Arhiv: #poročilo: Ključ za napredek: ljudje, vrednote, kultura, inovacije in povezovanje vseh deležnikov

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je v partnerstvu z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) in Javno agencijo Spirit Slovenija je na prvi dan slovenskega predsedovanja Svetu EU, 1. julija 2021, organizirala mednarodno konferenco, posvečeno inovacijam in inovacijskemu ekosistemu Evropske unije in Slovenije. Govorci so izpostavili pomen povezovanja, sodelovanja, zavedanja vrednot ter okrepitve sredstev za raziskave in razvoj, ki so ključne, da postane Evropa vodilna na področju inovativnosti in podjetništva.

TIBOR ŠIMONKA: Z našo kreativnostjo in inovativnostjo naredimo stroje in proizvodne linije učinkovite in sposobne

Predsednik GZS Tibor Šimonka je uvodoma izpostavil, da je Slovenija v 30 letih od razglasitve samostojnosti države bolj razvita, optimizirana, inovativna, digitalizirana in učinkovita. »Ob pogledu na Evropsko inovacijsko lestvico se pogosto sprašujemo, zakaj naša država sodi med zmerne inovatorke,« je dejal in dodal, da je zaključek vedno enak – vse je odvisno od ljudi. »Inovativnost je tesno povezana z ljudmi. Stroji niso kreativni, proizvodne linije niso inovativne. Z našo kreativnostjo in inovativnostjo jih naredimo učinkovite in sposobne,« je bil jasen Šimonka.

ZDRAVKO POČIVALŠEK: Posebna pozornost zagotavljanju finančnih spodbud za rast, razvoj, inovacije

Zdravko Počivalšek, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo, je v video nagovoru povedal, da bi v času predsedovanja Slovenije Svetu EU želeli stimulirati razpravo, kako oblikovati svetlo prihodnost za naslednje generacije. »Mislimo, da je treba zgraditi krožno, kreativno in pametno gospodarstvo ter družbo,« je dejal minister. Na ministrstvu posebno pozornost posvečajo zagotavljanju finančnih spodbud za rast, razvoj, inovacije ter predvsem za podporo MSP-jem. Izpostavil je nujnost podpore industrijskim proizvodom, ki lahko krepijo produktivnost, ob tem da zagotavljajo zeleno in digitalno tranzicijo. Skupaj s predstavniki GZS in drugimi deležniki je bila oblikovana nova industrijska strategija za spopadanje s temi izzivi.

ISIDRO LASO BALLESTEROS: Pomembno je povezovanje startupov in velikih korporacij

Isidro Laso Ballesteros, ekspert v kabinetu komisarke za inovacije, raziskave, kulturo, izobraževanje in mladino, Evropska komisija, je izpostavil vlogo startupov kot gonilne sile razvoja in inovativnosti. Ključ do učinkovitega evropskega inovacijskega ekosistema vidi v povezovanju in sodelovanju med nacionalnimi inovacijskimi ekosistemi. Evropa v inovativnosti zaostaja za določenimi državami na drugih celinah, hkrati pa je med vodilnimi na področju znanosti, kjer so posebej odlični startupi s področja biotehnologij in drugih panog. Zagovarja pomembnost povezovanja startupov in velikih korporacij z namenom, da se prebojne ideje startupov v večji meri industrializirajo. Pri izgradnji uspešnega evropskega inovacijskega ekosistema je poudaril vlogo inovatork, predvsem pa je spodbujanje šibkejših držav v smislu inovativnosti, saj “ne želijo nikogar pustiti zadaj”.

JERNEJ SALECL: Slovenski inovacijski ekosistem potrebuje večjo stabilnost in predvidljivost ter večje sodelovanje med vsemi deležniki

Na vprašanje, kje je Slovenija na področju inovacijskega ekosistema in kam gremo, je skušal odgovoriti generalni direktor Direktorata za internacionalizacijo, podjetništvo in tehnologijo (MGRT) Jernej Salecl. Izpostavil je vlogo globalizacije in poudaril, da je treba industrijske temelje v Evropi okrepiti, saj ti lahko v prihodnje predstavljajo konkurenčno prednost. Zlasti, če bo Evropi uspelo to povezati z uspešnimi startupi. Slovenija se na Evropski inovacijski lestvici uvršča med zmerne inovatorke, a verjame, da so današnje aktivnosti in rezultati boljši. Je pa Salecl opozoril, da je rast v primerjavi z drugimi državami prepočasna. Poudaril je vlaganja v ljudi in njihova znanja in veščine. Slovenski inovacijski ekosistem po Saleclovem mnenju potrebuje večjo stabilnost in predvidljivost, nujno pa je tudi večje sodelovanje med vsemi deležniki v korist vseh.

