#poročilo: Javni razpis za okrevanje in odpornost s pilotno-demonstracijskimi projekti usmerjen v zeleno prihodnost

POZOR!
10. junija 2022 je bila v Uradnem listu objavljena Sprememba Javnega razpisa za okrevanje in odpornost s pilotno-demonstracijskimi projekti (JR Demo piloti NOO), in sicer je bil podaljšan skrajni rok za oddajo prijavnih vlog, ki je 16. 9. 2022 do 13.00 ure (CET).

 
Na informativnem dnevu, ki je v hibridni obliki potekal na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) in preko spleta, se je 2. junija 2022 več kot 150 udeležencev seznanilo s še zadnjim izmed pomembnejših javnih razpisov iz Načrta za okrevanje in odpornost. Ta je namenjen je pilotno-demonstracijskim projektom, usmerjenim v krepitev odpornosti in zeleni prehod.

O prednostih in možnostih, ki jih uporabnikom nudi platforma b2match, preko katere je potekal tudi spletni del današnjega dogodka, je uvodoma spregovorila Andreja Hlišč z Gospodarske zbornice Slovenije. Platforma je namenjena lažjemu povezovanju pri tvorjenju konzorcijev in partnerstev, saj nudi možnost virtualnih srečanj oziroma sestankov, za povezovanje med udeleženci pa je odprta še 30 dni po dogodku. Ker je bil tokratni informativni dan že tretji v nizu predstavitev javnih razpisov iz Načrta za okrevanje in odpornost, se bodo na platformi video posnetkom, predstavitvam in razpisni dokumentaciji s prvih dveh dogodkov pridružili tudi današnji.  

V osrednjem delu informativnega dneva je ključne smernice, pogoje in merila javnega razpisa za okrevanje in odpornost s pilotno-demonstracijskimi projekti podrobneje predstavila Nina Vrabelj (GZS). Gre za še zadnji izmed pomembnejših razpisov iz Načrta za okrevanje in odpornost; še vedno pa sta odprta razpisa za investicije (drugi rok je 1. 10. 2022) in RRI, katerega drugi rok bo 3. aprila prihodnje leto. 

Namen javnega razpisa je spodbujanje končnih prejemnikov k izvajanju raziskovalne, razvojne in inovacijske dejavnosti, katere rezultat bodo novi ali izboljšani produkti, storitve ali procesi z visoko dodano vrednostjo in s tržnim potencialom na globalnem trgu. Vsi projekti pa morajo biti povezani z zelenim prehodom in krepitvijo odpornosti. Cilj javnega razpisa je podpreti najmanj 30 konzorcijev za izvedbo projektov, ki se osredotočajo na področje krožnega gospodarstva. Pilotno-demonstracijski projekti so lahko razdeljeni na dva sklopa, pri čemer je prvi del namenjen razvoju rešitev za uporabo tehnik ali metod, ki do sedaj še niso bile uporabljene ne le pri nas, ampak tudi po svetu, drugi sklop pa je namenjen prikazu praktične uporabe, testiranju, evalvaciji; mogoča je prijava na oba ali samo na drugi sklop, če je rešitev že razvita, aktivnosti obeh sklopov pa se lahko odvijajo istočasno. Pri prvem sklopu bo upoštevana RRI shema, pri drugem pa regionalna in MSP shema. Skrajni rok za prijavo je 18. julij 2022, utegne pa se zgoditi, da bo ta rok podaljšan. Ob koncu je omenila še, da bo predvidoma letos jeseni znano, kako bodo razporejena sredstva evropske kohezijske politike, o čemer bo tudi preko informativnih dogodkov aktivno obveščala delovna skupina GZS za vire financiranja.  

O okoljskih zahtevah s podrobnejšo predstavitvijo meril v razpisih je spregovorila Antonija Božič Cerar (GZS). Poudarila je, da evropski zeleni dogovor pospešeno prehaja v vse strategije in nove zakonodaje EU in je zeleni del osrednji del vseh novih evropskih politik. Še posebej pomemben postaja okoljski vidik pri razvoju novih izdelkov in inovacijah.
Okoljski vidiki v razpisni dokumentaciji tokrat lahko doprinesejo 33 točk. Pomemben je pogled na celoten življenjski cikel proizvoda, s posebnim poudarkom na odpadkih, z vidika prispevkov k blažitvi podnebnih sprememb in prispevkov za prehod v krožno gospodarstvo. Prispevki projekta okolju je treba upoštevati celovito. Zaradi pomanjkanja surovin in vse višjih cen energentov pa velja poleg tehničnih inovacij vse bolj razmišljati tudi o novih poslovnih modelih oziroma sistemih, je še dodala. Med drugim je opozorila tudi na skupno evropsko načelo »ne škoduj bistveno«, ki pomeni, da noben projekt ne sme bistveno škodovati nobenemu od šestih ključnih zelenih ciljev, ki zajemajo blažitev podnebnih sprememb, prilagajanje podnebnim spremembam, trajnostno uporabo in varstvo vodnih in morskih virov, prehod v krožno gospodarstvo, preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja ter varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov. 

V drugem delu dogodka sta bila predstavljena dva primera dobrih praks. Izkušnje prijave in izvajanja pilotno-demonstracijskega projekta iPot je predstavil Ernest Žejn (Skupina Žejn), integralno rešitev za optimizacijo proizvodnje Industrial Spyder pa Aleš Hočevar (LEAN REŠITVE). 

Informativni dan se je zaključil z delavnico povezovanja v nove verige vrednosti na GZS, udeleženci dogodka pa so lahko izkoristili možnost kratkih individualnih svetovanj članov lani novembra oblikovane zbornične delovne skupine Viri financiranja, ki jo koordinira mag. Staša Baloh Plahutnik

Današnji dogodek so organizirali Gospodarska zbornica Slovenije, IKT horizontalna mreža in Združenje za informatiko in telekomunikacije (ZIT) v partnerstvu s strateškimi razvojno-inovacijskimi partnerstvi (SRIP-i) Tovarne prihodnosti (ToP), Materiali kot končni produkti (MATPRO) in Trajnostna pridelava hrane.

Fotogalerija