, da bo vlada najkasneje do konca tedna predstavila tudi nabor ukrepov za lajšanje rasti cen energentov za gospodinjstva in gospodarstvo.« Ob tem opozarja, da na GZS še vedno nismo prejeli odgovora glede predlagane sheme pomoči najbolj prizadetim podjetjem ter dodaja, da je GZS pripravljena aktivno sodelovati pri pripravi najbolj smiselnih ukrepov.
Na anketo GZS je odgovorilo več kot 60 podjetij, med njimi 80 odstotkov iz industrije. Anketirana podjetja imajo za leto 2022 zakupljenih skupaj v povprečju 62 % potreb po električni energiji in nekoliko več kot pol (52 %) potreb po zemeljskem plinu. Delež zakupa se z oddaljenostjo obdobja zmanjšuje, saj imajo za leto 2023 zakupljenih skupaj le še okoli 19 % potreb po električni energiji in zemeljskem plinu, za leto 2024 pa nekaj več kot 8 % potreb po električni energiji in blizu 12 % potreb po zemeljskem plinu.
Anketirana podjetja v povprečju poročajo o 166-odstotnem dvigu stroškov za energijo v prvih petih mesecih letos glede na enako obdobje lani. Delež stroškov energije v prodajnih prihodkih se je v tem obdobju v povprečju povečal za 4,7 odstotne točke, podjetja pa ocenjujejo, da bo porast stroškov energije v letu 2022 glede na leto 2021 konec leta še višji.
Uporabniki v energetsko intenzivnih dejavnostih (proizvodnja papirja, stekla, jekla, aluminija, del kemije) so že lani zaznali dvig stroškov energije v prodajnih prihodkih, in sicer v povprečju za 1,7 odstotne točke. Še bolj očiten pa je dvig v letošnjem letu, ko znaša 7,2 odstotne točke. Ta podjetja zakupijo med 60 in 90 % energije v naprej, ostalo pa kupijo po dnevnih cenah. Vedno bolj se odločajo za zakup energentov za prihodnja obdobja v več korakih, izvajajo razpršitev virov nabave, aktivneje sodelujejo z dobavitelji, tekoče spremljajo dogajanje na trgu energentov ter pripravljajo strategije iskanja nadomestnih energetskih virov.
Hkrati so anketirana podjetja v povprečju poročala o 47-odstotnem povišanju stroškov surovin v obdobju januarja do maja glede na enako obdobje lani. Med surovinami se je po njihovih navedbah najbolj podražil zemeljski plin (+560 %), ocetna kislina (+320 %) ter antracid (+277 %). Močno so se podražili tudi jeklo (+73 %), aluminij (+63 %), celuloza (+52 %) idr.
Na podlagi ankete na GZS ugotavljamo, da so se anketiranim podjetjem strateške surovine v povprečju podražile še bolj kot vsi stroški surovin skupaj in sicer za približno 10 odstotnih točk več. Poleg tega jih večina poroča o daljših dobavnih rokih, višjih cenah od pričakovanih in planiranih ter zamudah dobav.
Anketirana podjetja so kot najpogostejšo posledico rasti cen energije, surovin in storitev navedla dvig cen svojih izdelkov (82 %), znižanje EBITDA (75 %), skoraj polovica pa kot posledico opisuje padec lastne konkurenčnosti. Kar 27 % vprašanih situacijo ocenjuje kot ogrožajočo za obstoj podjetja. Veliko anketiranih že razmišlja o alternativnih virih energije, kar bi povečalo njihovo energetsko samozadostnost. Največkrat gre za fotovoltaiko, kogeneracije in tudi lesno biomaso. Kot obliko zaščite pa so navedli tudi prenos dviga stroška v prodajno ceno.
Razmere v gospodarstvu se zato zaostrujejo. Zato, kot izpostavlja generalni direktor GZS mag. Aleš Cantarutti, mora vlada nemudoma, še v tem tednu, pripraviti ukrepe za zajezitev bikovske rasti cen energentov in težave s surovinami, ki bodo razbremenili podjetja.
Video izjava generalnega direktorja GZS mag. Aleša Cantaruttija