Cabify in UiPath: Zaposlene je treba opolnomočiti z vsemi potrebnimi znanji za prihodnost

Dr. Aleš Ugovšek, vodja področja za tehnološki razvoj in inovativnost na GZS, sicer moderator celotnega dogodka, se je v nadaljevanju pogovarjal z evropskima samorogoma, podjetjema Cabify in UiPath. Mariano Silveyra, Cabify, in Margareta Chesaru, UiPath sta potrdila, kako pomembni so zaposleni, ki pa jih je treba opolnomočiti z vsemi potrebnimi znanji za prihodnost. Izpostavila sta pomen “smart work” (pametnega dela). Chesaru je kot vrednote podjetja, ki so skupaj s kulturo podjetja pomembne za učinkovitost, navedla skromnost, drznost, hitrost in poglobljenost. Silveyra je dodal še agilnost in inovativnost. Podjetnikom sta svetovala, da poiščejo čim večji potencialni trg. Seveda je nujen pravi proizvod in pravi časovni trenutek vstopa na trg.

JEKATERINA NOVIKOVA: Ključ je v znanju

Evropska sredstva za raziskave, razvoj in inovacije v naslednjih letih je predstavila Jekaterina Novikova z Evropske komisije. Znanje in spretnosti je označila kot ključne vire in dodala, da lahko to izkoristi Evropa, da postane vodilna v inovacijah in podjetništvu. Podrobneje je predstavila proračun Obzorja Evropa, ki nadomešča Obzorje 2020 in vključuje tako nove instrumente kot nadgradnjo obstoječih, ki spodbujajo evropski inovacijski ekosistem in inovacije v zasebnem in javnem sektorju. Obzorje Evropa v obdobju 2021-27 predvideva sredstva v višini 95,5 mrd evrov, znotraj tega pa bo steber Inovativna Evropa s sredstvi v višini 13,6 mrd evrov. Poudarila je, da je Obzorje Evropa nadgrajen na podlagi tega, kar so se naučili iz napak v programu Obzorje 2020. V okviru evropskega inovacijskega ekosistema vidi kot nove izzive nujnost povečati produktivnost, število delovnih mest, rast in blagostanje. Kot strateške cilje Evropske komisije je naštela podnebje, krožno gospodarstvo, energetiko, zdravje, umetno inteligenco ter industrijsko politik. Posebej je izpostavila pomen novih igralcev na trgu - zagonskih podjetij, vlagateljev in civilne družbe in dodala, da se je potrebno osredotočiti na radikalne in disruptivne inovacije. V sklopu predstavitve je prikazala več različnih instrumentov in programov financiranja inovacij.

SIBIL KLANČAR: Krepitev inovacijskega ekosistema in povezovanja med raziskovalnimi organizacijami in industrijo / gospodarstvom

Sibil Klančar, vodja Službe za razvojna sredstva (MGRT), je spregovorila o priložnostih za financiranje raziskav, razvoja in inovacij v Sloveniji. Poudarila je, da je MGRT od leta 2016 dalje za raziskave, razvoj in inovacije namenil 440 mio EUR oz. v povprečju 80 mio EUR/letno. V okviru Nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost je do leta 2026 predvidena alokacija skupaj 427 mio EUR subvencij za gospodarstvo, pri čemer bodo zasledovali cilj večje konkurenčnosti, dodane vrednosti, tehnološkega razvoja ter zelenega in digitalnega prehoda. Krepili bodo inovacijski ekosistem, gradili most med RO in industrijo, gospodarstvom. Dotaknila se je tudi nove finančne perspektive 2021-27 in dejala, da si bo MGRT med drugim prizadeval za čim večji delež osredotočenja na pametne in inovativne vsebine (CP1), usmeritev sredstev Sklada za pravični prehod v obeh premogovnih regijah v nova, zelena delovna mesta z visoko dodano vrednostjo ter kontinuiteto pri RRI in inovacijah.

 [Vir: sporočilo za javnost GZS]