Evropska centralna banka (ECB) je na podlagi strateškega pregleda svojih politik sprejela nekoliko pričakovano odločitev, da spremeni inflacijski cilj. Po novem bodo dovolili, da lahko inflacija preseže dva odstotka, medtem ko je bil doslej cilj, da mora biti blizu dveh odstotkov, a pod to mejo. V okolju začasno povišane inflacije tako ECB ne bo zaostrovala denarne politike (dvigovala obrestnih mer ali zmanjševala odkupe obveznic). Na kratek rok to pomeni, da ECB verjetno ne bo zniževala odkupov obveznic tudi v prihodnjih mesecih, ko bo medletna inflacija še visoka.Še bolj pomembna je odločitev, da bodo v bodoče pri izračunu inflacije upoštevali tudi stroške lastništva stanovanj. Z vključitvijo teh stroškov (investicijski stroški stanovanj sem ne spadajo) se bo izračun inflacije nekoliko približal ameriškemu.Ob tem pa to pomeni, da sprememba cen nepremičnin ali finančnih sredstev ne bo del te inflacijske košarice. V kolikor bi se, bi denimo padci cen nepremičnin in finančnih sredstev lahko pomenili daljše obdobje nižjih obrestnih mer kot sicer. Vendar bo tudi vključitev teh stroškov v inflacijo (HICP indeks) večletni projekt, kar pomeni, da si v kratkem ne moremo obetati ustreznega izračuna inflacije. Doslej so bili namreč v inflacijo vključeni samo stroški najema.Zelo pomembna je tudi podpora ECB klimatskim ciljem EU. Med vrsticami je zaznati, da bi to lahko pomenilo vse od preference pri nakupu podjetniških obveznic, ki vlagajo sredstva v dosego klimatskih ciljev, do potencialnih dodatnih razkritij, o katerih bodo poslovne banke morale kmalu poročati (delež portfelja, ki ustreza klimatskim ciljem, delež portfelja posojil, ki ciljev ne podpira). ECB bo tako imela določeno moč, da poceni stroške projektov za okoljsko vzdržne projekte ter podraži projekte, kjer so izpusti CO2 visoki.[Vir: Izpod peresa glavnega ekonomista Analitike GZS, od 3. do 9. julija 2021]